Naj nas luč obvaruje pred temo. Zveni kot slogan skrajnostne protestantske sekte, a ne se bati. Ne soočamo se s krščansko parodijo, kjer kot Papež Frančišek v stilu Ramba z vihtenjem dvojnih mitraljezov koljemo gručo za gručo muslimanskih verskih skrajnežev. Namesto tega pri naslovu The Light Keeps Us Safe naletimo na tiholazniško avanturo z robotsko tematiko in veliko luči. In teme. A dosti več luči. Vidiš, svetloba je pomembna stvar. Skrbi za življenje na naši zemlji, ustvarja biokemijski proces fotosinteze, a še pomembneje – poskrbi, da se horde avtomatiziranih grozot za trenutek ustavijo in premislijo svoje namene. A RES moram ubiti tega človeka? Kaj je smisel mojega obstoja? Ne bi raje… NE, PONOVNO ŽELIM UBITI TEGA ČLOVEKA.

Kot da bi imeli fetiš na robotske stvaritve, se te nahajajo v vsakem novem projektu razvojnega studia Big Robot Ltd, a tudi brez diši (ali smrdi, kakorkoli ti je ljubše) po unikatnem stilu izdelave, zaradi katerega sem studio prepoznal že ob ogledu napovednika. Aja, pa logotip z velikim robotom v uvodni špici je malenkost pripomogel pri tem. Ob preboju skozi teh napetih par minut je moje navdušenje nad igro spremljala otroška radoživost. V enem prejšnjih naslovov tega studia sem pred mnogimi leti (petimi, če smo natančni) preživel kar nekaj prijetnih uric. Komično imenovana in takisto naravnana Sir, You Are Being Hunted je še zmerom ena najbolj britanskih iger, kar sem jih kadarkoli imel priložnost izkusiti in še zdaj pomnim nepopisno željo po nakupu naočnikov in letne zaloge črnega čaja. Jah, kar pa se drugega tiče, je uspela dostaviti še prijetno skrivalniško akcijsko streljačino. Big Robot Ltd slovijo po tem, praktično enem in istem konceptu, ki ga kot stara gospa trmoglavo tiščijo v ospredje. Zato se naše današnje vprašanje glasi, ali je ob kraljevini Battle Royale konceptualnih klonov zanj sploh še kaj prostora.


Razvojna ekipa: Big Robot Ltd
Založnik: Big Robot Ltd
Platforme:
PC
Datum izida: 11.10. 2018 (EA)
Cena: 16.79 €

Zvrst: Akcijska avantura


Veliko motornega olja za robotske nadvladarje!

Več kot očitno je, da so se pri Big Robot Ltd precej naučili iz prejšnjih del. Po zaslugi tega so vse ekspertize združili v The Light Keeps Us Safe, skrivalniški akcijski avanturi, ki se lahko pohvali s proceduralno generiranim svetom, polnim robotov z morilskimi nagnjenji. Kot Elmer Fudd Zajčka Dolgouščka te želijo – ni lepšega načina, da to povem – razkosati na drobne kosce in iz njih narediti pašteto, ki bi še Kekca naredila zavistnega. A za razliko od dolgouhega otroškega lika sam nimaš polnega zaboja ACME trikov temveč zgolj lučko z dobro svetilnostjo in polni žep AAA baterij. Pa veliko sreče, naj te luč obvaruje najhujše usode.

Oglašujte na naših portalih, več info.
V takih trenutkih sem se spomnil na S.T.A.L.K.E.R.-ja. Po pravici povedano bi ga dosti raje igral.

V trenutnem stanju je tvoj uvod v svet precej robusten in enostaven. Brez cinematičnih sekvenc si vržen v temačno želodčno votlino podzemnega bunkerja, od koder moraš splezati nazaj v žrelo in v nosnice vsrkati svež vonj po železu in rji. Presenečenje, presenečenje. Med zadnjimi meseci v proti-robotskem zavetišču je vse padlo pod oblast zlobnih robotskih nadvladarjev in zanje si le malo več kot nadležna kresnička. Verjetno ne rabim dvakrat reči, da se je zaradi njihove morilske ošabnosti med zbiranjem resursov, potrebnih za nadgradnjo svetilne rešitve najbolje izogniti vsaki konfliktni situaciji.

Da imaš ob iskanju človečnosti nekoliko človeške družbe ti v ušesih občasno odmeva breztelesen glas škotske gospodične, ki ti vsake toliko časa nudi nasvete za ohranjanje glave na ramenih. Seveda to ne pomeni, da ne premore tudi glasa zdravega razuma za precej patetično situacijo, v kateri si se znašel. Kot zadnji nam znan pripadnik civiliziranega sveta se namreč lahko evforično oziraš proti naslednjim par uram, ki jih boš preživel v družbi nemilostnih jeklenih spačkov vseh oblik in velikosti.

Kot da nimaš že dovolj problemov, lahko droni prdijo rdeče strele. Ali je to zgolj igra perspektive?

Kot nalašč ob prvih minutah raziskovanja podzemnega kraljestva naletiš na modularno svetilko, ki je tvoj zvest spremljevalec skozi celotno igro. Je tudi edino orožje v boju proti fotofobičnim sovražnikom in med prebijanjem po zapuščenem površju jo lahko s pomočjo komponent nadgradiš in ji tako dodeliš nove sposobnosti.

Tvoja edina rešilna bilka v vsej bedi ter zlovešči atmosferi je dejstvo, da iz neznanega razloga roboti resnično ne marajo svetlobe. Pustimo na strani dejstvo, da to kot občutljivost vesoljcev v Signs na vodo postavi pomembno vprašanje, kako za hudirja je tem slabičem potem sploh uspelo zavladati človeštvu, skupno s par drugimi nepojasnjenimi dejavniki, recimo zakaj nekatere ulične svetilke še vedno opravljajo svojo funkcijo in kako je ves čas tema. Navsezadnje gre na igro, pa čeprav je sama zasnova za konflikt zastavljena idiotsko.

Reci siiiiiiiiiir!

Po precej kratkem in osnovnem uvodniku končno uspeš realizirati bednost situacije, v kateri se je znašel post apokaliptičen svet. Sive in puste ostanke človeštva spremlja zlovešča atmosfera, poudarjena z drobnimi pikami rdeče svetlobe v ozadju. In tem pikam boš ravnokar šel v zelnik. S težkim srcem se ločiš od zarjavelih vrat nedavnega skrivališča in se poln neupravičenega upanja odpraviš dogodivščinam naproti. Svet je bil popolnoma opuščen s strani vladajoče kaste in vseprisotna tema nagajivo širi svoje dolge prste po razraslih in razrušenih zgradbah in se jezno suče okoli redkih obcestnih svetilk, še zadnjih znakov nekdanje človečnosti.

Siva pot vodi me, v gotovo smrt, ojoj.

Od tu naprej si prepuščen zgolj osnovnim nagonom. Nobeno jokanje in stokanje te ne bo odrešilo samote in občutka prihajajoče pogube, zato je najbolje, da se soočiš z njim in lastnoročno poskusiš odstaviti stvaritelje depresivnosti. Kako pa bi to najlažje storil? Po besedah igre z zbiranjem delov in nadgrajevanju zvestega pripomočka, edinega dajalca odrešitve.

Večino časa na svežem zraku preživiš med analiziranjem okolice in izmikanju vsem odtenkom rdeče… kar je dosti lažje reči kot pa storiti, saj se sovražniki nahajajo povsod in v vseh oblikah, ki bi si jih človeški možgani sploh mogli zamisliti. Pozorno napredovanje tako spremlja konstantno pritiskanje “Witcher gumba”, ki v bližini osvetli vsa mesta s kakšno koristno dobrino. Z malo sreče boš naletel na kakšno zavrženo steklenico, z malo Irske sreče pa prvo pomoč, hrano ali kak drug koristen zalogaj in tako korak bližje ponovnemu obisku zatohlega bunkerja.

Oglašujte na naših portalih, več info.

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime