Pregled – Vikings: Wolves of Midgard

Pregled

Razvijalci Games Farm, ki so znani že po Shadows: Heretic kingdoms, so še enkrat posegli v akcijsko stran RPG žanra in izšla je igra Vikings: Wolves of Midgard. V njej seveda ne manjka pretepanja in lomljenja kosti. Sama igra je velika dobrih 7GB, kar za današnji čas ni veliko. Poleg PlayStation 4 in Xbox one jo lahko igramo tudi na osebnih računalnikih s standardnimi zunanjimi napravami, kot sta miška in tipkovnica, a igra podpira tudi priklop kontrolerja na PC. Sedaj pa se kar preselimo v svet Vikingov, njihovih bogov in fantazije, ki si so jo izmislili razvijalci.

Zgodba in kreiranje lika

Naprej, naprej, naprej ali poslušanje starke

Vikings: Wolves of Midgard je še eden izmed mnogih APRGjev s fantazijsko zgodbo, v kateri začnemo kot ženska ali moški. Poleg tega lahko svoj lik uredimo po svoji žeji. Izbira prilagajanja lika res ni velika, ampak saj tudi namen igre ni, kako bomo izgledali, temveč koliko nepridipravih bomo razbili. Sledi še izbira klase, kjer lahko izbiramo med Tyr, Loki, Thor, Skathi in Odin. Preden se odpravimo na dogodivščino, lahko vključimo še Valhalla način, v kateremu ne smemo nikoli umreti. Ko je lik končan izberemo še težavnost in naša vikinška pravljica se prične. Zgodba ni prav nič posebnega, rešiti moramo svet pred nepridipravimi, v tem primeru rešujemo severnjaški svet. Vse pogovore lahko zelo hitro preskočite in se tako hitro podate v akcijo.

Dogodivščine, pravljice in opremljanje lika

1. del: Klik, klik, klik, bum, bum, bam, pobijmo vse kar se da

Ustvarili smo lik, in izbrali igralni način. Že takoj se znajdemo v zasneženi pokrajini, naredimo tri korake in kot se žanru spodobi, začnemo klikati po pošastih, ki nas hočejo ubiti. Kar hitro ugotovimo, da sta preslednica in desni miškin klik naša rešitelja, saj nam nudita izmikajoč manuver. To je še kako koristno, saj lahko velikani in ostale fantazijske beštje hitro naredijo precej škode. Sam boj je malo bolj zanimiv kot pri ostalih APRG igraj, saj je malček bolj taktičen in moramo biti bolj pazljivi na udarce pošasti, sploh šefov.

Pa parih minutah igranja se znajdemo v zapuščenem mestu, kjer pobijemo vse, kar leze in se zlobno reži ter rešimo nekaj ljudi. Ti nas z veseljem postavijo za poglavarja tega mesta in nekako smo uspešno opravili prvi del igre. Sledi hitro govorjenje s kovačem in tako že dobimo prvo nalogo, katera nas napodi ponovno v zasnežen svet. Kar se tiče same odzivnosti lahko rečem, da je zelo nerodna, ampak s časom se privadimo. Zelo pa me je navdušil počasen posnetek, ki pride v akcijo, ko nam uspe ubiti pošast z zelo močnim udarcem. V nalogah moramo paziti, ker imamo sneg, lahko se pohladimo in s časoma naš lik umre. Igra vsebuje tudi strupe, ogenj in neko posebno energijo, vse od katerih nas lahko ubijejo.

Vsaka naloga ima določene stranske obveznosti, ki jih lahko naredimo za dodatne surovine. Ko prisopihamo na konec nas čaka še šef, katerega moramo ubiti, če hočemo nalogo uspešno opraviti. Na začetku je zadeva še kar zanimiva ampak bolj kot gre sama igra proti koncu, bolj se zadeva vleče, saj se hitro začne ponavljati. Pridemo v mesto, si nagradimo kovača in ostale zadeve in se podamo na novo nalogo, kjer delamo zelo podobne stvari kot v vseh ostalih nalogah. Vikings: Wolves of Midgard vsebuje tudi točke izkušenj, ki ji pridobimo v obliki krvi, katero zbiramo od mrtvih pošasti ali ljudi. S tem napredujemo in izboljšujemo svoje sposobnosti v drevesu spretnosti. Na koncu vsake naloge dobimo tudi opremo, ki je največkrat slaba ali pa za drugo klaso, meeh standard!

Nadgradnja mesta in kupovanje opreme

Mesto nam ne ponuja veliko, je pa lepo nadgrajevati stvari

V samem mestu dobimo kovača, pri katerem lahko kupujemo naključna orožja. Poleg njega imamo še izdelovalca run, izdelovalca oklepov, izdelovalko nakita in trgovca. Seveda se nam vsi ti gospodje in gospa ne odklenejo skupaj, ampak med napredovanjem. Prav pri vsakemu od naštetih lahko kupimo določene kose opreme in večkrat kot smo nadgradili izdelovalca nečesa, boljše kose opreme bomo dobili. Kaj bomo dobili pa je popolno naključje. Žal največkrat dobimo neuporabne zadeve, ki jih potem samo prodamo za nekaj denarja in surovin. Mesto se mi ne zdi prav nič posebnega, saj je zelo podobne zadeve imel že stari Diablo 2. Edina stvar, ki je malce drugačna je oltar, kjer žrtvujemo za izboljšave svojega lika. Še ena zadeva, ki me res moti je ta, da ne moremo prodajati trgovcu opremo na nek hiter način, ampak moramo tisočkrat klikniti in vsak košček moramo posebej prodati. Sčasoma postane to grozovito naporno.

Grafična podoba in mehanika igre

Nič posebnega, a zadovoljiva

Vikings: Wolves of Midgard ima gledljivo grafiko, ki ni prav nič posebnega in mislim, da se niti približno ne more primerjati z grafično podobo, ki jo nudi Diablo 3. Vsebuje tudi kar nekaj grafičnih napak, ki sem jih videl na lastne oči. Tako potrebuje še nekaj posodobitev, da bo vse izgledalo boljše. Isto velja za same mehanike, katere je zelo nerodne. Premikanje lika je nerodno in treba se ga je navaditi, a ko nam pride v kri je sicer vredu, tako da to ni tako moteče. Velike probleme sem opazil tudi pri zamahih s sabljo. Moj lik je velikokrat zamahnil v prazno, ko so bile pošasti kar nekaj metrov stran in je mahal dokler se ni katera opogumila in prišla čisto blizu. To me je zmotilo, ker je že tako veliko klikanja v ARPG igrah in to kar sem opisal nam zadevo samo še poslabša.

2. del: Klik, klik, klik, bum, bum, bam, pobijmo vse kar se da

Smo že blizu konca in naš lik je stopnje 30, yaaay! končali smo že preko dvajset različnih map in vse so bile zelo podobne. Seveda je bil na koncu vsake precej brezvezen šef, ki je umrl v nekaj zamahih. Že smo pri zadnjemu šefu, ki prav tako umre precej hitro in igra se konča na način, kot da bomo dobili tudi nadaljevanje, vsaj jaz sem dobil tak občutek. Seveda to še ni konec. izberemo lahko že novo igro, ki se nam ponudi in začnemo isto zgodbo brez kakršne opreme samo, da obdržimo izkušnje… Resno… vse še enkrat? Ne hvala! Res je, da je igra na srednji težavnosti brezzvezna, a to se kmalu spremeni, če zberemo najtežjo težavnost insane. Tako postane Vikings: Wolves of Midgard zelo težka in treba je vložiti mnogo več truda. Veliko težav sem imel že s prvim šefom v zasneženi pokrajini. Tudi neobvezne naloge na vsaki mapi so še kako pomembne, če želimo zadevo lažje izpeljati do konca. Na najtežjo težavnost je treba definitivno kakšno mapo tudi ponoviti zaradi surovin in večjega kupovanja opreme. Ob tem moramo imeti nekaj sreče, da nam bo mesto dalo kakšen pameten del opreme. Pozabite lahko tudi na večno uporaba preslednice (na nizki težavnosti se lahko zavalimo do konca mape in ubijemo šefa brez problema).

Zaključek

Vikings: Wolves of Midgard je povprečen akcijsko naravnan RPG, ki se za moje pojme ne more primerjati z Diablo 3. Tudi igri kot je Grim Dawn ne seže do kolen že samo zaradi same cenovne razlike, pa tudi svobode, ki jo imamo v igri Grim Dawn glede sistema klas. Zame igra ni vredna 45€ in ker za konzole stane še več, je žal ne morem priporočati niti igralcem na konzolah. Sicer je na konzolah nisem testiral in ne morem povedati, če je tudi tam tako neroden občutek. Gre pa še vedno za igro, ki je po močno znižani ceni za vsakega ARPG oboževalca vredna vsaj enega poizkusa.