• Novice
  • Tech
  • Recenzije
  • TOP
  • Novice
  • Tech
  • Recenzije
  • TOP

Recenzija - Jump Force – zapravljen potencial

Recenzija - Jump Force – zapravljen potencial

Ocena

Jump Force je najnovejša pretepačina japonskega založnika Bandai Namco, ki služi kot »memorabilia« ob 50. letnici japonske tedenske revije z mangami, Shonen Jumps. Jump Force se od Naruto, Dragon Ball in ostalih anime pretepačih razlikuje po temu, da ponuja ogromno izbiro karakterjev iz različnih animejev. Pa je takšna bera likov tudi dovolj za dobro igro?


Razvojna ekipa: SPIKE CHUNSOFT
Založnik: Bandai Namco
Platforme:
PC, Xbox One, PS4
Datum izida: 15. 2. 2019
Cena: 55.85 € – EIGRE.SI


VIDEO OPIS


Borilni sistem je 3 na 3 in tako imaš lahko v svoji ekipi svoje najljubše karakterje iz Dragon Balla, Narutoja, OnePiece, Yu-Gi-Oh!-a in mnogih drugih animejev. Ja, prav ste slišali – Yu-Gi-Oh!

Igra omogoča igraje z Yugijem iz vsem poznane risanke Yu-Gi-Oh. Čeprav sprava nebi mislil, da bi Yugi deloval kot karakter moram priznati, da mi je hitro prirastel k srcu in postal eden izmed mojih najbolj uporabljenih pretepačev.

Jump Force je za razliko od Dragon Ball FighterZ in Street Fighterjev bistveno bolj pretepačina, ustvarjena za občasnega igralca. Igramo v 3D areni in vsi karakterji imajo enostavne kombote, ki jih aktivirano z pritiskanje enga in istega gumba.

Poleg enostavnih kombinacij udarcev ima vsak karakter tudi 3 specialne napade in ultimativni napad, za uporabo katerih potrebuješ energijo – kar je vsem, ki so kadarkoli že igrali anime pretepačine, že zelo znan način bitke.

Seveda ima naslov tudi druge bolj zahtevne kombinacije, ampak nič česar se nebi moral vsak normalen igralec naučiti v slabi uri igranja. Tako je igra bistveno bolj podobna seriji Naruto Ultimate Ninja Storm ali pa novejšem My Hero One’s Justice.

Treba je izpostaviti, da so se pri Bandaiju res potrudili, da je igra zanimiva in omogoča ure in ure preigravanja preko večigralskih bitk ali pa doma s prijatelji.

Na to vplivajo prelepi vizualni učinki samih animacij – od premikanja, do načina udarcev in seveda specialnih napadov. Poleg tega me je pozitivno presenetilo dejstvo, da so v igro vključili posebno animacijo pred začetkom spopada, kjer si vodji obeh ekip sprožita prav poseben pozdrav.

Kot smo vajeni že iz drugih anime iger, imajo tudi v Jump Forcu nekateri karakterji »awakening«, preko katerega prebudijo svojo super moč, ko se jim med bitko napolni Grougre merilnik. Tako lahko Goku in Vegeta posežeta v svojo Supere Sayan in celo Super Sayan God moč. Na žalost pa moram izpostaviti tudi eno stvar, ki mi res ni bila všeč in sicer dejstvo, da si v bitki vsi trije izbrani karakterji delijo le en merilnik zdravja ter grouga. Osebno bi mi bilo bistveno bolj všeč, da bi imel vsak karakter svojo življenje, saj bi bile bitke tako daljše in bi vključevale še dodatno strategijo.

Če bi igro ocenjeval samo na podlagi tega, bi si zaslužila res dobro oceno ampak na žalost si moramo pogledati tudi drug aspekt igre in sicer zgodbovni del in bitke proti računalniku.

Igranje skozi zgodbo… ja no, obstaja? To je najboljše, kar lahko rečem o njem. Če ste igrali Dragon Ball Xenoverse ali kateri drugi anime pretepaški špil, kjer poskušajo narediti neko novo »originalno« zgodbo, potem veste, da se stvar vedno konča isto – slabi fantje se odločijo prevzeti svet in potem s pomočjo magije, tokrat s porednimi kockami, spremenijo naše heroje v zlobe, okoli katerih vidimo črno auro.

Res – stvar ki smo jo videli že najmanj stokrat.

Torej, “zgodba” se začne v New Yorku, bolj natančno na Times Square trgu, kjer Frieza poskuša uničiti mesto. V bran našega sveta pride Goku in med pretepom Frieza s svojim smrtonosnim žarkom zgreši Gokuja in po nesreči zadane naključnega civilista in ja, prav ste uganili – ta civilist smo mi!

