Recenzija - RICO – Recenzija | Ko mavričnih šest in PayDay dobita otroka

Recenzija - RICO – Recenzija | Ko mavričnih šest in PayDay dobita otroka

Končna ocena

Miško kot pripadnik posebnih policijskih enot rešuje svet pred zlikovci.

RICO je arkadna prvoosebna streljačina. Kot pripadnik posebnih policijskih enot RICO sam ali s partnerjem poskušaš preprečiti kriminalna dejanja, ki se dogajajo v mestu San Amaro. Orožja in sovražnikov je v igri na pretek in vsak strel tako iz pištole kot šrotarice deluje uničujoč in barabe dobesedno letijo po zraku. Razvijalci so pri izdelavi navdih iskali v nizkoproračunskih akcijskih filmih. Tudi igra sledi temu trendu ?


Razvojna ekipa: Ground Shatter
Založnik: Rising Star Games
Platforme: PC, XOne, PS4, Nintendo Switch
Datum izida: 14.03.2019
Cena: 19.99€

Zvrst: Prvoosebna streljačina


Mokre sanje Nintedno Switcherjev

Kot vse igre, ki jih recenziram tudi ta prihaja od neodvisnega razvijalca. Tokrat je govora o Ground Shatter. Gre za podjetje ustanovljeno leta 2014 in se je igralski skupnosti prvič predstavilo leta 2015 z izdelkom Sky Scrappers. Čeprav sta njihova naslova namenjena igranju na vseh platformah pa si razvijalci največ obetajo prav od igralcev Nintendo Switcha, katerim je po mojem mnenju RICO primarno namenjen. Glede na to, da ga v konzolaških in pecejaških krogih »hajpa« ni zaznati pa je zelo močno prisoten med vsemi Nintendo Switch igralci. In razlog za risankasto grafiko se najverjetneje skriva prav tu.

Trojica igralnih načinov

Igra nam ponuja tri igralske načine. Prvi izmed treh je »case« način, pri katerem imamo na voljo štiriindvajset ur, da se skozi mrežo misij, v katerih nas čakajo zlikovci in določene naloge, prebijemo do samega vrha kriminalne združbe.

V tem načinu, ki spominja na klasičen »story mode« (ki pa to ni), vdiramo v zgradbe, zaplenimo denar prislužen z kriminalnimi dejanji, pobiramo dokazno gradivo s katerim bodo tožilci bremenili obtožene, uničujemo strežniške sobe, računalnike ali pa deaktiviramo bombo. Čeprav se vsa zgoraj omenjena dejanja začnejo ponavljati pa vsaj slednje doda nekoliko adrenalina saj nas čas priganja k čim hitrejši deaktivaciji bombe.

Igra z jasnim ciljem. Pobij vse, kar leze in kar gre !

Druga možnost je način »daily«. Gre za popestritev, kjer s časom tekmujemo proti ostalim igralcem na spletu. Po končani nalogi bo igra vaš rezultat vnesla v lestvico in tako boste lahko svoje strelske zmožnosti primerjali z ostalimi igralci. Vsak igralec v igro vstopi z enako paleto orožji. Pištola, taktično orožje in granata.

V tem načinu sem najbolj užival, saj nas štoparica v desnem zgornjem kotu priganja, da z misijo opravimo v najkrajšem možnem času. Veseli me, da so dodali ta način v igro saj bo marsikaterega igralca pritegnila, da se bo dnevno vračal in svoje zmožnosti brusil še dolgo po izidu naslova.

Taktika presenečenja

Tretji način je »quick« kjer nam igra postreže z misijo iz kariernega dela, ki jo lahko sami izberemo ali pa jo igra generira za nas. Preden vstopimo v izbrano stopnjo nam v veži igra ponudi možnost izbire težavnosti in orožja.

Hude znanosti pri igranju ni. Na vsaki stopnji smo postavljeni v okolje, ki ga igra samodejno generira in tako se le stežka znajdemo večkrat v isti situaciji. Vsakič ko vdremo v sobo igra čas upočasni, kar nam omogoči, da na hitro obračunamo s sovražniki. Vsi streli nasprotnikov letijo proti nam v počasnem posnetku, ta zanimiv grafični vložek pa nas popelje v Matrico.

  Disney bo preklical ogromno filmov, ki jih je imel v razvoju Fox

Ker v ozadju ni zapletene zgodbe, ki bi nas potegnila v igro, se dogajanje začne kaj kmalu ponavljati. Po opravljeni nalogi se moramo vrniti na izhodiščno točko. Na tak način igro igramo, dokler se je ne naveličamo.

CO-OP reši dan?

Igra je zasnova na kooperativi. In hvala razvijalcem, da je temu tako. Saj bi v nasprotnem primeru zrli v pusto prvoosebno streljačino, nevredno nakupa. Kooperativa, na kateri igra temelji, ponudi dva zanimiva pristopa. Tako si partnerja v borbi poiščemo na spletu ali pa v igro povabimo svojega prijatelja. Drugi način pa nas popelje v stare dobre čase arkad in polovičke zaslona katodnega monitorja. V tem klasičnem »split screen« načinu si sedaj ni potrebno tipkovnice deliti z prijateljem kot v preteklosti, saj igra v celoti podpira konzolni plošček.

V dvoje je bolje, veliko bolje !

Paleta orožij

Z »meriti«, kar v prevodu pomeni zasluge, ki si jih prislužimo z opravljenimi nalogami, si v veži pred naslednjo nalogo izbiramo široko paleto arsenala in dodatkov, ki nam bodo pomagali v igri. Od klasične pištole, ki je na začetku naše edino orožje pa si kasneje izborimo dostop do močnejšega taktičnega orožja. Od šrotaric, uzijev in avtomatskih pušk, na katere lahko pričvrstimo merke za preciznejše merjenje v sovražnikove glave, do granat in prve pomoči. V primeru, da smo pri streljanju nenatančni in nam zmanjka orožja, pa se lahko poslužimo tudi železne palice oziroma pendreka.

Nepremične figure

Splošno znano je, da zlikovci navadno niso najpametnejši in v igri se tega stereotipa kar držijo. Ne samo, da so liki vizualno slabo izdelani, vsak drugi je enojajčni dvojček svojemu pajdašu, pa tudi njihova umetna inteligenca ne blesti.

Za razliko od svojih kolegov, ki se proti nam krikovito zaženejo z vihtečim hladnim orožjem ali pa okrepitev, ki dejansko kažejo žar borbe, so tisti, ki ostanejo po sobah le neme speče figure. Ko vdremo jih zaradi njihove nepokretnosti zlahka pokosimo, njihovo streljanje pa je tako neučinkovito, da izgubimo vso voljo do igranja.

Vse skupaj pa postane že prav tragikomično, ko igra naključno generira nasprotnike. Tako lahko vdremo v veliko dvorano, kjer se pasejo trije ali pa v majhno shrambo, kjer se jih včasih trpa šest.

Hej! Vi ste si pa podobni?!

Nema simfonija

Čeprav je igra v svojem jedru topa je vizualno prijetna na pogled. Risana grafika in streli, podobni tistim iz matrice, popestrijo arkadnost naslova. Igra ima sicer nekoliko vidnih hroščev. Od lebdečih lestev pa do mrtvih nasprotnikov, ki ležijo na tleh in hlinijo vročico štirideset stopinj Celzija.

Čeprav deluje, da so razvijalci največ časa namenili grafičnim vložkom, pa so tako kot zgodbo zanemarili zelo pomemben del igre; glasbeno podlago. Tako je edina glasba zelo povprečna viža v začetnem meniju, medtem, ko med samo borbo ni dramatične avdio podlage, ki bi dajala dodatnega adrenalina.

Razsodba

(+) Zanimiva arkadna streljačina v stilu nizkoproračunskih filmov

(+) Več predstavnostna kooperativa z prijatelji nas bo potegnila, da v igri preživimo po ure časa

(+/-) Dobra grafična podlaga brez dramatične avdio podlage v ključnih trenutkih

(-) Slaba umetna inteligenca in vizualna predstava likov

(-) Ponavljajoče se stopnje z istimi nalogami

RICO je arkadna prvoosebna streljačina. Kot pripadnik posebnih policijskih enot RICO sam ali s partnerjem poskušaš preprečiti kriminalna dejanja, ki se dogajajo v mestu San Amaro. Orožja in sovražnikov je v igri na pretek in vsak strel tako iz pištole kot šrotarice deluje uničujoč in barabe dobesedno letijo po zraku. Razvijalci so pri izdelavi navdih iskali v nizkoproračunskih akcijskih filmih. Tudi igra sledi temu trendu ?


Razvojna ekipa: Ground Shatter
Založnik: Rising Star Games
Platforme: PC, XOne, PS4, Nintendo Switch
Datum izida: 14.03.2019
Cena: 19.99€

  Serija Mindhunter dobila napovednik za drugo sezono

Zvrst: Prvoosebna streljačina


Mokre sanje Nintedno Switcherjev

Kot vse igre, ki jih recenziram tudi ta prihaja od neodvisnega razvijalca. Tokrat je govora o Ground Shatter. Gre za podjetje ustanovljeno leta 2014 in se je igralski skupnosti prvič predstavilo leta 2015 z izdelkom Sky Scrappers. Čeprav sta njihova naslova namenjena igranju na vseh platformah pa si razvijalci največ obetajo prav od igralcev Nintendo Switcha, katerim je po mojem mnenju RICO primarno namenjen. Glede na to, da ga v konzolaških in pecejaških krogih »hajpa« ni zaznati pa je zelo močno prisoten med vsemi Nintendo Switch igralci. In razlog za risankasto grafiko se najverjetneje skriva prav tu.

Trojica igralnih načinov

Igra nam ponuja tri igralske načine. Prvi izmed treh je »case« način, pri katerem imamo na voljo štiriindvajset ur, da se skozi mrežo misij, v katerih nas čakajo zlikovci in določene naloge, prebijemo do samega vrha kriminalne združbe.

V tem načinu, ki spominja na klasičen »story mode« (ki pa to ni), vdiramo v zgradbe, zaplenimo denar prislužen z kriminalnimi dejanji, pobiramo dokazno gradivo s katerim bodo tožilci bremenili obtožene, uničujemo strežniške sobe, računalnike ali pa deaktiviramo bombo. Čeprav se vsa zgoraj omenjena dejanja začnejo ponavljati pa vsaj slednje doda nekoliko adrenalina saj nas čas priganja k čim hitrejši deaktivaciji bombe.

Igra z jasnim ciljem. Pobij vse, kar leze in kar gre !

Druga možnost je način »daily«. Gre za popestritev, kjer s časom tekmujemo proti ostalim igralcem na spletu. Po končani nalogi bo igra vaš rezultat vnesla v lestvico in tako boste lahko svoje strelske zmožnosti primerjali z ostalimi igralci. Vsak igralec v igro vstopi z enako paleto orožji. Pištola, taktično orožje in granata.

V tem načinu sem najbolj užival, saj nas štoparica v desnem zgornjem kotu priganja, da z misijo opravimo v najkrajšem možnem času. Veseli me, da so dodali ta način v igro saj bo marsikaterega igralca pritegnila, da se bo dnevno vračal in svoje zmožnosti brusil še dolgo po izidu naslova.

Taktika presenečenja

Tretji način je »quick« kjer nam igra postreže z misijo iz kariernega dela, ki jo lahko sami izberemo ali pa jo igra generira za nas. Preden vstopimo v izbrano stopnjo nam v veži igra ponudi možnost izbire težavnosti in orožja.

Hude znanosti pri igranju ni. Na vsaki stopnji smo postavljeni v okolje, ki ga igra samodejno generira in tako se le stežka znajdemo večkrat v isti situaciji. Vsakič ko vdremo v sobo igra čas upočasni, kar nam omogoči, da na hitro obračunamo s sovražniki. Vsi streli nasprotnikov letijo proti nam v počasnem posnetku, ta zanimiv grafični vložek pa nas popelje v Matrico.

  Epic Games se je znašel pod skupinsko tožbo zaradi svoje varnostne ranljivosti

Ker v ozadju ni zapletene zgodbe, ki bi nas potegnila v igro, se dogajanje začne kaj kmalu ponavljati. Po opravljeni nalogi se moramo vrniti na izhodiščno točko. Na tak način igro igramo, dokler se je ne naveličamo.

CO-OP reši dan?

