Pokemon. Dve desetletji stara franšiza izpod prstov studiaGame Freak–
/record scratch/ Ok, lejte, mislim, da ni potrebe, po standardnem uvodu, kjer razlagam kaj Pokemoni so. Ker razen, če ste bili zadnjih 20 let nekje bogu za leđima, verjetno veste o čem govorim.
Razvojna ekipa: Game Freak
Založnik: The Pokémon Company, Nintendo
Platforme: Nintendo Switch
Datum izida: 16.11.2018
Cena: 59,99€ (Nintendo Shop)
Zvrst: RPG
Video opis
Obe različici Pokemon Let’s Go sta remake-a prvo-generacijske igre za Gameboy iz leta 1998, Pokemon Yellow, ki je bila tudi sama izboljšana verzija prvih dveh iger, Pokemon Red in Blue. Pravzaprav gre za po mnenju številnih eno izmed najboljših iteracij v sedaj že osmih generacijah (madona Nintendo).
Pa si poglejmo razlike med temi tremi špili. In ker ne moremo vsega naenkrat, odgovorimo najprej na najbolj pereče vprašanje:
Katero verzijo pa naj sploh izberem?
Ker govorimo o Nintendu in gre za Pokemon igro, morata seveda obstajati dve verziji, ne glede na to, da je izvirnik zgolj ena. Razlik v zgodbi sicer ni, z izjemo dela, kjer dobimo našega starterja. V Eevee verziji je naš začetni pokemon, če slučajno niste uganili, Eevee, v Pikachu verziji pa, seveda, Pikachu.
Glavna razlika med igrama pa je, kot vedno, v pokemonih, ki jih je možno ujeti v naravi. Če so vam pri srcu Oddish, Sandshrew, Growlithe, Grimer, Scyther in Primeape ter vse njihove evolucije, potem posezite po Pikachu verziji. Če pa ste tako kot jaz in ne morete brez Vulpix in Ninetales ter tistih nekaj zanemarljivih drugih, pa zagrabite Eevee verzijo.
In to je več ali manj to, razlike so relativno zanemarljive in vprašanje je bolj katerega od starterjev želite ves čas nositi na svoji rami oziroma glavi. V obeh edicijah je tudi možno v naravi uloviti oba pokemona, tako da ni skrbi, da bi ne morali priti do drugega, če ste se odločili za neko edicijo. In ker starterja zavračata razvoj v naslednjo stopnjo, boste še kakšen primerek njune vrste tako ali tako morali uloviti, že če želite napolniti svoj Pokedex.
Kako pa se ta verzija primerja z originalom?
Prva in, upam da, najbolj opazna razlika je verjetno grafika. In če vam ni, modeli, očala rabite. Iz 8-bitne kvazi izometrije na ekranih velikosti škatlice za šibice je igra preskočila na tridimenzionalno stilizirano in super barvito grafiko današnjega časa. Zadeva deluje moderno, a obenem ne daje občutka, kot da je nekaj povsem novega. Res je, da je 3D pogled prisoten že od 6. generacije, ko sta Pokemon X in Y prišla na 3DS, a vendar je to prva iteracija, ki omogoča igranje pokemonov na velikem ekranu. In je naravnost fantastično!
Četudi je praktično celotna vizuala v 3D, pa so razvijalci vsaj v hitrem prikazu pokemonov v Pokedexu ohranili originalne 2D sprite, tiste male pikselirane sličice, ki so mi vžgane v možgane še skoraj 20 let kasneje.
V igri so sicer na voljo zgolj pokemoni, ki so se pojavili tudi v originalu, torej prvih 151. Tako se v kasnejših različicah dodane evolucije, kot na primer Steelix iz Onixa, ali prevolucije, kot Pichu pred Pikachujem, v igri ne pojavljajo. Pojavljajo pa se žal nekatera skropucala, ki bi jih brez težav lahko odstranili. Kakšno zaporedje evolucij je to, idi bek dragonite.
Preko NPC-jev je možno tudi trade-ati Kanto verzijo pokemona za Alola verzijo, ki se lahko od originalov razlikujejo zgolj vizualno ali celospremenijo pokemonov tip – najbojši primer tega je npr. Vulpix, ki se spremeniiz fire v ice tip, kar je jasno že ob svetlo modri barvi kožuha. Alola verzije, ki so se pojavile v 7. generaciji z igrama Sun in Moon, sicer ni možno ujeti vnaravi.
Ni pa to vse, kar se je iz novejših iger preneslo v to novo staro verzijo. Ohranili so se tudi novejši pokemon tipi. Originalnim 18im so bili v 2. in 4. generaciji dodani še dark, steel in fairy. Njihov pojav je sprožil tudi retipizacijo številnih pokemonov (praktično vse kar je roza je postalo fairy), kar so se odločili ohraniti v zadnji verziji.
V remake je bila prenešena tudi mehanika iz Pokemon X in Y, t.i.megavolucije. To so začasne evolucije specifičnih pokemonov (treh klasičnih starterjev ter slab ducat drugih), ki jih sprožimo med in zgolj za eno bitko ter z njimi zvišamo vse pokemonove osnovne statse. Če torej slučajno še ne one-shotate vse nasprotnikove pošasti, jih tako definitivno boste.
Torej, klasične bitke z drugimi trainerji so se očitno ohranile.
Kaj pa lovljenje pokemonov?
Hja, verjetno je to druga največja in zelo opazna sprememba napram originalu. Poslovili smo se od golazenja po visoki travi v upanju ali strahu, da bomo naleteli na divjega pokemona in s tem povezano dolgo uvodno sekvenco. Ti se sicer še vedno pojavljajo v glavnem v šumi, vendar po njej vidno tavajo. Tako se jim lahko po želji izognemo ali pristopimo takoj do tistega, ki nas trenutno najbolj zanima.
Ko enkrat pričnemo s postopkom ujemanja pa je tudi ta precej drugačen. Namesto, da ubogo žival najprej do skorajšnje onemoglosti premlatimo in ji nato vržemo pokežogico v faco, prvi del enostavno preskočimo in pričnemo z metanjem rdeče-belih žog kar takoj. Tako je, tudi kanonične Pokemon igre uporabljajo sedaj Pokemon Go sistem ujemanja (če to slučajno še ni bilo razvidno iz naslova).
In priznam, ravno ta fakt je bil kritična točka pri mojem odločanju za nakup konzole zaradi zgolj ene igre. Sama sem vztrajala z mobilno verzijo kakšna dobra dva meseca, preden me je minilo, zato je bila novica, da bodo določeni sistemi pobrani iz tam, zaskrbljujoča. Vendar, s kančkom sramu moram tudi jaz priznati, da je bila odločitev odlična. Lovljenje je hitrejše,ni se potrebno obremenjevati ali je divji pokemon že dovolj utrujen ali če ga bo naš naslednji napad slučajno onesvestil. Žogico frcneš, če ne želi notri takoj vržeš še kakšno jagodico in že imaš nov pokemon, čigar HP je poln in jetako tudi takoj pripravljen za kakšne dejanske bitke, če ga želimo takoj premestiti v svojo aktivno šesterico. Z vsakim ulovom dobijo vsi naši pokemoni, ki jihimamo pri sebi, tudi zajeten košček experience-a, tako smo dejansko nagrajeni za ulov.
To pa ni edina povezava s Pokemon Go. Za tiste, ki se še spomnite: v Fuchsia City je obstajala safari cona, kjer smo imeli možnost na majhnem področju ujeti zajetno število različnih pokemonov, ki so v naravi živeli precej bolj narazen. Ta žal ne obstaja več, zamenjal jo je Pokemon GoPark, ki služi kot točka, kjer lahko v igro prenesemo pokemone ujete preko mobilne aplikacije. Osebno me je ta sprememba razočarala, saj bi raje posegla po starem sistemu, je pa definitivno super za vse, ki imajo zajetno število pokemonov prve generacije na svojem Go računu in želijo po hitrem postopku napolniti Pokedex, brez zamudnih trade-ov in preigravanjem druge različice igre.
In da ne tratim dragocenega časa, še na hitro nekaj manjših, vendar prav tako pomembnih razlik:
- HM-ov ni več, vse te t.i. skrivne tehnike pridobi naš starter in ne zasedajo več dragocenih move slotov.
- Poleg starterja lahko izberemo še enega od pokemonov v našem aktivnem naboru, da nam ves čas sledi oziroma, če je dovolj velik, ga lahko celo zajahamo.
- Pokemon PC je stvar preteklosti, aktivne pokemone lahko menjamo s tistimi v shrambi kjerkoli in kadarkoli.
- Naš rival ni več aroganten kreten, ampak prijazen prijatelj iz otroštva, ki nam tu in tam celo podari kakšno zelo uporabno zadevo.
- Vsak izmed pokemon gym-ov ima določeno zahtevo, ki jo moramo izpolniti, preden smemo vstopiti (brez skrbi, so precej enostavne zahteve).
Torej
Pokemon Let’s Go ali Pokemon Don’t? Prvo, definitivno prvo. Priznam, sem precej pristranska, pokemoni so tako velik del mojega otroštva, da bi ga morali usrati res na veliko ravneh, da bi novo igro zavrnila. Vendar so storili ravno obratno, v veliko pogledih so jo še izboljšali, in tako v mojih očeh upravičili nakup nove konzole za dve igri (to in Zelda, seveda). Kar tako naprej Nintendo, sem pripravljena počakati na čisto novo Pokemon igro, če izdate vmes še kakšen remake!
