Za razprodaje vam ni vedno treba čakati na tista večja vsakoletna znižanja, kot je Steamova poletna razprodaja, saj založniki vsake toliko na lastno pobudo poskrbijo za znižanja cen – tokrat je na vrsto prišel Team17.
Ta si lasti cel kup indie naslovov, ki pa so tako kvalitetni in polni vsebine, da vam lahko zlahka ukradejo desetine ali celo stotine ur. Razvijalec The Game Kitchen je pod njihovo založbo leta 2019 izdal odlični Blasphemous, ki je zaslovel najprej zaradi svoje groteskne podobe, nato pa so igralci opazili, da se pod pikslasto, a sodobno podobo skriva tudi odlična platformščina z elementi metroidvanie.
Postavljeni smo v brutalni svet dežele Cvstodia, ki je padla pod prekletstvo, imenovano The Miracle. Nastopamo v vlogi junaka The Penitent One, ki na glavi nosi zašiljen klobuk, in na nas je padla naloga, da ljudi rešimo večnega trpljenja ter na svoji poti nasilno raztrgamo celo paleto različnih nasprotnikov, med katerimi se redno pojavljajo tudi raznovrstni šefi.
Blasphemous je igra, kjer kri šprica na vse strani – če ne iz okončin nasprotnikov, pa kar iz nas samih, saj Penitent One ni tipični heroj videoiger in rad trpi tudi sam, saj si želi izpovedati svojih grehov. Tole je naslov, kjer se vse vrti okoli tematike trpljenja in nasilja, vse skupaj pa prepleta zgodba z močno versko simboliko – ob igranju vam priporočam, da vključite špansko glasovno podajanje, saj je atmosferičnost tako še bolj pristna.
Blasphemous je del razprodaje založnika Team17 in na Steamu si lahko ta naslov trenutno pridobite po ceni 2,49 €. The Game Kitchen nam je nato leta 2023 dostavil še nadaljevanje, ki je prav tako znižano – za 50 % na 14,99 €. Akcijska cena bo trajala do 26. junija.
Dandanes se verjetno vsakemu tehnološko ozaveščenemu staršu stemni pred očmi, ko pred njega stopi njegov podmladek in ga poprosi za nov prenosnik. Izgovor za to je največkrat šola, a vsak najstnik potem za hrbtom skriva fige in obenem upa, da njegov starš ne ve, da za ustvarjanje PowerPoint predstavitev prenosnik ne potrebuje ravno RTX 5090.
Prenosniki so v zadnjih letih postali hudo dragi, zato je lepo videti kakšen nov izdelek, ki zadosti vsakdanjim potrebam, ne da bi bilo treba zanj odšteti celo premoženje. Podjetje Lenovo nam je tokrat v roke potisnilo ravno takšen izdelek z imenom Lenovo Yoga 7 2-v-1 Gen 9. Ta sicer ne omogoča poganjanja Cyberpunka 2077 na najvišjih grafičnih nastavitvah, a če iščete uporaben prenosnik za delo in šolo, potem je tole odlična ponudba. Poleg tega ponuja nekaj trikov, ki jih ne boste našli niti na igričarskem prenosniku.
NAPOVEDNIK
Specifikacije:
Ime izdelka: Lenovo Yoga 7 2-in-1 Premer zaslona: 14 palcev Maksimalna ločljivost: 1920 x 1200 Pomnilnik: 16 GB DDR5-5600 Grafični čip: AMD Radeon 780M Disk: 1 TB Osveževanje zaslona: 60 Hz Teža: 1,61 kg Nakup: Mimovrste
Ko Lenovo Yoga 7 postavite na mizo, ne boste pritegnili pogledov množice. Prenosnik je na voljo le v srebrni barvi, ki ji proizvajalec pravi Arctic Grey, in ne vsebuje nobenih dodatnih lučk. Nekaterim bi se to morda zdelo dolgočasno, a za delo v pisarnah in drugih prostorih, kjer ne želite motiti okolice, je to odlična lastnost. Gre za manjši prenosnik s 14-palčnim zaslonom, kljub temu pa je presenetljivo težak – tehta 1,61 kg, kar pri takšnem izdelku opazite. Če ste pričakovali peresno lahek prenosnik, vas utegne teža negativno presenetiti.
Kar se tiče vhodov in izhodov, ta prenosnik ne prinaša nič posebej presenetljivega. Na levi strani najdemo izhod HDMI 2.1, dva vhoda USB-C (eden služi tudi za polnjenje prenosnika) ter priključek za žične slušalke, kar je vedno dobrodošlo. Desna stran vsebuje en USB-A vhod, režo za MicroSD kartice ter edini gumb na celotni napravi, namenjen vklopu – prenosnik se sicer samodejno zažene takoj, ko ga odprete.
Prenosnik je moč osvetliti zgolj v beli barvi in vsebuje slovensko gravuro tipk.
Všeč mi je bila tipkovnica, ki sicer ne vsebuje numeričnega dela, kar je razumljivo, a so vse ostale tipke dovolj dobro razporejene za udobno delo. Tipkanje je tiho, tipkovnica pa ima belo osvetlitev, kar omogoča delo tudi ponoči. Prav tako boste veseli velike tipke Enter in slovenske gravure, tako da so vsi šumniki na svojem mestu. Ker gre za sodoben prenosnik, se na tipkovnici nahaja tudi posebna tipka za zagon umetno inteligentnega pomočnika Copilot.
Manj navdušen sem bil nad sledilno ploščico pod tipkovnico. Ta sicer opravlja svoje naloge, a je nenavadno glasna, tako da lahko s pritiskanjem levega ali desnega klika hitro razdražite koga, ki si z vami deli prostor.
Fleksibilnost je tule največja privlačnost, ki jo lahko izrabite tudi za risarske podvige.
Zaslon je klasični LCD z ločljivostjo 1920 × 1200 in podporo za dotik (na voljo je sicer tudi OLED različica, ki pa je nisem testiral). Osvežuje se pri 60 Hz, kar je dandanes že malce zastarelo, in preseneča, da proizvajalci še niso povsem opustili tako nizke stopnje osveževanja. A po drugi strani so takšni kompromisi nujni, če želiš obdržati nizko ceno. Pri tem modelu se to odraža tudi v svetilnosti 300 nitov in nekoliko slabši reprodukciji barv.
Lenovo Yoga 7 2-v-1 Gen 9 pa vse to odtehta s svojo prilagodljivostjo. Oznaka 2-v-1 pomeni, da lahko prenosnik po želji prepogibamo – uporabljamo ga lahko kot klasično delovno postajo ali pa ga prepognemo in postavimo kot stojalo za gledanje serij in filmov. Lahko ga celo popolnoma zložimo in dobimo debelejšo tablico za branje knjig ali risanje – pri tem nam pride prav priloženo pisalo Lenovo Digital Pen.