Ker kot običajni prebivalec seveda nimamo nobenih super moči, me seveda žarek ubije in edini način, da me lahko rešijo, je da vame vstavijo »super kvadratek« in s tem postanem super heroj – res, prekleto dobra in izvirna štorija našega začetka.

Ko se prebudiš kot heroj, je čas da si ustvariš svoj karakter. Moram priznati, da sem bil nad ustvarjalnikom lika zelo presenečen.

Najprej izbereš svoj spol potem pa stil pretepanja, ki bi ga rad uporabljal v igri. Tako pride čas za EDINO dobro stvar v zgodbovnem načinu in sicer ustvaritev povsem svojega anime heroja!

Na voljo je ogromno različnih funkcij. Tako si lahko sestavimo lik povsem po svoji želji ali pa skoraj katerega koli drugega, ki ga ni v igri. Kasneje lahko dokupimo še dodatne kostume, pričeske in dodatke, ki nam omogočajo dodatno oblikovanje našega protagonista.

Po kreaciji karakterja je čas za nadaljevanje zgodbe. Kot sem že povedal, izvemo, da nek hudobnež iz ozadja upravlja z zlobnimi kockami, ki naše heroje spremeni v sovražnike in naša naloga je, da jih zbiramo enega po enega in prosimo, da se pridružijo naši ekipi in tako jim je v bistvu uspelo v ta naslov dodati še mehaniko Pokemonov – “Gotta catch ’em all!”

Prvi na listi je Vegeta in po bitki na Nameku sledi prva daljša vmesna sekvenca. In ja, moram izpostaviti vmesne sekvence saj, emmmm, kaj naj rečem no – samo poglejte si jih!

Iz neznanega razloga se karakterjem premikajo samo usta in na vsake toliko časa zamežikajo ampak to je to. Vse skupaj zgleda, kot da je naredil nek srednješolec za svojo maturitetno nalogo in splošni vtis je res porazen.

Kot da že to ni dovolj, vmesnih filmčkov sploh ne moreš preskočiti. Tako da v prvi uri igranja zgodbe porabiš približno 30 minut za gledanje teh obupnih animacij.

Katera pa je še hujša kot si lahko mislite.

Ker so kot kaže šparali na animaciji kolikor se je le dalo, so vse pomembne sekvence narejene brez glasovnega podajanja. Tako smo priča statičnim karakterjem, ki se gledajo brez emocij in človeškega gibanja, medtem ko v ozadju slišimo eno in isto glasbo in prebiramo slabo spisan dialog.

Med opravljanjem glavnih nalog smo primorani skakati po Jump Force oporišču in gledati neprepričljivo animacijo teka našega karakterja, obenem pa je celoten svet skorajda povsem mrtev.

Imaš par NPCjev, ki tekajo v krogih, samo za vtis, da ni celotna stvar popolnoma prazna ampak to je to.

Kot nov heroj izbiraš tudi med tremi različnimi ekipami in sicer so te Apha, Beta in Gamma, vsaka od njih pa predstavlja svoj svet – Dragon Ball, One Piece in Naruto. Kolikor sem preizkusil, neke velike razlike pri igranju ne ustvarijo.

Celotna zgodba ima, kot je sedaj že pričakovano, nekje dva do tri preobrate in se konča s tem, da premagamo glavnega hudobneža.

Omeniti moram, da ima zgodbovni način dejansko še eno dobro stvar in sicer v sredini igre se nam pridruži Light Yagami. Ko sem ga prvič zagledal, sem se res razveselil, ker me je poleg igranja Yugija najbolj zanimalo, kako se bo obnesel Light a na žalost ni igralni karakter, kar me je precej razžalostilo.

Rad bi še izpostavil dejstvo, da je višanje težavnosti nekaj najslabšega, kar sem doživel pri pretepaških igrah. Kot sem že omenil, je igranje proti NPCju obupno, saj se celotni čas samo branijo in čakajo da boš naredil napako in te za njo kaznujejo. Njihova težavnost je v bistvu samo to, da z napredovanjem štorije prizadanejo več škode. Na koncu postane stvar tako neumna, da ti z enim kombotom vzamejo med 30 in 40% življenja in zato je na žalost najbolj efektivni način igranja neprestano pumpanje Kamehamehaja – kar hitro postane dolgočasno.

Torej, če povzamemo celotno izkušnjo igre Jump Force, v oči bode res katastrofalno izveden zgodbovni del.