Igra je zasnova na kooperativi. In hvala razvijalcem, da je temu tako. Saj bi v nasprotnem primeru zrli v pusto prvoosebno streljačino, nevredno nakupa. Kooperativa, na kateri igra temelji, ponudi dva zanimiva pristopa. Tako si partnerja v borbi poiščemo na spletu ali pa v igro povabimo svojega prijatelja. Drugi način pa nas popelje v stare dobre čase arkad in polovičke zaslona katodnega monitorja. V tem klasičnem »split screen« načinu si sedaj ni potrebno tipkovnice deliti z prijateljem kot v preteklosti, saj igra v celoti podpira konzolni plošček.

V dvoje je bolje, veliko bolje !

Paleta orožij

Z »meriti«, kar v prevodu pomeni zasluge, ki si jih prislužimo z opravljenimi nalogami, si v veži pred naslednjo nalogo izbiramo široko paleto arsenala in dodatkov, ki nam bodo pomagali v igri. Od klasične pištole, ki je na začetku naše edino orožje pa si kasneje izborimo dostop do močnejšega taktičnega orožja. Od šrotaric, uzijev in avtomatskih pušk, na katere lahko pričvrstimo merke za preciznejše merjenje v sovražnikove glave, do granat in prve pomoči. V primeru, da smo pri streljanju nenatančni in nam zmanjka orožja, pa se lahko poslužimo tudi železne palice oziroma pendreka.

Nepremične figure

Splošno znano je, da zlikovci navadno niso najpametnejši in v igri se tega stereotipa kar držijo. Ne samo, da so liki vizualno slabo izdelani, vsak drugi je enojajčni dvojček svojemu pajdašu, pa tudi njihova umetna inteligenca ne blesti.

Za razliko od svojih kolegov, ki se proti nam krikovito zaženejo z vihtečim hladnim orožjem ali pa okrepitev, ki dejansko kažejo žar borbe, so tisti, ki ostanejo po sobah le neme speče figure. Ko vdremo jih zaradi njihove nepokretnosti zlahka pokosimo, njihovo streljanje pa je tako neučinkovito, da izgubimo vso voljo do igranja.

Vse skupaj pa postane že prav tragikomično, ko igra naključno generira nasprotnike. Tako lahko vdremo v veliko dvorano, kjer se pasejo trije ali pa v majhno shrambo, kjer se jih včasih trpa šest.

Hej! Vi ste si pa podobni?!

Nema simfonija

Čeprav je igra v svojem jedru topa je vizualno prijetna na pogled. Risana grafika in streli, podobni tistim iz matrice, popestrijo arkadnost naslova. Igra ima sicer nekoliko vidnih hroščev. Od lebdečih lestev pa do mrtvih nasprotnikov, ki ležijo na tleh in hlinijo vročico štirideset stopinj Celzija.

Čeprav deluje, da so razvijalci največ časa namenili grafičnim vložkom, pa so tako kot zgodbo zanemarili zelo pomemben del igre; glasbeno podlago. Tako je edina glasba zelo povprečna viža v začetnem meniju, medtem, ko med samo borbo ni dramatične avdio podlage, ki bi dajala dodatnega adrenalina.

Razsodba

(+) Zanimiva arkadna streljačina v stilu nizkoproračunskih filmov

(+) Več predstavnostna kooperativa z prijatelji nas bo potegnila, da v igri preživimo po ure časa

(+/-) Dobra grafična podlaga brez dramatične avdio podlage v ključnih trenutkih

(-) Slaba umetna inteligenca in vizualna predstava likov

(-) Ponavljajoče se stopnje z istimi nalogami

Arkadna streljačina v stilu nizkoproračunskega filma, ki zataji v jedru !
Misko Piskot
Spremljaj Miška Piškota na neverjetnih pustolovščinah skozi virtualni svet na njegovem YouTube kanalu ! https://www.youtube.com/channel/UCsrNXGEX-ZJK5Ui1cXgSJEA

Popularne novice

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime

HEY POČAKAJ MALO!

Ali veš, da včasih zamudiš top novice? Ne sekiraj se imamo rešitev! Naroči se in prejmi top novice kar na email!
Klikni na spodnjo povezavo in odprlo se bo okno kjer se lahko naročiš.