Kot že rečeno, z obstoječo konfiguracijo ne boste igrali zahtevnejših iger. V prenosniku se nahajajo procesor AMD Ryzen 7 8840HS, grafični čip AMD Radeon 780M in 16 GB LPDDR5-6400 pomnilnika, družbo pa jim dela SSD disk s kapaciteto 1 TB. Gre za specifikacije, ki so bolj namenjene pisarniškemu delu in risanju, čeprav boste na njem brez težav igrali kakšen preprost indie naslov.
Robovi bi bili lahko malenkost manj ostri in znajo zmotiti takrat, ko prenosnik uporabljate kot tablico.
Nižja frekvenca osveževanja pozitivno vpliva na vzdržljivost baterije. Pri testiranju sem večji del dneva gledal serije in filme prek pretočnih storitev ter iz enega polnjenja iztisnil 10 ur neprekinjene uporabe. To ni slab rezultat – ob običajnem delu boste lahko prenosnik uporabljali nekaj dni, preden boste morali poiskati vtičnico.
In to je v bistvu vse, kar lahko povem o tem izdelku. Lenovo Yoga 7 2-v-1 Gen 9 je soliden prenosnik, ki vas sicer ne bo presenetil z inovativnostjo, njegov zaslon pa bi lahko bil nekoliko boljši. Po drugi strani pa omogoča prilagodljivo uporabo, kar bo marsikateremu uporabniku prišlo še kako prav – še posebej tistim, ki radi delajo zapiske ali skicirajo.
Za konec še cena: Lenovo Yoga 7 2-v-1 Gen 9 na Mimovrste stane 1.012 €, pri čemer gre za različico z OLED zaslonom, ki je še boljša od testirane enote.
Igra Splinter Cell prihaja iz časov, ko je bil založnik Ubisoft dejansko povsem drugačno podjetje in si je upalo dostavljati raznovrstne igralne izkušnje, strah pa ga ni bilo inovirati. Preden se je med nami pojavil prvi Assassin’s Creed in je založnik vse napore usmeril v to franšizo, kjer je nato razvijalce iz povsem drugih žanrov prisilil v kopiranje Creedovih igralnih elementov, je bil Splinter Cell čistokrvna skrivalščina, ki je cenila prikrit pristop do misij.
Moderna ninja Sam Fisher je lahko misije opravil tako, da se sovražnik na koncu sploh ni zavedal, da je bil tam, in čeprav je igra omogočala nekaj akcije in ubijanje sovražnikov iz zasede, si lahko celotno kampanjo preigral tudi tako, da se sovražnika sploh nisi dotaknil, in ti so te kvečjemu opazili na robu vidnega polja, nakar so skomignili in se vrnili nazaj v svojo običajno patruljiranje.
Skratka, Splinter Cell iz leta 2002 je bil mojstrovina, a dandanes je igra že malce zastarala in ji manjka nekaj stvari, ki jih pričakujemo od modernih naslovov. Te stvari poskuša popraviti mod Enhanced Edition, ki med drugim omogoči tudi podporo za višje ločljivosti in široke zaslone, sličice na sekundo se zdaj ustavijo pri meji 60, dodane pa so bile sence in osvetljava, ki je v originalu nismo videli in sta bili prisotni samo na Xbox verziji igre. Potem je tu še podpora za kontrolerje, možnost skrivanja uporabniškega vmesnika in avtorji so šli celo tako daleč, da so obnovili dve izrezani misiji. Mod je še v razvoju, tako da ti dve misiji potrebujeta nekaj dodelave, a nova vsebina za originalni Splinter Cell je nekaj, kar bodo oboževalci slinasto preigrali in so o tem sanjali že več kot dve desetletji.
Mod Enhanced Splinter Cell je tako najboljši način za igranje te igričarske klasike in prenesete si ga lahko na naslednji povezavi. Postopek namestitve ni videti preveč zakompliciran, a avtor opozarja, da vaši shranjeni položaji iz originalne igre tule ne bodo delovali.
Osem let stari naslov Zelda: Breath of the Wild je eden tistih naslovov, ki ga čislajo praktično vsi, mnogokrat zasede najvišja mesta lestvic najboljših iger vseh časov in na spletni strani nosi oceno 97. To vam da vedeti, da gledamo v izjemno kvaliteten naslov, ki ga ena generacija igralcev izkusi le redkokrat, a kljub vsem tem lovorikam meni osebno nikoli ni zares prirasel k srcu.
Stvar sem sicer probal igrati na Nintendo Switchu in čeprav mi je jasno, da je bilo v to zadevo vloženega ogromno truda in sem ob igranju doživel nekaj zanimivih trenutkov, stvari ne bi uvrstil na vrh lestvice najboljših iger, ki sem jih kadarkoli izkusil. Morda takšen tip igre enostavno ni zame, ali pa me je Ubisoft skozi leta igranja franšize Assassin’s Creed zdresiral, da moram za svoje raziskovanje odprtega sveta vedno biti nagrajen z nekim zakladom ali pa izkušnjami, namesto da bi užitek potegnil zgolj iz raziskovanja in čudenja nad lepotami pokrajine.
Skratka, osebno nisem največji oboževalec igre Breath of the Wild, zato niti nisem pričakoval, da bom ob igranju nadgradnje za novo konzolo Nintendo Switch 2 korenito spremenil mnenje. In ta moja teza se je izkazala za pravilno, saj je Nintendo za to manjšo obdelavo ohranil praktično vse iz originala in je nekaj postoril le na optimizaciji.
NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Nintendo Založnik: Nintendo Platforme: NS2 Nakup:Povezava Datum izida: 5. junij 2025 Cena: 79,99 €
Nadgradnja je dovolj velika, da lahko pod črto potegnemo ugotovitev, da je igranje na konzoli Nintendo Switch 2 najboljši način za preigravanje igre Breath of the Wild (vsaj na legalen način, saj so Japonci nekako prišli do ugotovitve, da je emulacija na PC-ju nelegalna). Ob preigravanju kampanje so bile sličice na sekundo trdno zaklenjene na mejo 60, in to je veljalo takrat, ko sem konzolo priklopil na televizijo, in takrat, ko sem jo držal v roki. Nadgradnja se prav lepo obnese v ločljivosti 4K na večjem televizorju in končno ob gledanju velike slike ne boste videli nazobčanih robov in rahlo zamegljenih podob.
Pohvaliti je treba tudi hitrejše nalaganje stopenj, in na splošno je zdaj igranje in bojevanje veliko bolj zabavno kot na originalni konzoli. 60 sličic na sekundo zna biti za igralce, ki so vajeni špilanja samo na prvem Switchu pri 30 sličicah na sekundo, preprosto magičnih, in ni dvoma, da je že to za nekatere dovolj velik izgovor, da se loti ponovnega preigravanja cele kampanje — in nihče mu tega ne bi zameril.
Igra je vsekakor videti bolj ostro in končno vam na večjem televizorju ne bo treba gledati nazobčanih robov tekstur.
A nadgradnje se tu nekako tudi zaključijo, in čeprav je treba lastnikom originalne igre za uživanje te predelave doplačati samo 10 evrov, sem vseeno nekoliko razočaran, da ni Nintendo na tem mestu naredil malce več. Meja izrisovanja je denimo še vedno slaba in praktično identična originalni izkušnji, tako da boste ob tekanju še vedno ugledali kamne in drevesa, ki pred vas skočijo kot iz neke druge dimenzije, Nintendo pa ni poskrbel za kakšne nadgrajene teksture ali kakšne druge grafične bombončke. Primerjavo lahko na tem mestu naredimo z igro Horizon Zero Dawn Remastered, ki je za enako ceno celo igro preselila v nov pogon, kar je s sabo prineslo tudi nov sistem osvetljevanja in boljše obrazne animacije. Breath of the Wild se medtem čuti kot zgolj optimizacija za nov sistem, in PC-jaši smo takšne nadgradnje deležni takrat, ko v sistemu zamenjamo grafično kartico in lahko končno uživamo v bolj tekoči izkušnji — in to na softverski strani lahko naredimo brezplačno.
Boj je pri 60 sličicah na sekundo izkušnja, ki so jo lastniki originalne igre dolgo zahtevali.
V bistvu niti ne vem, kaj točno bi lahko še zapisal v tej recenziji, ki se je usmerila zgolj v prednosti, ki jih prinaša Nintendo Switch 2 edicija igre, saj o kakšnih novostih tu nimamo za govoriti. Baje da je nova neka aplikacija, ki vam omogoča boljšo mapo in iskanje skrivnosti, a te niti nisem preizkusil, saj bi izničila tisto največjo prednost kampanje, in ta se tiče raziskovanja brez pravega cilja, kjer potem vsake toliko odkriješ skritega Koroka. Ostalo je enako kot prej in če vam takšno tavanje po mapi ne ustreza in ste nasprotnik sistema orožij, ki se vam hitro pokvarijo in jih ni možno popraviti, potem vas tudi tale predelava ne bo prepričala, da kampanjo preigrate do konca in se nato spravite v igranje nadaljevanja Tears of the Kingdom, ki je glede na vse, kar sem videl, nekako enaka predelava kot Breath of the Wild.
Na žalost meja izrisovanja tudi na Nintendo Switch 2 ostaja problematična.
Skratka, tole nadgradnjo za Nintendo Switch 2 bi označil kot obvezno tistim, ki so veliki pristaši originala in bi želeli tega končno izkusiti brez vseh težav, ki ste jih doživeli zaradi ostarelega drobovja originalne Switch konzole. Če pa ste morda original že izkusili in ni bil po vašem okusu, potem vas tudi ta manjša predelava ne bo prepričala v nasprotno — nove kupce bi znalo pogreti tudi dejstvo, da boste za digitalno kopijo tega naslova v Nintendo trgovini morali odšteti kar 80 €.
Osebno obožujem igre, ki se lotijo malce drugačnega pristopa do strašenja igralca, in prav nekaj posebnega je na tem, ko nekdo poskuša vsakdanje stvari spremeniti v srhljive – ter to nato zapakira v igro, ki je na prvi pogled videti povsem nedolžna, a se med igranjem stvari korenito zasukajo.
Dober primer takšne grozljivke je denimo anime naslov Doki Doki Literature Club, sveže predstavljeni naslov Out Fishing pa si svojo tematiko ribarjenja deli tudi z igro Dredge.
Out Fishing bomo izkusili iz prvoosebne perspektive in navidez gre za dokaj preprost naslov, namenjen sproščanju. Naša naloga bo ribolov, ki ga bomo lahko izvajali s palico in mrežami, kasneje pa bomo lahko postavljali tudi pasti. Sčasoma bomo nalovili toliko morskega plena, da bomo od tega lahko tudi nekaj zaslužili.
Sredi divjine je vse videti dokaj nedolžno, vendar igra vsebuje tudi cikel dneva in noči – in ko se enkrat sonce skrije za horizont, prej sproščujoča okolica postane povsem neznana ter v sebi skriva kar nekaj konkretnih nevarnosti. Ta preskok med dvema atmosferama je v napovedniku celo malce komičen: nekaj časa mečeš kamenčke v jezero in si ogleduješ sveže ujeti plen, v naslednjem kadru pa že držiš puško in se boriš proti neki paranormalni sili. Takrat bo edina varna točka vaše taborišče, ki ga boste tekom igre lahko tudi nadgrajevali. Zanimivo bo videti, ali bomo morali vzdrževati dobičkonosnost ribištva in kako se bo to preneslo v boj proti grozljivim stvorom v obliki ljudi, ki lebdijo v zraku.
Out Fishing je v razvoju ekskluzivno za PC in čeprav si lahko igro že dodamo na seznam želja na Steamu, datum izida za zdaj še ni znan.
Kitajska počasi postaja pomemben faktor v igričarski industriji. S tem mislimo na enoigralske naslove višje produkcije in ne na mobilne igrice, kjer že dolgo služijo velike denarce preko mikrotransakcij. Lani so nas kar malce presenetili z lepoto igre Black Myth: Wukong, julija prihaja ravno tako impresivni soulslike WUCHANG: Fallen Feathers, včeraj pa je kot strela z jasnega prišla najava igre Blood Message, ki jo skupaj razvijata kitajski razvijalec 24 Entertainment in NetEase Games.
Tudi ta igra je grafično videti presneto impresivno in Kitajci so se očitno dobro oprijeli tehnikalij, ki jih ponuja pogon Unreal Engine 5. Blood Message bo enoigralski naslov in se bo dogajal v obdobju dinastije Tang, nastopali pa bomo v vlogi brezimenega junaka, ki se je skupaj s sinom znašel ujet sredi napetega upora znotraj mesta Dunhuang.
Iz igralnega posnetka je težko razbrati, kakšen točno bo ta naslov, saj v enem trenutku spominja na Uncharted, le da tu raziskujemo starodavne templje iz kitajske mitologije, nato pa se spravimo v tretjeosebno pretepanje, ki nekoliko spominja na God of War. V napovedniku, ki je dolg kar pet minut, ni opaziti kakšnih pošasti, tako da očitno ne bomo gledali fantazije in se bomo v glavnem pretepali proti povsem navadnim vojščakom, ki pa se bodo razlikovali po velikosti in orožjih, ki jih vihtijo.
Blood Message za zdaj nima datuma izida – znano je le to, da je trenutno v razvoju za PC in konzole. Med te verjetno lahko prištejemo PlayStation 5 in Xbox Series X, a povsem možno je, da bo NetEase Games igro izdal tudi za Nintendo Switch 2.
Bomo še kdaj dobili visokoproračunsko nadaljevanje legendarne franšize Thief? V bistvu je boljše vprašanje, ali je v sodobni eri igričarstva sploh še prostor za čistokrvne skrivalščine, kjer je poanta v skrivanju pred nasprotnikom, ugašanju virov svetlobe preko naprednih mehanik, kot so vodne puščice, in je poteg meča ter merjenje moči s sovražnikom tisti zadnji izhod v sili, ki se bo za nas največkrat končal klavrno?
Serija iger Thief ima bogato zgodovino, ki se je začela leta 1998, nakar smo leta 2000 dobili cenjeno nadaljevanje The Metal Age in leta 2004 bolj reven tretji del Deadly Shadows, nato pa je šla ta franšiza na desetletni počitek, dokler leta 2014 nismo dobili ponovne obuditve v obliki igre Thief, a tudi ta se pri prodaji ni dobro odrezala, tako da je šla znova na počitek.
Po dobrih desetih letih pa je licenca doživela vnovično vstajenje, le da tokrat v podobi VR igre Thief VR: Legacy of Shadow, ki jo razvija Maze Theory, pri tem pa mu pomagata studia Eidos-Montreal in Vertigo Games. Za razliko od prejšnjih naslovov, kjer smo vedno nastopali v vlogi lopova Garretta, bomo tokrat prevzeli vlogo tatice Magpie, ki iz mesta, preprosto imenovanega The City, poskuša ukrasti čim več dragocenosti, kar pa ni po godu glavarju in premožnemu baronu Ulyssesu Northcrestu.
Legacy of Shadow je videti kot ambiciozen naslov, ki bo vseboval kar nekaj prepoznavnih mehanik iz predhodnikov. Veliko vlogo bo igral naš lok in puščice, preko katerih bomo lahko izstreljevali vrvi in ugašali ogenj, naša največja zaveznica pa bo senca, ki nas bo skrivala pred očmi sovražnikov. Ti bodo vedno čuječi, a se jim bomo še vedno lahko prikradli za hrbet in jim odtujili kakšen ključ, boja pa v napovedniku ni bilo videti, kar takšni igri štejem lahko samo v plus. Magpie na koncu napovednika naleti na neko skrivnostno mehansko oko, poznavalci serije pa boste tu zagotovo slišali prepoznavni glas Garretta, ki ga bo prispeval originalni glasovni igralec Stephen Russell. Garrett bo očitno neko vlogo igral tudi v tem naslovu, in sumimo, da nam bo med igranjem šepetal kakšne nasvete ter bo v vlogi očesa služil kot naš zvesti sopotnik.
Thief VR: Legacy of Shadow izide enkrat letos, in sicer za PC, Meta Quest 3 in PlayStation VR2.
Norija predstavitev videoiger na festivalu Summer Game Fest je za nami in najavljenih je bilo toliko naslovov, da je kakšen med njimi ušel naši pozornosti. Takšna igra je bila denimo Game of Thrones: War for Westeros, ki jo razvija PlaySide, a na žalost smo ob napovedi dobili samo vmesno sekvenco, ne pa tudi kakšnega kadra dejanskega igranja.
Morda ravno zaradi tega se o igri ni preveč govorilo, drugi razlog pa je verjetno dejstvo, da bo tole realnočasovna strategija, ki dandanes ni več tako popularna, kot je bila nekoč. Vendar je stvar vsaj v napovedniku videti obetavno in morda bomo iz franšize Igra prestolov končno dobili kakšen kakovosten izdelek. Kakor je ta licenca sicer zanimiva, smo iz nje dobili presenetljivo malo iger – osebno se spomnim enega podpovprečnega RPG-ja iz leta 2012 in avanture, ki jo je nato ustvaril razvijalec Telltale Games.
War for Westeros ima precej večje ambicije od prej omenjenih naslovov, saj bo omogočala spreminjanje dogodkov, ki smo jih videli v knjigah oziroma seriji. V kampanji in v večigralstvu se bodo namreč udarile štiri različne frakcije: Starkovci, Lannistrovci, Targaryenci in zmrznjeni vojščaki, ki jih vodi Nočni kralj. Tako boste lahko nastopili tudi na temni strani, ubili Jona Snowa in ga nato oživili kot nemrtvega, modrookega vojščaka, morda pa vam je bolj po godu to, da Lannistre končno postavite na vrh Sedmih kraljestev.
War for Westeros izide šele nekje leta 2026, tako da bomo verjetno morali še malce počakati na prvi konkreten prikaz igranja. Igra bo izšla samo za PC, na Steamu pa lahko že zdaj vidimo nekaj slik iz igranja, ki kažejo na dokaj standardno realnočasovno strategijo. S tem ni prav nič narobe, nostalgiki pa ste ob napovedi zagotovo dobili asociacije na igro Battle for Middle-earth, kjer smo na podoben način lahko na novo spisali zgodbo Gospodarja prstanov.
Nintendo Switch 2 je med nami že nekaj tednov, in čeprav je njegova združljivost s prejšnjo generacijo iger pohvalna, bi brez nje konzola verjetno sploh ne prišla na trg. Nintendo je namreč za novo generacijo konzol pripravil zgolj eno ekskluzivo in sicer dirkalno avanturo Mario Kart World, medtem ko bo treba na kaj svežega počakati do sredine naslednjega meseca, ko izide novi Donkey Kong.
Donkey Kong Bananza je včeraj dobil daljšo predstavitev, in igra je tokrat precej bolj navdušila kot v prejšnjem napovedniku, saj smo zdaj dejansko videli, kako se bo igrala. Bananza bo tretjeosebna 3D-platformščina, v kateri bo presenetljivo veliko vlogo igral uničujoči teren. Takšnega sistema fizike v Nintendovih naslovih doslej še nismo videli, in ni čudno, da bo ta naslov deloval samo na konzoli Switch 2 – strojna oprema originala bi iz sebe iztisnila zgolj diapozitive.
Priljubljena gorila bo v novi igri lahko vrtala v tla, trgala dele kamnov in na splošno preoblikovala okolico s pretepanjem terena. S tem se bomo včasih dokopali do skritih zakladov in banan, ki se jih Donkey Kong tudi tokrat ne bo mogel prenajesti. Na potovanju nas bo spremljala mala Pauline – mlajša verzija tiste dame, ki jo je v odrasli obliki Donkey Kong ugrabil v svoji prvi igri. Nastopila je tudi kot pevka v Super Mario Odyssey ter kot lik v Mario Kart World. Pauline bo naš zvesti spremljevalec, ki ga bo mogoče uporabiti tudi v sodelovalnem načinu, a v omejeni obliki – prek njenega petja bomo lahko transformirali Donkey Konga.
Zanimivo je tudi to, da iskanje zakladov ne bo tam zgolj za okras – igra bo omogočala nadgrajevanje statistik opičnjaka. Takšnega RPG-vidika v tej seriji še nismo izkusili, Bananza pa deluje kot zanimiva evolucija igralne formule prejšnjih naslovov. To niti ni presenetljivo, saj naj bi na igri delali tudi nekateri člani ekipe, ki je razvila slavni Super Mario Odyssey – in pri stopnjah v napovedniku lahko med obema naslovoma opazimo kar nekaj podobnosti.
Donkey Kong Bananza na Nintendo Switch 2 prihaja 17. julija, tako kot vse Nintendove igre za to konzolo pa bo tudi ta stala 80 €.
Bruce Springsteen je ameriška glasbena legenda, o kateri osebno vem samo to, da je leta 1984 napisal pesem Born in the U.S.A. in da si lahko refren te skladbe kadarkoli prikličem v spomin. Morda bo mojo ignoranco odpravil prihajajoči biografski film Springsteen: Deliver Me From Nowhere, ki se bo lotil njegove kariere – a zanimivo je, da očitno ne bomo priča tistim prvim korakom, ki so ga poslali v glasbeno industrijo.
Film se bo namreč vrtel okoli njegovega albuma Nebraska, in takrat je bil Bruce že prepoznavno ime – pred tem je izdal že pet albumov, njegova založba pa je bila takrat že nestrpna, saj je želela od njega nekaj novega, kar bi nasledilo njegovo glasbeno uspešnico Hungry Heart. A Bruce ima nekaj težav pri produkciji novih pesmi; v enem kadru ga slišimo reči: “Poskušam najti nekaj resničnega v vsem tem hrupu.”
Springsteen: Deliver Me From Nowhere ima tako precej resen ton, Bruce pa je velikokrat sam – s svojimi orglicami in kitaro –, medtem ko sestavlja besedila svojih naslednjih uspešnic. Stvari se spremenijo proti koncu, ko ga vidimo na velikem odru z bendom E Street Band, kjer množica oboževalcev od ekstaze skače v zrak.
Film bo vseboval kar nekaj prepoznavnih imen. Vlogo Springsteena je prevzel zdaj že priznani igralec Jeremy Allen White, ki nas je nazadnje navdušil v seriji The Bear. Za to vlogo si je ogledal stotine arhivskih posnetkov nastopov pevca, saj je poskušal ujeti njegov značilni raskavi glas. Jeremy Strong, ki se ga spomnimo iz serije Nasledstvo, bo odigral vlogo njegovega menedžerja Jona Landaua, medtem ko bo Stephen Graham iz Netflixove serije Adolescence prevzel vlogo očeta Dutcha.
Springsteen: Deliver Me From Nowhere bo v kina prispel 24. oktobra.
Hrvaški studio Gamepires je leta 2018 svetu predstavil svoj prvi večigralski naslov SCUM, ki je že takoj pridobil globalno slavo – in to na račun realističnih mehanik, ki jih je takrat obljubljal. Igralci imajo vedno radi obljube o pretiranem realizmu, SCUM pa je v svoji predstavitvi navedel stvari, kot so skrb za vitamine in prehrano. Telesna vzdržljivost je prav tako igrala pomembno vlogo, stvari pa so šle celo tako daleč, da je igralec ob srečanju z nasprotnikom lahko izgubil vse zobe, zaradi česar je nato lahko jedel le tekočo hrano. Vsake toliko je bilo treba iti tudi na veliko potrebo, iztrebke pa je bilo treba skriti, saj so jih sicer drugi lahko hitro izvohali – in igralca brutalno pokončali.
SCUM je vseboval tudi ogromno golote in nasilja, zaradi česar se je hitro priljubil večjim streamerjem, igra pa si je tako hitro pridobila lepo bazo oboževalcev. Ob izidu jo je na Steamu igralo nekaj več kot 68k igralcev, kar je bil za takšno igro z bolj skromnim proračunom velik uspeh. Baza igralcev je nato začela pojenjati, saj je naslov izšel v programu Early Access, kar pomeni, da mu je primanjkovalo vsebine, optimizacija pa prav tako ni bila najboljša.
Gamepires je po začetnem uspehu v igro pridno dodajal novo vsebino in zdaj je stvar – po kar sedmih letih razvoja – končno napredovala do točke, ko je lahko izšla v različici 1.0. SCUM dandanes sicer ni več videti tako impresivno kot vsa tista leta nazaj, tudi v zadnjem napovedniku pa smo lahko priča nekoliko revni grafični podobi – še posebej izstopa zadnji kader, kjer vidimo morje, ki deluje, kot da je iz neke druge grafične ere videoiger.
A poanta te igre ni grafika, temveč preživetvene mehanike, ki so bile za končno različico obnovljene. Razvijalec je ob tem dodal tudi prenovljen otok, med igranjem pa bomo zdaj naleteli na agresivne in bolje oborožene NPC-je. Ti dodatki so bili dovolj, da se je v igranje vrnila lepa vrsta starih in novih igralcev – in čeprav številke niso dosegle začetnega navdušenja, je tudi 30k istočasnih igralcev presneto impresiven rezultat.
SCUM na Steamu stane 45 €, razvijalec pa načrtuje tudi izid za konzole, a datum teh izidov za zdaj še ni znan.
DOOM: The Dark Ages nas ni tako navdušil kot prejšnji deli prenovljene trilogije te franšize, a grafičnih lepot mu ni mogoče oporekati. Razvijalec id Software se je znova izkazal in dostavil vizualno dovršen naslov, ki ima že v osnovi vklopljeno ray tracing osvetljevanje. Zaradi tega so ga nekateri igralci, ki še vedno vztrajajo pri grafičnih karticah tipa GTX 1080, močno preklinjali – saj igre brez ray tracinga sploh ni možno zagnati.
Ostali pa so uživali v grafični lepoti, ki bo danes postala še lepša. id Software je namreč že pred mesecem dni najavil, da bo igra na PC-ju dobila tudi napredno možnost path tracing osvetljevanja. To pomeni, da bodo vse svetlobne točke v igri oddajale realistične žarke. Takšen način osvetljevanja je seveda izjemno zahteven za strojno opremo, zato bo vklop tehnologij DLSS 4 in FSR 3.0 praktično nujen – sicer boste gledali diapozitive. Vklop path tracinga je tako priporočljiv zgolj na zadnjih dveh generacijah grafičnih kartic.
YouTube kanal Digital Foundry se je že dokopal do zgodnje različice te posodobitve in objavil posnetek, v katerem lahko vidimo nekaj primerjav. Razlike niso težko opazne, čeprav so te najbolj očitne predvsem ob mirovanju – česar pa v igranju The Dark Ages ni veliko.
Odsevi so zdaj bolj realistični – morda je največja razlika vidna pri približno deseti minuti posnetka, kjer vidimo, da tudi majhne lučke na tleh oddajajo svojo svetlobo. Spet pa ostaja vprašanje, koliko teh podrobnosti boste sploh zaznali med kaotično akcijo. A če si lastite zmogljiv »pošastni« PC, potem je path tracing smiselno vklopiti že zgolj zato, ker to pač lahko naredite – in dodatno namučite svojo strojno opremo.
Nova posodobitev izide danes, zato bi bilo pred testiranjem morda pametno namestiti še sveže grafične gonilnike – NVIDIA je novo različico 576.80 izdala ravno včeraj.
Microsoft je nakup Activisiona zaključil že pred leti in takrat smo vsi naivno pričakovali, da se bodo na servisu Game Pass kar čez noč pojavile vse do tedaj izdane igre Call of Duty, a zdaj vemo, da je resnica nekoliko drugačna. Microsoft je sicer na Game Pass dodal nekaj CoD naslovov, a ti gor kapljajo počasi in postopoma, zato bo najbrž preteklo še kar nekaj časa, preden se bo pojavila celotna zbirka – morda Microsoft po čudežu celo odobri predelavo igre Call of Duty 3, saj je ta edina, ki se nikoli ni pojavila na PC-ju.
Založnik je včeraj napovedal nov seznam iger, ki prihajajo na Game Pass, in med njimi se je znašel tudi dokaj pozabljeni Call of Duty: WWII. Activision je leta 2017 zanimalo, ali morda lahko sproži novo norijo prvoosebnih streljank iz 2. svetovne vojne, kakršna je med igralci vladala dve desetletji prej. Odgovor je bil negativen, zato WWII ni dobil nadaljevanj, Activision pa se je znova usmeril v ustvarjanje streljačin v sodobni eri. Kljub temu je WWII kvaliteten izdelek, ki se ga splača izkusiti predvsem zaradi zgodbe – in to bomo lahko počeli od 30. junija dalje.
Junijski seznam dobrot servisa Game Pass se tu ne zaključi. Studio Sloclap, znan po svoji unikatni pretepačini Sifu, je zdaj ustvaril posebno, akcijsko verzijo nogometa Rematch, ki utegne prinesti nekaj svežega vetra v svet nogometnih simulacij, kjer že leta kraljujeta seriji FIFA in PES. Gre za hitro verzijo nogometa s 5v5 obračuni, poudarek pa je na spektakularnih potezah in zabijanjih golov, brez obremenjevanja s prekrški in prepovedanimi položaji. Ta zanimiv naslov bomo lahko igrali že od 19. junija dalje.
26. junijabodo na vrsti tudi dobrote iz sveta Warcrafta. Igralci bodo lahko preizkusili malce osveženi različici iger Warcraft 1 in 2, ter skočili v predelavo Warcraft 3: Reforged. Tako boste lahko na en mah izkusili zgodnje začetke bogate Warcraft zgodbe – in če vam bo ta res všeč, jo lahko nadaljujete v MMO-ju World of Warcraft, ki bi morda prav tako lahko nekoč prispel na Game Pass.
Dve igri iz junijske ponudbe pa sta že na voljo za igranje. Prva je enoigralski naslov Lost in Random: The Eternal Die, v bistvu roguelite iz sveta igre Lost in Random, ki smo jo dobili leta 2021. Drugi naslov pa je večigralska streljačina FBC: Firebreak, ki jo je zasnoval finski razvijalec Remedy Entertainment. Ta sodelovalna streljanka je postavljena v svet igre Control, le da je tu poudarek na unikatnih orožjih, medtem ko posebnih moči ne boste vihteli. Na žalost FBC: Firebreak med kritiki ni požel ravno navdušenja, njegova ocena na Steamu pa je prav tako mešana– igralci se pritožujejo nad dolgočasjem in pomanjkanjem vsebine.
Če bi bil še mlad fantič in bi bil tudi danes tako nestrpen do igranja najnovejših naslovov, bi zagotovo veselo ugriznil v program predčasnega dostopa marsikatere igre, saj bi imel časa na pretek – in zakaj potem ne bi nekaj desetin ur vložil v nek naslov, ki je še v nastajanju in ga bom moral ob izidu končne različice 1.0 igrati še enkrat od začetka? Tako bi najverjetneje že mesece veselo preigraval igro Hades 2 in se obenem veselil nove posodobitve Unseen, ki je izšla nekaj ur nazaj in v igro prinesla ogromno nove vsebine.
Na žalost sem zdaj že starček, ki težko upraviči igranje že polnih izidov iger, kaj šele, da bi čas vlagal v programe predčasnega dostopa, zato vam o posodobitvi ne znam podati kakšnih konkretnih vtisov. A glede na napovednik je Supergiant Games ustvaril velik kos nove vsebine, ki doda nove nasprotnike, šefe in tudi nova orožja, ki so bila morda najpomembnejši del pri igranju izvirnika – in nič drugače ne bo niti tukaj. Hades 2 bo namreč še vedno roguelite avantura, kar pomeni, da boste morali ob vsaki smrti igro začeti povsem znova, kar vključuje tudi ponovni obračun s šefi, ki ste jih prej že premagali. Ta del meni sicer ni bil preveč všeč: osebno sem bolj pristaš pristopa iz igre Returnal, ki nas sicer ob smrti še vedno pošlje na začetek igre, a nam vsaj ni treba vsakič znova pretepati šefetin, saj te ostanejo mrtve.
Posodobitev Unseen je dodala tudi nekaj nove glasbe, zgodba pa je dobila nekaj dodatne globine – čeprav bomo celotno štorijo seveda lahko preigrali šele takrat, ko bo na voljo končna različica igre. In kdaj bomo to dobili?
Supergiant Games za zdaj še nima točnega datuma izida, a glede na njihove besede na Steamu lahko stvar pričakujemo že enkrat letos ali pa morda v začetku naslednjega leta. Za ustvarjanje si lahko vzamejo svoj čas, saj se igri Hades 2 za uspeh ni treba bati: ob izidu je nabrala več kot 100 tisoč istočasnih igralcev – in čeprav trenutno igro preigrava precej manj ljudi, se bo to zagotovo spremenilo, ko izide različica 1.0 in bodo tako obstoječi kot tudi novi igralci zadevo preigrali v celoti.
Včeraj smo pisali o veseli novici, da se po štiridesetih letih v kinodvorane vrača parodija Vesoljska jajca — in k sreči to ni edino vstajenje komične franšize, ki obeta veliko. Na velika platna se namreč vrača tudi Gola pištola, franšiza, ki je v devetdesetih doživela trilogijo filmov, v katerih je legendarni Leslie Nielsen upodobil detektiva Franka Drebina. Nielsen se je od nas poslovil leta 2010, zdaj pa bo v njegove čevlje stopil Liam Neeson, ki bo igral njegovega sina Franka Drebina mlajšega.
Ko je Paramount napovedal obuditev Gole pištole, je javnost novico pospremila z zdravo mero skepse. Takšni projekti redko zares uspejo in pogosto želijo le izkoristiti znano ime za nekaj dodatnega zaslužka. A nova Gola pištola kaže precej več potenciala. Film bo režiral Akiva Schaffer, produkcijo pa vodi Seth MacFarlane – možakar, ki nas že vrsto let zabava z animiranima serijama Family Guy in American Dad, podpisal pa se je tudi pod serijo The Orville in oba filma Ted.
Film je včeraj dobil prvi napovednik — in stvar je videti presneto zabavna. Liam Neeson se mi je sprva zdel nenavadna izbira, a hitro sem si premislil. Tip je lahko popoln naslednik Nielsena, saj zna z resnim obrazom odigrati povsem absurdne situacije in servirati komične replike na povsem ravni črti. Ob njem bomo gledali tudi Pamelo Anderson, rokoborca Codyja Rhodesa in raperja Busto Rhymesa.
Ne gre za popoln nov začetek franšize, saj bo film poln referenc na prejšnje dele. Ena najbolj zabavnih scen v napovedniku je zagotovo trenutek, ko se Frank pokloni svojemu pokojnemu očetu, nato pa kamera pokaže celo vrsto ljudi, ki jokajo ob spominih na svoje starše – z izjemo enega, ki le odkima ob fotografiji O.J. Simpsona. Ta je v izvirniku igral detektiva Nordberga, sicer pa nas je kontroverzni športnik in igralec zapustil aprila lani.
Skratka, Gola pištola je samo z enim napovednikom postala moj najbolj pričakovan film leta. V kinu si jo bomo lahko ogledali od 1. avgusta dalje.
Od zadnjega srečanja s franšizo Red Dead Redemption — če ignoriramo manjšo predelavo prvega dela za sodobne konzole in PC — bo letos minilo že sedem let. Čeprav si je igra v tem času nabrala tako zagrizene oboževalce kot tudi tiste, ki je preprosto ne marajo, je treba priznati, da se je mnogim vtisnila v spomin — če ne zaradi drugega, pa zaradi svoje naravnost čudovite grafične podobe. Sam se še vedno spomnim marsikaterega zapleta v zgodbi glavnega junaka Arthurja Morgana in čisto mogoče je, da mi bo razvijalec Rockstar kmalu ponudil nov izgovor za ponovno preigravanje.
Vir tokratne govorice je Rob Wiethoff, čigar najbolj prepoznavna glasovna vloga je prav iz franšize Red Dead Redemption, saj je v obeh delih upodobil Johna Marstona. Rob svoj čas ne preživlja le med snemanjem dialogov, ampak rad tudi zaigra na Twitchu. Tam se je nedavno lotil igranja prvega dela igre Red Dead Redemption, med katerim je gledalcem zaupal, da nekaj ve — in da ga naravnost ubija, ker te informacije ne sme deliti. Zadržuje ga pogodba z Rockstarjem, ki mu prepoveduje, da bi predčasno razkril zaupne podatke, a vseeno je namignil, da bomo “veliko novico” prejeli še ta teden, najkasneje do 20. junija. V prenosu je še dodal, da trenutno ne more misliti na nič drugega — kar mu je še posebej težko ob igranju Red Dead Redemption.
Ni treba biti detektiv, da iz tega sklepaš, da bo Rockstar razkril nekaj novega v povezavi s to franšizo. A kaj? Najverjetneje bo Red Dead Redemption 2 dobil manjšo nadgradnjo, saj igralci že dolgo čakajo, da bo igra končno prilagojena za konzoli PlayStation 5 in Xbox Series X — z višjo frekvenco sličic na sekundo in podporo za večje ločljivosti. Ta verzija bi lahko nato pristala tudi na novi konzoli Nintendo Switch 2.
A je Rob res tako navdušen samo nad tem? Ali pa je Rockstar v tajnosti razvijal še kaj večjega? Kdo ve. Kakor poznamo Rockstar, bodo novico najavili na neko naključno sredo in nas vse ujeli povsem nepripravljene, tako kot so to storili z drugim napovednikom igre GTA 6.
Igra Borderlands 4 je v zadnjem mesecu dni vzbudila veliko zanimanja – ne zaradi kakšnega igralnega posnetka, ki bi revolucionarno predrugačil igralno formulo in igralce pustil odprtih ust, temveč zaradi drugih razlogov. Novo poglavje te franšize sicer deluje povsem kompetentno, a se bo igralo tako kot vsi prejšnji deli: na začetku izbereš igralni razred, nato se podaš v strelsko akcijo in med njo poskušaš iz rit nasprotnikov in iz skrinj nabrati čim več uničujočih orožij. Glede na prikazane napovednike je največja novost veriga, ki si jo nadeneš okoli zapestja in s katero bo mogoče prečkati večje razdalje. Avtorji pa se hvalijo tudi s tem, da bo humor tokrat manj otročji in manj “cringe”.
Igralci so se o igri začeli množično pogovarjati predvsem zaradi izjave Randyja Pitchforda, zdaj že prepoznavnega vodje razvijalca Gearbox Software. Na omrežju X je namreč zapisal, da bodo “pravi oboževalci” za igro z veseljem odšteli tudi 80 dolarjev. Izjava se je razširila kot požar, saj višanje cen iger že dolgo sproža burne debate: igralci trdijo, da so igre že zdaj predrage in pogosto izidejo v tehnično nedodelanem stanju, medtem ko založniki menijo, da so igre predolgo vztrajale pri isti ceni in da je zaradi inflacije že skrajni čas za podražitev.
Standardne cenovne politike še vedno nimamo. Nintendo je šel po svoje in kljub številnim kritikam vztraja pri novem pravilu, da bodo vsi njihovi interni naslovi stali 80 €. Randy in Gearbox pa sta se očitno nekoliko ustrašila odziva – kar je postalo jasno včeraj, ko je Borderlands 4 uradno stopil v predprodajo. Igralci so si malce oddahnili, saj bo za standardno različico treba odšteti “le” 70 €.
Seveda boste za to ceno, ki je še vedno za 10 € višja od včasih običajnih 60 €, dobili zgolj osnovno kampanjo. Na voljo sta tudi dve dražji različici: Deluxe za 100 € vključuje paketa Gilded Glory in Bounty Pack ter nalepko za orožje Firehawk’s Fury Weapon Skin. Za 130 € pa dobite še nekaj dodatne kozmetike, dva nova igralna razreda in dostop do dveh prihodnjih DLC-jev.
Borderlands 4 izide 12. septembra. A poteza Gearboxa žal ne pomeni, da bodo temu zgledu sledili tudi drugi založniki. Microsoft si je denimo že prislužil val ogorčenja, ko je za The Outer Worlds 2 najavil ceno 80 € – kar daje slutiti, da bodo tudi vsi njihovi prihodnji naslovi nosili enako cenovno nalepko.
Razvijalec Bloober Team je po uspehu predelave igre Silent Hill 2 postal spoštovanja vreden studio, zato smo igričarji z zanimanjem začeli spremljati njihov naslednji projekt – Cronos: The New Dawn, ki je že dobil nekaj predstavitev in nedavno razkril tudi par minut bolj neposrednega igranja.
V tej igri nastopamo kot enigmatična figura po imenu The Traveller, ki jo skrivnostna organizacija Collective pošlje nazaj v preteklost, da iz pogube reši določene osebe, ki bodo kasneje odigrale ključno vlogo v prihodnosti. Po besedah razvijalcev bomo sami izbirali, koga bomo rešili, saj bo The Traveller lahko naenkrat nosil le omejeno količino “duš”. Te odločitve bodo pomembno vplivale na potek zgodbe. Zanimivo je tudi to, da iz preteklosti ne bomo reševali zgolj ljudi, temveč tudi hišne ljubljenčke – v obliki mačk. Vsaka izmed teh je zasnovana po dejanskih mačkah, ki jih imajo v lasti člani ekipe. Prijav je bilo celo toliko, da so morali prirediti mini avdicije za to, kateri mačkon se bo pojavil v igri. Brez skrbi – vsi štirinožni prijatelji bodo v igri varno čakali v posebnih sobah in nam nato pomagali pri nabiranju surovin.
Kar se tiče samega igranja, bomo dogajanje spremljali iz tretjeosebne perspektive, pri čemer mehanike močno spominjajo na serijo Dead Space. A tu je ena pomembna razlika, ki bo močno vplivala na naš pristop: svet Cronosa je neprestano nevaren, padla trupla sovražnikov pa predstavljajo hrano za druge, ki se ravno prebujajo iz sna. Ti sovražniki so že sami po sebi nevarni, a imajo sposobnost, da nase prisesajo meso prej poraženih nasprotnikov – in to lahko naredijo večkrat, pri čemer z vsakim zaužitjem postanejo močnejši. Kot igralec imamo možnost, da jih hitro pokončamo, ali pa pred bojem upepelimo trupla prek ognja – a zaloge goriva so omejene, zato bo treba premišljeno razpolagati z viri in izbirati svoj pristop.
Cronos: The New Dawn izide enkrat to jesen, in sicer za PC, PlayStation 5 ter Xbox Series X. Bloober Team pa je pred kratkim napovedal tudi partnerstvo s Konamijem, za katerega delajo še na predelavi igre Silent Hill 1.
Konec osemdesetih smo dobili nekaj resnično legendarnih parodij, kot sta Gola pištola in Ali je pilot v letalu?, tem pa se je leta 1987 pridružil tudi film Vesoljska jajca, ki se je znal na duhovit način ponorčevati iz takrat mega popularne franšize Vojna zvezd. Film je sicer ob svojem izidu po svetu zaslužil bolj malo, a z leti je postal kultna klasika – in zdaj bomo po štiridesetih letih vendarle dobili nadaljevanje, v katerem bomo videli kar nekaj starih obrazov.
O filmu Vesoljska jajca 2 se je ugibalo že lani, ko je Josh Gad namignil na nadaljevanje, zdaj pa je potrjeno, da bo Josh film tudi režiral. Pri tem mu je uspelo nazaj privabiti zveneča imena, kot je denimo Mel Brooks, ki je v prvem delu igral Yogurta, poleg tega pa je bil tudi režiser filma. Za takšno obsežno nalogo je Mel danes že malce prestar, saj bo čez dober teden upihnil že svojo 99. svečko, a je še vedno dovolj zgovoren, da je prek videa napovedal nadaljevanje, ki ga bomo v kinih gledali leta 2027.
Pred kamerami se bo ponovno združil še z nekaterimi drugimi prijatelji. Bill Pullman se bo vrnil v vlogo Lone Starra (tokrat brez svojega pomočnika Barfa, saj je igralec John Candy umrl leta 1994), končno pa bomo v kinih spet lahko gledali tudi Ricka Moranisa, ki je bil v osemdesetih in devetdesetih na višku svoje kariere, nato pa je igranje opustil, saj je svoj fokus preusmeril v družino. Tako ga na velikem platnu nismo videli že zelo dolgo. Čeprav je v zadnjih letih znova poskušal posneti kakšen film, so ti pogosto naleteli na težave s produkcijo, največ možnosti za njegovo pravo vrnitev pa zdaj predstavlja prav Vesoljska jajca 2, kjer bo ponovno prevzel vlogo Dark Helmeta – očitne parodije Dartha Vaderja.
Izvirni film si lahko ogledate prek pretočnega servisa Prime Video, in glede na to, da je za drugi del odgovoren Amazon MGM Studios, bomo nadaljevanje najverjetneje gledali kar na isti platformi.
Legendarni RPG The Witcher 3: Wild Hunt, ki je pred mesecem praznoval svojo 10. obletnico, je bil tisti naslov, ki je iz poljskega razvijalca CD Projekt RED naredil superzvezdnika. Ta se je nato lotil izdelave igre Cyberpunk 2077, nakar se je studio tako razširil, da obenem dela na nadaljevanju Cyberpunka in povsem novi trilogiji The Witcher iger.
Naslednje poglavje se zaenkrat imenuje preprosto The Witcher 4 in bo v glavno vlogo postavilo Ciri. O datumu izida ni znanega še nič, a igra bo najverjetneje izšla šele nekje leta 2027. Morda pa nas že prej pričakajo kakšne nove Witcher avanture – in to kar znotraj prej omenjenega desetletje starega izdelka.
Govorica tokrat prihaja iz poljskega podkasta z zelo kulsko imenom Rock and Boris. Člani te ekipe so znani po tem, da imajo precej dobre vezi znotraj studiev, ki delujejo na Poljskem, in iz več virov so izvedeli, da naj bi igra The Witcher 3 prejela nov dodatek. A tega naj ne bi izdelal originalni razvijalec CD Projekt RED, temveč ločeni studio Fool’s Theory. Ta razvijalec je sestavljen iz nekaterih bivših članov ekipe CDPR, leta 2017 pa nam je dostavil svoj prvi naslov Seven: The Days Long Gone, lani pa še igro The Thaumaturge. Od takrat jih je v sodelovanje povabil kar CD Projekt RED, ki jim je zaupal nalogo predelave prvega Veščeca, očitno pa bo Fool’s Theory še pred tem Geralta predstavil v večjem DLC-ju za igro The Witcher 3.
O čem se bo tokrat šel dodatek, še ni znano, a poljski viri pravijo, da naj bi zadeva izšla že kmalu – morda celo leta 2026. To bi bila sicer že tretja večja razširitev za igro The Witcher 3, ki pa ima pred sabo težko nalogo, saj mora slediti zgledu dodatkov Hearts of Stone in Blood and Wine – ti dve razširitvi namreč že dolgo uživata sloves morda najboljše naknadne vsebine, kar smo jo kdaj dobili v igričarski industriji.
Dodatek bi sicer imel smisel, saj bi lahko služil kot nekakšna vmesna točka med tretjim in četrtim delom ter razkril, kako je sploh prišlo do tega, da je Ciri postala glavna protagonistka nove trilogije – in kam so medtem izginile njene posebne moči.