Dodali so ga zato, da se lahko spoznamo z vsemi karakterji in v okvirno devetih urah, kolikor jih boste potrebovali za glavno zgodbo, ugotovite kakšen način igranja vam ustreza in se naučite vseh osnovnih in malo bolj naprednih kombinacij udarcev.

Ampak konec koncev nas večina v igri išče drugo stvari in ravno ta igra bi morala razrešiti težka vprašanja kot so: kdo bi zmagal med spopadom Gokuja ali Naruta? Ali pa mogoče celo Luffy? Kaj pa Yugi? Ali pa bi jih premikastil celo moj karakter?

In ta aspekt igre je res odličen. Igranje s prijatelji ali preko spleta tako prinese neomejeno število ur zabave in dejstvo da so 90% proračuna namenili tem, se res pozna. Od super animacij, do zanimivega pretepaškega sistema, do preko 40 različnih karakterjev iz več kot desetih anime družin – to je res nekaj na, kar sem čakal že od svojih malih nog.


Torej, glavno vprašanje: Jump Force – se splača ali ne?

Če ste oboževalec animejev, vas bo igra definitivno navdušila. Igranje s prijatelji ali preko spleta je res zanimivo in velik nabor trenutnih karakterjev in še devetih dodatnih, ki bodo prišli z DLC-ji, so možnosti preigravanja neomejene!

V kolikor pa niste fanatik nad animeji in iščete novo pretepaško igro s poudarkom na zanimivi zgodbi, pa igre definitivno ne priporočam.

Za konec pa še moja ocena. Če bi ocenjeval samo zgodbo in preigravanje nje, bi igra bila deležna 1,5 zvezdice, pa še to samo zaradi ustvarjalnika karakterjev. Ampak je pretepaški vidik ustvarjen tako močno, da lahko že skoraj stoji na svojih nogah, kar močno k celotnemu paketu.

Že samo to, da lahko stopimo v škornje karakterja YUGI MOTO bo za nekoga dovolj velik razlog za nakup, žal pa mu bo celotno izkušnjo priskutila slabo udejanjena zgodba, ki je toliko bolj tragična zaradi svojega neizkoriščenega potenciala.

Jump Force je najnovejša pretepačina japonskega založnika Bandai Namco, ki služi kot »memorabilia« ob 50. letnici japonske tedenske revije z mangami, Shonen Jumps. Jump Force se od Naruto, Dragon Ball in ostalih anime pretepačih razlikuje po temu, da ponuja ogromno izbiro karakterjev iz različnih animejev. Pa je takšna bera likov tudi dovolj za dobro igro?


Razvojna ekipa: SPIKE CHUNSOFT
Založnik: Bandai Namco
Platforme:
PC, Xbox One, PS4
Datum izida: 15. 2. 2019
Cena: 55.85 € – EIGRE.SI


VIDEO OPIS


Borilni sistem je 3 na 3 in tako imaš lahko v svoji ekipi svoje najljubše karakterje iz Dragon Balla, Narutoja, OnePiece, Yu-Gi-Oh!-a in mnogih drugih animejev. Ja, prav ste slišali – Yu-Gi-Oh!

Igra omogoča igraje z Yugijem iz vsem poznane risanke Yu-Gi-Oh. Čeprav sprava nebi mislil, da bi Yugi deloval kot karakter moram priznati, da mi je hitro prirastel k srcu in postal eden izmed mojih najbolj uporabljenih pretepačev.

Jump Force je za razliko od Dragon Ball FighterZ in Street Fighterjev bistveno bolj pretepačina, ustvarjena za občasnega igralca. Igramo v 3D areni in vsi karakterji imajo enostavne kombote, ki jih aktivirano z pritiskanje enga in istega gumba.

Poleg enostavnih kombinacij udarcev ima vsak karakter tudi 3 specialne napade in ultimativni napad, za uporabo katerih potrebuješ energijo – kar je vsem, ki so kadarkoli že igrali anime pretepačine, že zelo znan način bitke.

Seveda ima naslov tudi druge bolj zahtevne kombinacije, ampak nič česar se nebi moral vsak normalen igralec naučiti v slabi uri igranja. Tako je igra bistveno bolj podobna seriji Naruto Ultimate Ninja Storm ali pa novejšem My Hero One’s Justice.

Treba je izpostaviti, da so se pri Bandaiju res potrudili, da je igra zanimiva in omogoča ure in ure preigravanja preko večigralskih bitk ali pa doma s prijatelji.

Na to vplivajo prelepi vizualni učinki samih animacij – od premikanja, do načina udarcev in seveda specialnih napadov. Poleg tega me je pozitivno presenetilo dejstvo, da so v igro vključili posebno animacijo pred začetkom spopada, kjer si vodji obeh ekip sprožita prav poseben pozdrav.

Kot smo vajeni že iz drugih anime iger, imajo tudi v Jump Forcu nekateri karakterji »awakening«, preko katerega prebudijo svojo super moč, ko se jim med bitko napolni Grougre merilnik. Tako lahko Goku in Vegeta posežeta v svojo Supere Sayan in celo Super Sayan God moč. Na žalost pa moram izpostaviti tudi eno stvar, ki mi res ni bila všeč in sicer dejstvo, da si v bitki vsi trije izbrani karakterji delijo le en merilnik zdravja ter grouga. Osebno bi mi bilo bistveno bolj všeč, da bi imel vsak karakter svojo življenje, saj bi bile bitke tako daljše in bi vključevale še dodatno strategijo.

Če bi igro ocenjeval samo na podlagi tega, bi si zaslužila res dobro oceno ampak na žalost si moramo pogledati tudi drug aspekt igre in sicer zgodbovni del in bitke proti računalniku.

Igranje skozi zgodbo… ja no, obstaja? To je najboljše, kar lahko rečem o njem. Če ste igrali Dragon Ball Xenoverse ali kateri drugi anime pretepaški špil, kjer poskušajo narediti neko novo »originalno« zgodbo, potem veste, da se stvar vedno konča isto – slabi fantje se odločijo prevzeti svet in potem s pomočjo magije, tokrat s porednimi kockami, spremenijo naše heroje v zlobe, okoli katerih vidimo črno auro.

Res – stvar ki smo jo videli že najmanj stokrat.

Torej, “zgodba” se začne v New Yorku, bolj natančno na Times Square trgu, kjer Frieza poskuša uničiti mesto. V bran našega sveta pride Goku in med pretepom Frieza s svojim smrtonosnim žarkom zgreši Gokuja in po nesreči zadane naključnega civilista in ja, prav ste uganili – ta civilist smo mi!

Ker kot običajni prebivalec seveda nimamo nobenih super moči, me seveda žarek ubije in edini način, da me lahko rešijo, je da vame vstavijo »super kvadratek« in s tem postanem super heroj – res, prekleto dobra in izvirna štorija našega začetka.

Ko se prebudiš kot heroj, je čas da si ustvariš svoj karakter. Moram priznati, da sem bil nad ustvarjalnikom lika zelo presenečen.

Najprej izbereš svoj spol potem pa stil pretepanja, ki bi ga rad uporabljal v igri. Tako pride čas za EDINO dobro stvar v zgodbovnem načinu in sicer ustvaritev povsem svojega anime heroja!

Na voljo je ogromno različnih funkcij. Tako si lahko sestavimo lik povsem po svoji želji ali pa skoraj katerega koli drugega, ki ga ni v igri. Kasneje lahko dokupimo še dodatne kostume, pričeske in dodatke, ki nam omogočajo dodatno oblikovanje našega protagonista.

Po kreaciji karakterja je čas za nadaljevanje zgodbe. Kot sem že povedal, izvemo, da nek hudobnež iz ozadja upravlja z zlobnimi kockami, ki naše heroje spremeni v sovražnike in naša naloga je, da jih zbiramo enega po enega in prosimo, da se pridružijo naši ekipi in tako jim je v bistvu uspelo v ta naslov dodati še mehaniko Pokemonov – “Gotta catch ’em all!”

Prvi na listi je Vegeta in po bitki na Nameku sledi prva daljša vmesna sekvenca. In ja, moram izpostaviti vmesne sekvence saj, emmmm, kaj naj rečem no – samo poglejte si jih!

Iz neznanega razloga se karakterjem premikajo samo usta in na vsake toliko časa zamežikajo ampak to je to. Vse skupaj zgleda, kot da je naredil nek srednješolec za svojo maturitetno nalogo in splošni vtis je res porazen.

Kot da že to ni dovolj, vmesnih filmčkov sploh ne moreš preskočiti. Tako da v prvi uri igranja zgodbe porabiš približno 30 minut za gledanje teh obupnih animacij.

Katera pa je še hujša kot si lahko mislite.

Ker so kot kaže šparali na animaciji kolikor se je le dalo, so vse pomembne sekvence narejene brez glasovnega podajanja. Tako smo priča statičnim karakterjem, ki se gledajo brez emocij in človeškega gibanja, medtem ko v ozadju slišimo eno in isto glasbo in prebiramo slabo spisan dialog.

Med opravljanjem glavnih nalog smo primorani skakati po Jump Force oporišču in gledati neprepričljivo animacijo teka našega karakterja, obenem pa je celoten svet skorajda povsem mrtev.

Imaš par NPCjev, ki tekajo v krogih, samo za vtis, da ni celotna stvar popolnoma prazna ampak to je to.

Kot nov heroj izbiraš tudi med tremi različnimi ekipami in sicer so te Apha, Beta in Gamma, vsaka od njih pa predstavlja svoj svet – Dragon Ball, One Piece in Naruto. Kolikor sem preizkusil, neke velike razlike pri igranju ne ustvarijo.

Celotna zgodba ima, kot je sedaj že pričakovano, nekje dva do tri preobrate in se konča s tem, da premagamo glavnega hudobneža.

Omeniti moram, da ima zgodbovni način dejansko še eno dobro stvar in sicer v sredini igre se nam pridruži Light Yagami. Ko sem ga prvič zagledal, sem se res razveselil, ker me je poleg igranja Yugija najbolj zanimalo, kako se bo obnesel Light a na žalost ni igralni karakter, kar me je precej razžalostilo.

Rad bi še izpostavil dejstvo, da je višanje težavnosti nekaj najslabšega, kar sem doživel pri pretepaških igrah. Kot sem že omenil, je igranje proti NPCju obupno, saj se celotni čas samo branijo in čakajo da boš naredil napako in te za njo kaznujejo. Njihova težavnost je v bistvu samo to, da z napredovanjem štorije prizadanejo več škode. Na koncu postane stvar tako neumna, da ti z enim kombotom vzamejo med 30 in 40% življenja in zato je na žalost najbolj efektivni način igranja neprestano pumpanje Kamehamehaja – kar hitro postane dolgočasno.

Torej, če povzamemo celotno izkušnjo igre Jump Force, v oči bode res katastrofalno izveden zgodbovni del.

Dodali so ga zato, da se lahko spoznamo z vsemi karakterji in v okvirno devetih urah, kolikor jih boste potrebovali za glavno zgodbo, ugotovite kakšen način igranja vam ustreza in se naučite vseh osnovnih in malo bolj naprednih kombinacij udarcev.

Ampak konec koncev nas večina v igri išče drugo stvari in ravno ta igra bi morala razrešiti težka vprašanja kot so: kdo bi zmagal med spopadom Gokuja ali Naruta? Ali pa mogoče celo Luffy? Kaj pa Yugi? Ali pa bi jih premikastil celo moj karakter?

In ta aspekt igre je res odličen. Igranje s prijatelji ali preko spleta tako prinese neomejeno število ur zabave in dejstvo da so 90% proračuna namenili tem, se res pozna. Od super animacij, do zanimivega pretepaškega sistema, do preko 40 različnih karakterjev iz več kot desetih anime družin – to je res nekaj na, kar sem čakal že od svojih malih nog.


Torej, glavno vprašanje: Jump Force – se splača ali ne?

Če ste oboževalec animejev, vas bo igra definitivno navdušila. Igranje s prijatelji ali preko spleta je res zanimivo in velik nabor trenutnih karakterjev in še devetih dodatnih, ki bodo prišli z DLC-ji, so možnosti preigravanja neomejene!

V kolikor pa niste fanatik nad animeji in iščete novo pretepaško igro s poudarkom na zanimivi zgodbi, pa igre definitivno ne priporočam.

Za konec pa še moja ocena. Če bi ocenjeval samo zgodbo in preigravanje nje, bi igra bila deležna 1,5 zvezdice, pa še to samo zaradi ustvarjalnika karakterjev. Ampak je pretepaški vidik ustvarjen tako močno, da lahko že skoraj stoji na svojih nogah, kar močno k celotnemu paketu.

Že samo to, da lahko stopimo v škornje karakterja YUGI MOTO bo za nekoga dovolj velik razlog za nakup, žal pa mu bo celotno izkušnjo priskutila slabo udejanjena zgodba, ki je toliko bolj tragična zaradi svojega neizkoriščenega potenciala.

- Advertisement -
JUMP FORCE ni nezabaven špil vendar je precej tragično koliko zapravljenega potenciala nosi njegova zgodba.
BoriSehttps://hop.si
Mojster RPG žanra, tuje pa mi niso niti grozljivščine. Z žalostjo v srcu objokuje svoji dve najljubši seriji, Gothic in Dead Space, ki sta žalosten konec storili. Kontaktirate me lahko na: [email protected]

Popularne novice

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime

HEY POČAKAJ MALO!

Ali veš, da včasih zamudiš top novice? Ne sekiraj se imamo rešitev! Naroči se in prejmi top novice kar na email!
Klikni na spodnjo povezavo in odprlo se bo okno kjer se lahko naročiš.