Navadno se med pisanjem opisov iger poskušam izogniti besedam “klon” in “skoraj popolna kopija”. A nisem si mogel pomagati, da ne bi po nekaj sekundah igranja tokratne co-op streljačine že takoj opazil precej direktnih povezav z najbolj znano predstavnico tega žanra – Left 4 Dead 2. Kajti Earthfall si deli ogromno podrobnosti s tem veteranom, kljub precejšni razliki v tematiki, saj namesto hord hodečih mrtvecev srečuješ goro vesoljske nesnage. Sicer beseda klon ne pomeni nujno slabe stvari in dandanes težko narediš co-op preživetveno streljačino brez vsaj ene pripombe. Med drugimi sta nedavno nazaj iste obravnave bili deležni tudi Killing Floor in Vermintide franšizi, kljub lastni osebnosti in idejami, ki sta jih prinesli s sabo.

Earthfall pa se uspešne formule drži kot preprodajalec Bolhe in brez kakršnega koli sarkazma bi ga lahko oklical za Left 4 Dead 3. In to samo po sebi ni nikakor slabo, saj z drugačno tematiko, svežim pristopom in precej lepšo grafično podobo prinese zanimivo igralno izkušnjo, ki po mnogo aspektih spominja na že videno zapuščino. Morda pa jo celo preseže, čeprav to po popularnosti vsaj trenutno nikakor ne drži.

Razvojna ekipa: Holospark (ZDA)
Založnik: Holospark
Platforme: PC
Datum izida: 26. 04. 2017 (zgodnji dostop)
Cena: 14.99 €

Zvrst: Co-op streljačina

Video opis

Lovci na vesoljce

Naloga je bila enostavna. Prebiti se do elektrarne, pritegniti čim več pozornosti in pobegniti, medtem ko bo nad prasce poslano vse razstrelivo, kar ga je preostanek človeške rase še premogel nastrgati na kup. Sonce je počasi začelo spust in s tem kazalo vedno daljše sence na razdejanje, ki je nekoč predstavljalo rastoče znake civilizacije.

Skupaj s tremi člani Gaming.si ekipe smo bili sredi ustvarjanja načrta, kako izpeljati akcijo “ubij vse, kar leze in gre”. A nismo se preveč obirali, saj je čas predstavljal dragoceno dobrino, ki jo je bilo danes bolj malo. Oboroženi z ničimer drugim kot pokalicami in dobro voljo smo se zagnali v dir, da bi nedobrodošle obiskovalce poslali nazaj v peklensko luknjo, od koder so prilezli … ali prileteli? Ne vem, morem pogledati v izročilo.

A navdušenje ni dolgo trajalo, saj še nismo dobro namočili municije v zeleno kri, ko je nekoga začela zabavati povezava, drugega je tiščalo na WC, tretji pa se je pritoževal glede orožij. Nič ne de, vesoljska nesnaga bo morala pač počakati na drug dan.

Lepši od konkurence

Najprej morem seveda omeniti, da je Earthfall v tem trenutku še v zgodnjem dostopu in tako dalje … na kratko – ima nezaželene hrošče in delovanje se bo (baje) izboljšalo. A kljub temu se glede slednjega ne morem kaj preveč pritoževati. AMD Nano, i7 7700K procesor ter 16 GB pomnilnika jo je brez težav gnalo na visokih nastavitvah z resolucijo FHD in padci pod 60 so se pojavili zgolj v najbolj obremenjujočih področjih ali ko je kolega zagrabil ognjemetalec.

Če je to še šlo skozi, ob zvišanju resolucije pomoči ni bilo več in na 2560×1440 tudi srednje nastavitve niso prinesle gladke izkušnje. A vseeno bi moralo delovanje biti zadovoljivo tudi na slabših sistemih *khm* samo vprašaj Anžeta *khm*, čeprav bodite pripravljeni, da malo spustite nastavitve. Sicer pa gre za teoretično nedokončano igro, katere delovanje se bo po vsej verjetnosti še izboljšalo, in kljub temu nimam nič proti zahtevnosti, dokler pride z grafiko, kot se šika.

Pa se grafika šika? Še kako. Če se poglobimo v igro, z Left 4 Dead 2 ne deli le igralnih podobnosti, temveč tudi splošni dizajn. Izgleda precej podobno, le bolj barvito, podrobno in nasploh bolj čudovito. Unreal Engine 4 prinese svoj sijaj, saj je Earthfall povsem zagotovo ena vizualno najlepših neodvisnih co-op streljačin.

S strežniki smo se sicer soočali z nemalo težavami, saj smo se lahko vsi povezali le na en računalnik, kateri koli drug pa druščine nikakor ni mogel pridobiti na svojo stran. Tudi ob igranju se je eden izmed igralcev sprva soočal s kar hudim zamikom, a čisto možno je, da je za to bil kriv slab internet gostilničarja in ne igra sama. Kakorkoli, vsi problemi z zatikanjem so v drugi igri izginili in skupaj smo preigrali par zabavnih partij, a vseeno je P2P povezava nekaj, kar me ni pridobilo na svojo stran že pri vseh Ubisoft večigralskih naslovih.

