Pred tedni je indie razvijalec Subset Games, poznan po zelo uspešni strategiji FTL: Faster Than Light, izdal svojo novo stvaritev, ki nosi naslov Into the Breach. Gre za potezno strategijo, v kateri prevladuje futuristična bojna mašinerija in trdovraten vesoljski mrčes, imenovan Vek. Če smo se v igri FTL bojevali z vesoljskimi ladjami v vesolju, se v Into the Breach spustimo na planet in poskušamo Zemljo obvarovati prej omenjene vesoljske nadloge. Reševanja Zemlje in dezinsekcije mrčesa sem se lotil tudi sam, pri igranju igre pa sem imel mešane občutke.
Razvojna ekipa: Subset Games
Založnik: Subset Games
Platforme: PC
Operacijski sistemi: Windows Vista+
Datum izida: 27. 2. 2018
Cena: 14.99 €
Zvrst: potezna strategija
Zgodba v igri je postavljena v različne časovne dimenzije, v vsaki dimenziji pa se Zemlja znajde v napadu ogromnih vesoljskih insektov Vek, ki grozijo s popolnim uničenjem človeštva. Na nas je, da to preprečimo s pomočjo naprednih bojnih strojev iz prihodnosti, ki jih upravljajo izkušeni piloti pod našim poveljstom. Na začetku igre izberemo tri bojne stroje, s katerimi potujemo v eno izmed časovnih obdobij Zemlje, kjer nas na štirih različnih otokih pričakajo voditelji tamkajšnjih civilizacij. Ti nam tekom igre dajejo navodila v posameznih scenarijih, o katerih bom povedal več v nadaljevanju. Voditelji so sicer kul, vendar znajo na trenutke zamoriti z neprestanim komentiranjem in kritiziranjem naših potez na bojišču.
Kolateralna škoda
Na vsakem otoku smo deležni najrazličnejših scenarijev v vsaki regiji, ki se oblikujejo popolnoma naključno, zato so poteze Veka vedno drugačne. Scenarij pričnemo tako, da najprej svojo bojno mašinerijo razporedimo po bojišču kar se da taktično. Ob pričetku pa dobesedno pademo z neba na zemljo, tako da ustvarimo tresenje tal, okoliško prebivalstvo pa vzklika od navdušenja, ker predpostavlja, da je rešitev končno tu. Bili so razočarani, saj sem, še posebej na začetku igranja, ko sem se še bolj lovil, mimogrede, po nesreči zrušil nekaj okoliških stavb. Okolico je možno popolnoma uničiti, vendar je ne odnesemo brez konkretnih posledic. Za vsako uničeno prebivališče nam igra odvzame po eno enoto energije. Ko ostanemo brez enot, pa je igre konec in lahko spakiramo nazaj, od koder smo prišli.
Pa da se vrnemo k scenarijem in bojevanju. Into the Breach je potezna strategija v pravem pomenu besede, saj moramo vsako svojo potezo res dobro premisliti. Na trenutke moramo dobro napeti možgančke in predvideti možne poteze mrčesa, še posebej, ko pririjejo iz tal. Na to polje lahko postavimo stroj in blokiramo prihod novih sovražnikov, ampak za ceno enega izgubljenega življenja. Naša glavna naloga je sicer zavarovanje prebivalstva, dokler se Vek golazen ne umakne, vendar ima vsak scenarij še dodatno nalogo, ki zajema na primer zavarovanje elektrarn ali varovanje vlaka med prečkanjem igralne mape. Omenil sem že, da imamo v začetni fazi igre za bojevanje na razpolago tri bojne stroje. Sprehajalca, sposobnega zadati uničujoč udarec, tank in top, ki je koristen za odpihovanje komarjev na dolgi razdalji. Kasneje lahko skozi različne dosežke v igri odklenemo še cel kup strojev, vsakega s svojo edinstveno sposobnostjo in orožjem. Za vsak uspešno zaključen scenarij pridobimo zvezdice, ki jih lahko porabimo za nadgraditev bojnih strojev ob končnem osvobojenju posameznega otoka.
Insekti, nadležnejši od komarja v vroči poletni noči
Vek nam lahko s svojimi edinstvenimi sposobnostmi zelo zagode, tako da naši napredni stroji postanejo kup zoglenelega železja, kot bi mignil. Sršeni lahko premagujejo večino ovir na mapi zaradi letenja, kobilice odlikuje skok na dolge razdalje, hrošči se ponašajo s smrtonosnimi izpljunki, nagrado za najbolj nadležen stvor pa zagotovo dobi grda meduza z zelenimi izrastki, ki ima to sposobnost, da na igralni mapi ozdravi vse insekte, katere smo uspeli že dobro namlatiti. V tem primeru je zato najbolje vso ognjeno moč osredotočiti na to kreaturo, da jo čim hitreje pospravimo.
Se nas pa igra v določenih trenutkih usmili, zato nam iz neba prileti časovna kapsula, ki vsebuje naključne nadgradnje oziroma orožja za stroje. Kapsulo moramo pobrati ali pa jo zavarovati do končne poteze, da jo lahko ob koncu odpremo. Sam sem se ob tem počutil, kot otrok, ki odpira Kinder jajček.
Ko nas Vek v igri porazi, lahko nazaj v prihodnost pošljemo enega pilota s pridobljenenimi točkami izkušenosti (XP). Igro pa je treba ob vsakem porazu pričeti znova, le odklenjeni otoki ostanejo odklenjeni in je zato novo igro mogoče pričeti na katerikoli mapi.
Into the Breach zagotovo navduši s svojo preprostostjo, zaradi svojega retrografičnega stila pa vzbudi nostalgijo po igrah iz devetdesetih. Ima dobro in preprosto zgodbo, vendar bi lahko vsebovala še več vsebine. Odličen dodatek k igri bi bila zagotovo podpora za modifikacije, ki je trenutno ni. Sama igra je zaradi preprostega grafičnega pogona nezahtevna in bo delovala na večini računalnikov, tudi na manj zmogljivih.