Že skoraj leto dni je minilo, odkar sem opisal Great Whale Road, vikingško avanturo, ki ima kar nekaj skupnih točk z Dead in Vinland. Ob slednjih nikakor ne premorem uklonitve retrospektivi na serijo The Vikings, ki je tematiko tudi naredila privlačnejšo širši svetovni publiki. Kot taka je severnjaška mitologija več kot primerna. Z misticizmom in željo po njenem razkrivanju ima možnost, igralca prikovati pred zaslon. The Banner Saga je pred leti orala ledino in bila pri tem zelo uspešna, čeravno ne morem govoriti o tem, da v preteklosti večjih naslovov ni bilo. Če si ljubitelj Total War serije in prvega Medieval Total War, to že veš. Nedvomno pa je uspeh The Banner Sage skoval pot kar nekaj kakovostnim naslovom, vezanih na severnjaško mitologijo, nazadnje God of War in Total War: Thones of Britannia. Ampak to je tema za kakšen vedež v prihodnosti.
Razvojna ekipa: CCCP (Francija)
Založnik: Playdius, Plug In Digital
Platforme: PC
Datum izida: 12. 4. 2018
Cena: 19.99 €
Zvrst: Potezna avantura
Kaj porečete, če vam izdam, da Krištof Kolumb ni bil prvi Evropejec, ki je dosegel obale Severne Amerike? Sporočilo, ki je zavito v sam naslov igre. Vinland je namreč ime, ki ga je pokrajini na samcatem severu nadel Leif Eiríksson, dobrih 1000 let nazaj. V severnjaškem jeziku pomeni dežela travnikov in močvirij. Preprosto poimenovanje je zagotovo ena izmed značilnosti severnjakov so bili že v začetku pahnjeni v težaško življenje na hladnem severu in razumljivo domišljija ni bila posebej željna vrlina, govorimo vendar o Vikingih, presneto. Temelj njihovega obstoja je rezanje ušes pokončanih nasprotnikov in zlaganje lobanj na kupček.
Dead in Vinland vsekakor ne postavlja novega koncepta ali si zasluži nominacije za iznajdljivost. S svojo štiričlansko družino ubežiš pokolu in ker si padel v nemilost bogov, pobegla barka kakopak potone. Vendar bi bila utopitev premila in klišejsko smiselna kazen. Še preden dodobra odpreš oči, se skupaj z najbližjimi znajdeš na opustelem otoku, vsaj tako izgleda. Verjameš, da lahko videz na prvi pogled vara? Prvih nekaj dni mine v pomnjenju nedavne tragedije in hkrati hrepenenju po novem življenju. A že nekaj dni kasneje v vas prisopiha pobalin brez para, alfa samec, čigar mozek je najbrž zašel v napačno glavo. Premlaten in osramočen boš še dneve lizal rane, vpeljana pa je ključna mehanika, ki bo odmerila tvoj čas na otoku. To bodo daritve, ki jih boš pošiljal svojemu fevdalnemu gospodu, saj se znajdeš na dnu prehranjevalne verige.
Čas, da opustim idejo v nadaljnjem razkrivanju zgodbe, preden se znajdem na jedilniku. Igral boš na podoben način kot Darkest Dungeon, čeprav je vnesenih nekaj naprednejših mehanik preživetja. Tvoji začetni slabiči bodo tako postavljali celo goro zahtev in mnogokrat boš s solzo v očeh pomislil na Simse. Zadovoljevati bo treba potrebe, kar ni pretirano zahtevno, ker dan teče v potezah. Pričakovano boš ženo pošiljal v tri krasne, a hkrati razmišljal o aferi z njeno sestro, ne? Kakor koli bo že naneslo, najpomembnejši vidik posedanja bo hranjenje in napajanje. Tvoji namreč ne bodo jedli in pili skozi dan, ampak šele ob večernem ognju in bolje zate, da si jim čez dan pripravil dovolj zalog. K sreči ti bo oproščena skrb za reprodukcijo (gledam nate, Banished), boš pa nove brate lahko našel z raziskovanjem otočja.
Pričakovana temeljna dobrina tokrat ne bo zlato ali žvenketajoči se kovanci, veliko preprosteje, govor teče o ognju. Ker vžiglanikov v davnini niso poznali (instantnih), ga obdrži pri življenju za vsako ceno, do poslednjega plamena, v nasprotnem primeru zna avantura biti bolj kratke sape. Prisotna je tudi osnovna gradnja in nadgrajevanje, ki olajša bivanje in preživetje, kar pa je že stalnica v tovrstnih igrah.
Čeprav je pametno grajenje in pravočasna reakcija lahko ključnega pomena, v veliko stvareh odloča le gola sreča, in če je nimaš, boš zabredel globlje od količkov Vlada III (khm, khm, Drakula). Za preživetje se morajo stvari preprosto zgoditi, pomaga pa, če si rojen pod srečno zvezdo. Za vsakim dejanjem, opravilom in spopadom se skriva naključen vzorec, ki ga sicer lahko opaziš v nekaterih igrah.
Kljub temu, da gre za Vikinge, ki jim radi pripisujemo velike podvige in fantastične bojne veščine, gre tukaj za preproste ljudi, ki zgolj poizkušajo preživeti. Različne so veščine, ki jih člani obvladujo, ene koristnejše, druge nepotrebne. Na začetku boš imel na voljo le štiri osrednje like, ki pa bodo ob vsakem preigranju prejeli, do določene mere, naključne sposobnosti. Tako nobeno igranje ne bo popolnoma enako, se pa zna sčasoma pričeti ponavljati.
Ko sem govoril o podobnosti z Darkest Dungeon, sem ciljal na sam boj. Sicer je nekoliko drugačen in manj taktičen. V spopadu obstajata dve vrsti. Vsi Gwentovci, se boste v njem počutili, kot doma. Vsak bojevnik ima štiri različne napade, vsak od njih pa je vezan na tvojo pozicijo. Ko napadeš, ti v stilu Xcom napiše možnost zadetega udarca, in če borec namesto nasprotnika zadane drevo ali divjad, se boš le jezno tolkel po glavi in si pulil lase.
Animacije niso nič posebnega, prav tako niti grafična podoba, definitivno pa je všečen grafični slog in upodobljeni liki. Zaradi nezahtevnosti bo brez težav delovala na šibkejših/starejših sistemih.
Bi pa bilo življenje kritika lažje, če razvijalci ne bi nekaterih stvari speljali površinsko. Tako imaš le majhen vpliv na odnose med liki. Večina pogovorov je namreč samodejnih – skriptiranih in se bodo pretežno iztekli enako. To je tudi največja težava igre. Še na zemljevidu se stvari vedno znova nahajajo na enakih mestih, kar zna res vzeti od vzdušja, ko po ponovnem porazu ponovno poženeš igro. Kot bolnik z Alzheimerjevo boleznijo, ki se vedno znova znajde na istem mestu, brez vedenja o tem, kako je do tja sploh prišel.
Zaključek
Pozitivno:
+ Simpatična grafična preobleka
+ RPG elementi in dialog
+ Vsaj v začetku vleče k igranju
+ Lobanje in kupček 2.0
+ Gradnja vasice
Negativno:
– Ponovljiva
– Premalo odločitev
– Pretirano ironična