Neklasična sodrga 

V osnovi igranje deluje podobno kot pri Left 4 Dead, saj se s tremi prijatelji, neznanci ali računalniškimi pomagači (z nastavljivo inteligenco) združite pri opravljanju zaporednih opravil, ki se navadno končajo s pobegom iz zemljevida. Na voljo imaš štiri igralne like, sicer povsem identične glede na sposobnosti in različne le v osebnostnih in posledično pogostih pripombah med igranjem. Na izbiro imaš torej, če želiš igrati kot stereotipen črnec, hipster, emo pobič ali badass dekle. Ampak kogar koli izbereš, ostale boš še kako potreboval za preboj skozi katerega izmed šestih trenutno prisotnih zemljevidov.

Po prepiranju s soigralci “kdo bo imel koga” tako izbereš zemljevid in težavnost ter se podaš v lov za vesoljci. Čeprav lov mogoče ni ravno prava beseda, ker so bolj kot ne vesoljci tisti na lovu in sam se jih le odrešuješ po najboljših sposobnostih.

Skupaj z nekaj vrstami standardne topovske hrane jih sestavljajo tudi posebneži, kot so žirafe, ki te zagrabijo za glavo in odnesejo proč od prijateljev, debeli plinski samomorilci, agilni lovci iz Left 4 Dead na steroidih ter lebdeči jezo-napravljalci, ki razburijo bližnjo nesnago. A tu sta tudi dva neke vrste minišefa, za poraz katerih bo treba združiti moči ali pa posedovati kakšen minigun.

Od ostrostrelk do sekir

Na srečo je to in še več možno najti ali si enostavno “sprintati” po zaslugi 3D tiskalnika. Tako imaš navadno dejansko na voljo več orožij, kot jih lahko nosiš s sabo. Pokrivajo širok spekter bolj kot ne standardnih orožij, med drugimi pa jih sestavljajo jurišne puške AK47 in AK67, Glintec ostrostrelka, MP5X SMG ter BERG 930 puška za res trdovratne bučkarje, ki se prodrejo skozi obrambno linijo. A s tem nabor orožij še ni končan, saj so prisotni tudi razni pripomočki v obliki barikad, granat, postavljajočih pušk in postaje za zdravljenje.

Po zaslugi vsega se nikoli ne počutiš, kot da vesoljci igrajo umazano. Če se ločiš od skupine, te bo seveda kakšen poseben grdavž hitro pokončal, a s skupinskim delom in solidno organizacijo lahko premagaš vse ovire. V našem primeru je lastna nesposobnost povzročila več kot malo smrti in iskanja krivca, na kogar so nato vsi usmerili prst. Le redkokdaj je kdo krivil splošni dizajn, čeprav seveda nihče ne mara umiranja.

A le kako boš lažje spremljal in komentiral igranje ostalih borcev, ki zadenejo manj strelov v glavo kot Shaquille O’Neal prostih metov.

Zabaven izziv

Kljub vsem porazom in mnogim tragedijam smo se med igranjem večino časa smejali. Zabavno je bilo in ni nas motil občasen hrošč ali potreben ponovni začetek, to smo sprejeli kot le še eno oviro na poti do več zabave.

Sicer bi se precej stvari lahko še zlahka izboljšalo, več orožij bi bilo dobrodošlih, več posebnih vesoljcev še bolj in namesto P2P povezave bi zelo rad videl dejanske strežnike (zadnje se skoraj zagotovo ne bo zgodilo). A že v trenutni obliki gre za zelo igrano igro, ki po mojem mnenju glede na zabavnost preseže veliko konkurentov, zato je prava škoda, da zanjo ne ve večje število ljudi in zaenkrat moraš čakati, da najdeš igro brez vnaprejšnjega dogovora.

Sicer razumem, glede na ponavljajoče se igranje in preživet dosedanji čas v zgodnjem dostopu igralcev ni na tone in tako bi prav prijala kakšna oblika napredovanja izven posameznih tekem, ki bi vzpodbujala nadaljnjo igranje. Ker drugače se Earthfalla drži isti problem kot večine co-op iger, da enostavno ni tako zabavna brez soigralcev in da so računalniški pomagači le zasilna zamenjava.

Zaključek

Earthfall je šarmanten poizkus podoživetja uspeha Left 4 Dead franšize in vsekakor tudi sam prinese s sabo nekaj idej. Glede na podobnosti bi jo zlahka označil za kopijo, a je več kot to. Svež pristop in drugačni sovražniki so dobrodošli ter nič manj grozljivi in z nadaljnjim razvojem lahko pričakujemo še več raznolikosti ter odpravitev trenutnih pomanjkljivosti. Največja pomanjkljivost, mala igralna baza, se ne bo razrešila sama od sebe, a po vsej verjetnosti prav tako kmalu ne bo umrla.

Pozitivno:
+ Svež pristop
+ Zabavna igralna izkušnja
+ Vizualna plat je več kot zadovoljiva
+ Primerna tudi za malo slabše računalnike
+ Vesoljci so bolj zanimiv sovražnik od zombijev

Negativno:
– Brez soigralcev nekako izgubi večino zabavnosti
– Potrebuje več vsebine
– Ponavljajoče se igranje brez občutka napredka