Scum je bil definitivno ena izmed najbolj pričakovanih letošnjih iger. Tako opevano božanstvo, ki ga je tudi velik del naše ekipe nabavil že na dan izida. Vendarle gre za delo jugo-vzhodnih sobratov, precej priznanih hrvaških razvojnih studiev Croteam in Gamepires. Seveda ne smemo pozabiti tudi na založnika Devolver Digital, prav tako čaščeno ime v naših krogih. Zraven široke selekcije drugih iger ga verjetno pomnite po hitih Enter the Gungeon, Hotline Miami in serija Serious Sam, nepozabne pa so tudi njihove E3 konference, kjer prikažejo paradoks današnje kulture s potrošniki, ki namesto z glavo mnogokrat z denarnico izražamo premalo kritičnost do podpovprečnih izdelkov okoli nas.

To so torej glavna imena za novo trendovsko preživetveno simulacijo. A žal moram poročati, da kljub začetnemu navdušenju počasi že izgublja zagon. Ko je 29. avgusta prišla na prodajne (Steam) police, je absolutno izbruhnila, presegla vsa pričakovanja ter zavzela tudi drugo najvišjo poličko na Twitch zabaviščni platformi. Od takrat se je hitro umirila. Od najvišje doseženih 60.000+ istočasnih igralcev po podatkih SteamCharts jih manj kot mesec dni pozneje premore “le” polovico tega in številka počasi, a vztrajno upada. Seveda gre za pričakovan trend vsake nove igre, a veliko jih je v preteklosti zaradi tega moralo zapreti svoja vrata. Ko nimaš dovolj igralcev za normalno igranje, boš pač zelo težko pridobil nove, brez njih pa bodo tudi stari opuščali to dejavnost. Pa Scum čaka ista usoda? Trenutno je še prehitro za špekulacije in čas ter kvantiteta ter kvaliteta posodobitev bosta igrala veliko vlogo. Je možno, da bosta PUBG in Fortnite postala bleda preteklost, kjer bo Scum zavzel volan na popularni sceni? Pa izvejmo.


Razvojna ekipa: Gamepires/Croteam
Založnik: Devolver Digital
Platforme:
PC
Datum izida: 29. 8. 2018 (EA)
Cena: 16.79 €

Zvrst: Preživetvena simulacija


Igralni video


Driskači in lutke

Da oboževalce raznih battle royale iger že takoj pomirim, PUBG in Fortnite zaradi Scum ne gresta nikamor, saj preprosto ne gre za popolnoma tovrsten naslov, kjer bi bili vrženi na mapo z gručo igralcev in se tekom naslednjih 30 minut predali medsebojnemu klanju. Če bi že vlekel primerjave, ima na nek način več skupnega z DayZ in pravzaprav lahko potegneš kar nekaj identičnih smernic za obe igri. Vržen si na zemljevid (v primeru SCUM-a otok), ampak tvoja avantura se ne prične na sedaj že standarden in preveč popularen battle royale način, temveč si le igralec na stalno prisotnem strežniku z oblico drugih igralcev. Obe igri lahko pokažeta tudi PvE nevarnosti v obliki nemislečih, počasnih in zagnanih prebrisancev, iskanje plena ter nove opreme in zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. A tudi če to spravimo s poti, je manjših podrobnosti še več.

V SCUM-u igraš kot krut zapornik, ki so te strahopetneži uspavali kot najgrozovitejšo žival in preprosto odvrgli na otok kot tekmovalca v realistični oddaji brez zmagovalca. Ko se torej prvič prijaviš na enega izmed strežnikov oziroma zaženeš enoigralski način, se tvoja zgodba prične na naključni lokaciji. In to je tudi bolj kot ne to, saj si prepuščen lastnim orodjem in orožjem, brez pravega cilja ter brez kakršne koli motivacije, razen seveda iskanja čim boljše opreme. Tako igranje ne traja po 30–40 minut, kjer se soočiš s končnim zaslonom – namesto tega si postavljen v persistični svet s preživetjem v mislih.

Izkušnja je tako dosti globlja od enostavnih par minutnih seans, kjer bi moral pomoriti vse živo in kot zadnji še živeči kos mesa prejeti piščančjo večerjo (čeprav se lahko po želji vključiš tudi v standardne “Deathmatch” in “Team Deathmatch” dogodke). Otok bo na en ali drugi način prej ali slej predstavljal zaključek tvojega bednega življenja, koder boš ponovno vstal na novi lokaciji in vse začel znova. Po principu DayZ je tvoj primarni cilj zgolj preživeti, če pri tem razstreliš kakšno betico ali poješ bližnjega prijatelja, pa še toliko bolje. Namesto zgodbe se globina najde drugje in seveda govorimo o samem preživetju, kjer so se razvijalci dela lotili docela premišljeno. Vključili so najbolj podroben sistem metabolizma in zdravja, kar smo ga bili deležni v kateri koli še tako zagriženi simulaciji. Za prehrano svojega lika boste skrbeli bolj kot za lastno in vse od krvnega pritiska, bitja srca, zaužitih vitaminov in osnovnih hranilnih skupin bo pomembno za zdravega in vitalnega človečka, vsake toliko pa bo seveda treba tudi izprazniti mehur in črevesje. Me ne bi čudilo, če bi SCUM začeli navajati kot vir v kakšnem vodniku za zdravo prehrano.

Realizem glede počutja in stanja lika tako preprosto navdušuje in vsako početje vpliva na razvoj ter zdravje. Sedaj je sistem glede napredovanja in atributov sicer še bolj osnoven, saj je nenazadnje igra komaj prišla v zgodnji dostop, a sčasoma bo stil igranja močno pogojen z izborom in izgradnjo lika. Pametni debeluščki bodo precej neuspešni ob bežanju pred lutkami, mišičnjaki bodo morali konzumirati dosti večje količine hrane, paličnjaki pa bodo dosti bolj občutljivi na lakoto ter mraz in bodo hitreje podlegli poškodbam.

Seveda pa zgolj metabolizem in zdravstveno stanje samo po sebi ne bi bilo dovolj za dolgoročno zanimivo stanje. Kreftanje je funkcionalen način pridobivanja opreme in osnovno bazogradnjo, potrebuje sicer nekoliko navajanja, a po začetnem učenju postane intuitivno. Prav tako imaš več plasti oblačil in širok nabor pripomočkov za različne aktivnosti ter koristnosti, večji problem pa se pojavi na področju orožij … Pravzaprav ogromen problem, ki ga večina ljudi zaenkrat pometa na stran. Prvo kot prvo, municija je dragocenejša od orožij, zato zagreto varuj še tako nizkokalibrski naboj.

  Ninja sredi streama zaradi goljufivca poklical razvijalca Epic

Ampak ni problema, v kolikor nisem eden srečnežev, ki mu je uspelo najti orožje ter primeren nabojnik in municijo, bom pa palice metal. In ja, gre za zelo učinkovit in zabaven sistem. Trenutek, ko lutki zaženeš kopje in mu prebiješ lobanjo, predstavlja izjemno zabavno dejavnost, a gre za kratkoročno rešitev, saj nenazadnje ne pride v poštev v boju proti več sovražnikom ali v primeru zgrešitve tarče. Potem preostane le še boj na blizu, ki je pravzaprav prav tako dobro izpeljan, malo bolj štorast, a se vseeno čuti efektivno in zabavno.

Publika ni zadovoljna

Večji problem je pri strelskih orožjih, oziroma bolje rečeno pri streljanju. Spregovorimo najprej o variaciji. Ponovno – povsem se zavedam, da gre za projekt v zgodnjem dostopu in da se bo precej še spremenilo, a trenutno stanje je skorajda patetično. Dve (funkcionalno identični) pištoli, par variacij AK-47, par karbink, SVD ostrostrelska puška in MP5 skupno število pokalic privede do 11, kar je definitivno premalo in rotim razvijalce, da čimprej uvedejo večjo raznolikost na tem področju. Isto velja tudi za modifikacije orožij, kjer je možno dodati le optični merek. Kajti v takšnih igrah brez cilja eksotična orožja in razne modifikacije pogosto služijo neke vrste “končni igri” in ravno raznolikost je stvar, ki me stalno privede nazaj v igranje Escape from Tarkov.

Ampak problem glede strelskih orožij se ne konča tu, temveč se praktično komaj prične. Streljanje… se počuti katastrofalno. Eden najbolj arkadnih strelskih modelov, kar sem jih videl v preživetvenih igrah, kjer enostavno brezumno tolčeš po gumbu na miški in upaš na najboljše, tudi SVD se počuti kot zračna puška brez pravega občutka streljanja, ki tako pogosto navdušuje pri realističnem obnašanju orožij. Ponovno: vem, ja – zgodnji dostop. A osnovne strelske mehanike je dosti težje izboljšati kot pa uvesti več orožij in skrbi me, ali se bodo izboljšave sploh lotili.

In to je bolj kot ne to. Tekaj po mapi, išči opremo in se spopadaj… za boljšo opremo. Če se lotimo grafične plati, imamo kar konsistentno privlačno vizualno sliko, kjer lahko menjujemo med prvoosebnim in tretjeosebnim pogledom. Ampak proti večini podobnih tretjeosebnih streljank, kjer tretjeosebni pogled preziram, so poskrbeli za vsaj delno izničenje potencialnih prednosti, ki jih ti igralci drugače prejmejo. Enostavno povedano – če tvoj lik ne vidi nasprotnika, ga kljub kukanju izza vogala ne boš videl niti ti, in čeprav se da vplivati na to preko večih pasivnih sposobnosti, trenuten sistem še ni na polno vpeljan.

Velika mapa nudi precej mehanskih, kot tudi vizualnih razlik. Če govorice držijo, se zna masivna velikost tekom zgodnjega dostopa še vsaj podvojiti. Podoba je spodobna za 2018 in čeprav ji ne bi dodelil nobenih nagrad za ekscelentno vizualno odličnost, je z dobrimi animacijami ter spodobnimi teksturami blizu vrha. Sem pa nekajkrat opazil uhajanje pomnilnika, zaradi česar sem se začenjal spoprijemati z zatikanjem. Ampak večjih problemov glede stabilnosti in zatikanja nisem izkusil, edino par manjših hroščev, ki bodo seveda po vsej verjetnosti kar hitro odpravljeni. Latenca je bila obvladljiva in tudi na forumih nisem zasledil večjih problemov glede tega. Zaradi stabilnosti strežnikov je zombijev oziroma lutk definitivno premalo za zabavno PvE igranje, saj ob plenjenju celotne vasice navadno naletiš na dva ali tri in menim, da bi bilo število treba vsaj podvojiti, če ne celo potrojiti.

Ampak vseeno, v kolikor se nameravaš lotiti igranja, imej v mislih nedokončanost, saj gre za špil v fazi zgodnjega dostopa, kjer večina vsebine še ni dodane. Pomanjkanje stvari za početje se pozna na vsakem koraku, in ko boš v nekaj deset urah igranja videl vse, boš igro verjetno odložil do nadaljnjih nekaj popravkov in paketkov vsebine. Vseeno se v partijah (predvsem s prijatelji) da prijetno uživati. Trenutki, ko kuješ načrt izpraznitve hudo zavarovanega otoškega območja 51 in se izogibaš stražarskim robotom ter taktično odstranjuješ lutke s planeta živih (kolikor živi že so), so neverjetno zabavni. Kakšna driska ali dve, pomanjkanje vitamina D, gobarjenje in obisk vasic s slovanskimi imeni in že se boš vživel v hiranje osebnega zapornika, ki bi dal goro pušk za breskov kompot.

Zaključek

Če si ljubitelj iger PUBG, Rust in preostalih preživetvenih streljačin, se vsekakor splača obdržati v mislih tudi SCUM, saj zna kljub trenutnemu pomanjkanju vsebine postati odlična igra. Za nizko ceno 16.79 € vsekakor lahko priporočam nakup, v kolikor pa v igranje prepričaš še prijatelje, pa še toliko bolje. Nedvomno se boš izgubil med tavanjem po planjavah, gozdovih, vasicah in gorah ter se kmalu profesionalno izogibal ogromnim robotom in plenil njihove zaloge vojaške opreme ter potamanjal druge igralce. A vedi, da kot večina iger v zgodnjem dostopu predstavlja svojevrstno tveganje. Sicer osebno ne dvomim, da bo naveza Croteam in Gamepires ponovno uspela ustvariti nekaj izjemnega, saj o tem priča že 700.000 prodanih kopij ter ogromna popularnost ob izidu. A če ne uspejo zadovoljiti rastočega apetita igralcev in kmalu dovesti nove zanimivosti, se zna ponoviti zgodba mnogokaterega preživetvega MMO-ja, ki je bil primoran prezgodaj zapreti pot nadaljnjemu razvoju.

Pozitivno:
+ Neverjetno globok sistem zdravja
+ Metanje vil v hrbet nič hudega slutečih igralcev
+ Kdo ne mara driske ob najslabšem možnem trenutku?
+ Dobra grafična plat s “pravičnim” tretjeosebnim pogledom
+ Dobro uveden napredek

Negativno:
– Zaenkrat trpi za mankom vsebine
– Strelski sistem se počuti zelo arkadno in nezadovoljujoče
– Brez pravega cilja, kot je naprimer iskanje epske opreme

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime