Je VR mrtev? No, živ ravno ni…

Je VR mrtev? No, živ ravno ni…

Virtualna resničnost je bila par let nazaj najbolj vroča tema na igričarskem trgu. Nova tehnologija je s sabo privlekla velike obljube in tisti, ki so zadevo preizkusili, so bili skorajda enotnega mnenja, da je to tehnologija prihodnosti.

Žal pa je ta prihodnost zahtevala velik denarni vložek in poleg same naprave, so navdušenci potrebovali tudi precej močan računalnik, saj so VR naprave primorane poganjati igre pri 90 sličicah na sekundo. Kar je manj, je moteče in zna celo privabiti obisk WC-ja, saj nam zna urno postati slabo.

Glavna nosilca nove tehnologije sta bila HTC Vive ter Oculus, vsaka od teh naprav pa je ponujala svoje pluse in minuse. Od takrat je veliko podjetij zakorakalo v VR vode in vsako od njih ponuja spet svojo različico virtualne resničnosti. Tehnologija je postala zanimiva tudi Sonyju, ki je za svoj sistem PlayStation 4 namenska očala, ki ponujajo manjšo ločljivost kot PC naprave, a so hitrejše za namestitev.

Sedaj čakamo naslednjo generacijo naprav in trenutno je največji poudarek na brezžičnosti in odpravi motečih kablov, kar zna pričarati Oculus Quest.

VR je trenutno dovolj poceni, da ga lahko preizkusijo tudi tisti z bolj plitvimi denarnicami a še vedno ni ravno zastonj.

Za Oculus Rift boste na nemškem Amazonu odšteli 423 €, medtem ko je Vive še dražji. Kljub temu, da je sedaj VR precej cenejši kot je bil, ostaja še vedno vprašanje: se splača?

Osebno si lastim Oculus Rift že kakšne dve leti in zadevo sem dodobra preizkusil, zato se mi zdi primerno, da o VR napravah na splošno povem par besed.

Bodimo si na jasnem: ko prvič preizkusiš VR napravo, ostaneš brez besed. Izkušnja, ko prvič zaženeš Skyrim in vse tiste podobe, ki si jih dolgo časa gledal na ekranu, nenadoma stojijo pred tabo, je nepopisen. Ali ko prvič odstreliš zombiju glavo v Arizona Sunshine. Ali ko se prvič sprehodiš skozi vesoljsko postajo v Lone Echo.

Ni kaj, prva izkušnja v VR vas bo zagotovo navdušila. A vprašanje, koliko časa bo to navdušenje trajalo…

Za navdušenje sploh ne potrebuješ neke močne igre, saj je mene v nakup prepričal že zastonjski skupek iger v Steam Labs, kjer ne delaš drugega kot pa streljaš preproste vojake z lokom. In to govorim kot igralec, ki je preizkusil že marsikakšno igričarsko noviteto a nič me ni odpihnilo tako kot moja prva VR izkušnja.

Morda ste opazili, da sem skozi članek večkrat uporabil besedo “prvič”. Z razlogom, saj je VR najprej prava čarovnija, ki pa zlagoma preneha navduševati in pričnejo se kazati razpoke, ki postajajo čedalje večje.

Virtualne naprave in njihove izkušnja, kljub svojim revolucionarnim tehnikam, vsebujejo kup minusov, ki kmalu narastejo do te mere, da bo nekdaj čarobna naprava žalostno obsedela v kotu in pričela nabirati prah.

Začnimo s samimi igrami.

VR naprave sicer posedujejo nekaj visoko kvalitetnih iger, a teh je preprosto premalo, da bi si res nabrali pravo zalogo naslovov, ki bi jih potem radostno preigravali skozi celo leto, dokler ne izide naslednji velik hit.

Poleg tega gre za razmeroma kratke naslove, ki jih preigraš v parih urah in VR trg še vedno nima tiste prave ubijalske igre, zaradi katere bi ljudje masovno kupovali očala.

Vsi smo slišali že za Beat Saber in zadeva je sicer pravi prodajni hit, a je še vedno v sistemu Zgodnjega dostopa in ko enkrat preigraš vse glasbene proge, lahko samo še loviš svoje rekorde in čakaš na nove funkcije, kot je denimo večigralstvo.

Oculusova ekskluziva Robot Recall je odlična strelska igra, ki pa ravno tako vsebuje samo par stopenj in par ur kasneje ostaneš pri preigravanju istih sob in zopet loviš rekorde. Super, če ti to odgovarja in precej slabo za tiste, ki ne marajo repeticije.

Potem je tu Lone Echo, morda še najbolj izpopolnjena VR igra, ki nudi solidno dolžino in zanimivo zgodbo. Dejansko je Lone Echo ena tistih iger, pri kateri čutite, kaj vse lahkovse ponudi VR, a na žalost na področju kakovostnih in dolgih VR izkušenj stoji sama in potreboval bi veliko več podobnih naslovov, da bi človek lahko upravičil nakup tako dragega sistema.

VR je odličen za vse navdušence nad grozljivkami, katere ne prestraši nič več. Igra Paranormal Activity bo povzročila pumpanje adrenalina še takemu horror veteranu.

Velika razlika je tudi med naslovi, ki so bili specifično ustvarjeni za VR okolje kot tistim, ki so samo predelani v virtualnost.

Dober primer tega sta Fallout 4 VR ter Skyrim VR. To sta polni igri, ki ponujata vso vsebino navadnih različic in v njih lahko presedite ure in ure. A ni dovolj samo pregled preseliti v virtualnost, še posebej, če igralne mehanike ostanejo nespremenjene. V Skyrimu začne denimo hitro presedati boj, ki je sestavljen samo iz hitrega zamahovanja po nasprotnikih in polovico časa sploh ne veš, če si grdinu prizadejal škodo, saj je povratni učinek orožij neobstoječ.

Potem so tu manjše nevšečnosti, kot denimo igralna mehanika, da z orožjem ne morete prevrniti steklenice na mizi. Ali pa dejstvo, da vaše roke niso podrobno animirane in so pač samo tam. To se nemara slišijo kot majhne pritožbe a čar VR izkušnje je občutek “da si tam” in ti minuski vas hitro potegnejo iz začaranosti, kjer se brž zaveste, da niste nek vitez v Elder Scolls svetu, ampak stojite sredi dnevne sobe v spodnjicah, z bedastimi očali na glavi.

Naslednji problem je, da VR izkušnje poleg cene, zahtevajo še vaš čas.

Po dolgem dnevu v službi/šoli si običajni človek zaželi sprostitve v igrah in to je relativno preprosto opravilo. Zaženeš igro na konzoli/PC-ju, primeš kontoler/miško in igraš. VR ni tako preprost.

Za igranje boste najprej potrebovali organiziran prostor, drugače kar kličete po nesreči.

Pred zagonom igre so namreč potrebne predpriprave. Najprej si je potrebno organizirati prostor, saj VR naprave zahtevajo očiščeno področje, nikakor namreč ne želiš s svojim dragim kontolerjem po nesreči zadeti v ekran ali steno. Da ne omenjam vsega kablovja, ki se vse prerado zaplete med noge in včasih zadostuje samo en napačen korak, da se spotaknete in hudo ponesrečite. Brez heca, nek Rus je tako celo umrl.

Nato je potrebno preveriti, ali so kontrolerji polni ter če je zvok na PC-ju nastavljen na prave slušalke. Potem preveriti sama očala, saj se hitro umažejo in potrebujejo čiščenje.

Šele po vseh teh opravkih se lahko spustite v virtualno izkušnjo in glede na to, da morate vse to storiti skorajda vsakič, ko si zaželite nekaj virtualnega igračkanja, me ne bi presenečalo, da bi večina igralcev obupala in preprosto raje zagnala navadno igro.

Tu so še problemi neugodja. VR naprave so precej težavne za tiste, ki nosite očala. Napravo sicer lahko poveznete skozi svoje naočnike, a pazljivo, saj morajo biti leče precej pritisnjene ob obraz. To povzroči pritiskanje očal na nos in celotna izkušnja čez čas postane boleča in ob koncu boste na nosu nosili lepo rdečo odrgnino.

Ko smo že pri neugodju, za pristno VR izkušnjo boste morali igrati v stoječem položaju. Ure stanja bodo utrudile še takšnega korenjaka in čeprav je mogoče igrati tudi v sedečem položaju, to preprosto ni to in je včasih nemogoče, kot denimo pri nekaterih strelskih igrah, ko človek iz naslonjača ne more učinkovito meriti.

Vročina pri VR napravah je privedla do izuma namenskih ventilatorjev za hlajenje, ob kateri izgledaš še bolj trapasto.

Paziti morate še na vročino. Vse naprave ob vsebujejo penast nastavek, ki je sicer prijeten na občutek a prava mora pri visokih temperaturah. Igre kot so Beat Saber od igralcev zahtevajo kar nekaj telovadbe, kar seveda povzroči potenje. Ne bodite presenečeni, ko boste po pol ure igranja ožemali penasti nastavek in Bog ne daj, da bi napravo brez pranja nato podali še komu drugemu.

Screen Door Effect se z rastjo ločljivosti izboljšuje a je še vedno opazen tudi pri 4K očalih, ki jih ponuja Pimax.

Kot zadnje bi omenil še “Screen Door Effect”. To je precej velika hiba vseh virtualnih očal, nanaša pa se na ločljivost VR naprav. Ker imamo ekran praktično prilepljen na obraz, lahko močno razločimo posamezne piksle, ki sestavljajo našo sliko. To zna močno pokvariti izkušnjo, še posebej, če igra vsebuje branje majhnega teksta. Tehnologija zaenkrat še ni na tej stopnji, da bi bilo branje majhnih črk neproblematično in ob naprezanju oči, glavobol ni daleč stran.

Pod črto potegnjeno, se nakup VR naprave izplača?

Ne, vsaj v trenutni generaciji še ne. Tehnologijo najbolj tepe pomanjkanje iger in čeprav je nekaj visokoprofilnih naslovov napovedanih za 2019, za nobenega od njih ne moremo trenutno trditi, da bo VR izkušnjo popeljal na naslednjo stopnjo.

Zato priporočam, da zadevo najprej preizkusite, bodisi na našem dogodku ali pa recimo v gaming baru StageOne in če boste po nekem času še vedno očarani nad to tehnologijo, si preglejte vse do sedaj izdane igre in šele potem razmislite o nakupu. Če si lastite samo konzolo PlayStation 4, pa se vam nakup dragega PC-ja ter VR sistema definitivno ne splača. Raje potem vzemite PlayStation VR, saj boste zraven pridobili še ekskluzivno virtualno izkušnjo v Resident Evil 7, ki še vedno ni na voljo na PC-ju.

Drugače pa pustite grozdju še malo zorenja in raje počakajte na naslednjo generacijo, v kateri zna biti nekaj od naštetih težav odpravljenih.

Deli novico

Virtualna resničnost je bila par let nazaj najbolj vroča tema na igričarskem trgu. Nova tehnologija je s sabo privlekla velike obljube in tisti, ki so zadevo preizkusili, so bili skorajda enotnega mnenja, da je to tehnologija prihodnosti.

Žal pa je ta prihodnost zahtevala velik denarni vložek in poleg same naprave, so navdušenci potrebovali tudi precej močan računalnik, saj so VR naprave primorane poganjati igre pri 90 sličicah na sekundo. Kar je manj, je moteče in zna celo privabiti obisk WC-ja, saj nam zna urno postati slabo.

Glavna nosilca nove tehnologije sta bila HTC Vive ter Oculus, vsaka od teh naprav pa je ponujala svoje pluse in minuse. Od takrat je veliko podjetij zakorakalo v VR vode in vsako od njih ponuja spet svojo različico virtualne resničnosti. Tehnologija je postala zanimiva tudi Sonyju, ki je za svoj sistem PlayStation 4 namenska očala, ki ponujajo manjšo ločljivost kot PC naprave, a so hitrejše za namestitev.

Sedaj čakamo naslednjo generacijo naprav in trenutno je največji poudarek na brezžičnosti in odpravi motečih kablov, kar zna pričarati Oculus Quest.

VR je trenutno dovolj poceni, da ga lahko preizkusijo tudi tisti z bolj plitvimi denarnicami a še vedno ni ravno zastonj.

Za Oculus Rift boste na nemškem Amazonu odšteli 423 €, medtem ko je Vive še dražji. Kljub temu, da je sedaj VR precej cenejši kot je bil, ostaja še vedno vprašanje: se splača?

Osebno si lastim Oculus Rift že kakšne dve leti in zadevo sem dodobra preizkusil, zato se mi zdi primerno, da o VR napravah na splošno povem par besed.

Bodimo si na jasnem: ko prvič preizkusiš VR napravo, ostaneš brez besed. Izkušnja, ko prvič zaženeš Skyrim in vse tiste podobe, ki si jih dolgo časa gledal na ekranu, nenadoma stojijo pred tabo, je nepopisen. Ali ko prvič odstreliš zombiju glavo v Arizona Sunshine. Ali ko se prvič sprehodiš skozi vesoljsko postajo v Lone Echo.

Ni kaj, prva izkušnja v VR vas bo zagotovo navdušila. A vprašanje, koliko časa bo to navdušenje trajalo…

Za navdušenje sploh ne potrebuješ neke močne igre, saj je mene v nakup prepričal že zastonjski skupek iger v Steam Labs, kjer ne delaš drugega kot pa streljaš preproste vojake z lokom. In to govorim kot igralec, ki je preizkusil že marsikakšno igričarsko noviteto a nič me ni odpihnilo tako kot moja prva VR izkušnja.

Morda ste opazili, da sem skozi članek večkrat uporabil besedo “prvič”. Z razlogom, saj je VR najprej prava čarovnija, ki pa zlagoma preneha navduševati in pričnejo se kazati razpoke, ki postajajo čedalje večje.

Virtualne naprave in njihove izkušnja, kljub svojim revolucionarnim tehnikam, vsebujejo kup minusov, ki kmalu narastejo do te mere, da bo nekdaj čarobna naprava žalostno obsedela v kotu in pričela nabirati prah.

Začnimo s samimi igrami.

VR naprave sicer posedujejo nekaj visoko kvalitetnih iger, a teh je preprosto premalo, da bi si res nabrali pravo zalogo naslovov, ki bi jih potem radostno preigravali skozi celo leto, dokler ne izide naslednji velik hit.

Poleg tega gre za razmeroma kratke naslove, ki jih preigraš v parih urah in VR trg še vedno nima tiste prave ubijalske igre, zaradi katere bi ljudje masovno kupovali očala.

Vsi smo slišali že za Beat Saber in zadeva je sicer pravi prodajni hit, a je še vedno v sistemu Zgodnjega dostopa in ko enkrat preigraš vse glasbene proge, lahko samo še loviš svoje rekorde in čakaš na nove funkcije, kot je denimo večigralstvo.

Oculusova ekskluziva Robot Recall je odlična strelska igra, ki pa ravno tako vsebuje samo par stopenj in par ur kasneje ostaneš pri preigravanju istih sob in zopet loviš rekorde. Super, če ti to odgovarja in precej slabo za tiste, ki ne marajo repeticije.

Potem je tu Lone Echo, morda še najbolj izpopolnjena VR igra, ki nudi solidno dolžino in zanimivo zgodbo. Dejansko je Lone Echo ena tistih iger, pri kateri čutite, kaj vse lahkovse ponudi VR, a na žalost na področju kakovostnih in dolgih VR izkušenj stoji sama in potreboval bi veliko več podobnih naslovov, da bi človek lahko upravičil nakup tako dragega sistema.

VR je odličen za vse navdušence nad grozljivkami, katere ne prestraši nič več. Igra Paranormal Activity bo povzročila pumpanje adrenalina še takemu horror veteranu.

Velika razlika je tudi med naslovi, ki so bili specifično ustvarjeni za VR okolje kot tistim, ki so samo predelani v virtualnost.

Dober primer tega sta Fallout 4 VR ter Skyrim VR. To sta polni igri, ki ponujata vso vsebino navadnih različic in v njih lahko presedite ure in ure. A ni dovolj samo pregled preseliti v virtualnost, še posebej, če igralne mehanike ostanejo nespremenjene. V Skyrimu začne denimo hitro presedati boj, ki je sestavljen samo iz hitrega zamahovanja po nasprotnikih in polovico časa sploh ne veš, če si grdinu prizadejal škodo, saj je povratni učinek orožij neobstoječ.

Potem so tu manjše nevšečnosti, kot denimo igralna mehanika, da z orožjem ne morete prevrniti steklenice na mizi. Ali pa dejstvo, da vaše roke niso podrobno animirane in so pač samo tam. To se nemara slišijo kot majhne pritožbe a čar VR izkušnje je občutek “da si tam” in ti minuski vas hitro potegnejo iz začaranosti, kjer se brž zaveste, da niste nek vitez v Elder Scolls svetu, ampak stojite sredi dnevne sobe v spodnjicah, z bedastimi očali na glavi.

Naslednji problem je, da VR izkušnje poleg cene, zahtevajo še vaš čas.

Po dolgem dnevu v službi/šoli si običajni človek zaželi sprostitve v igrah in to je relativno preprosto opravilo. Zaženeš igro na konzoli/PC-ju, primeš kontoler/miško in igraš. VR ni tako preprost.

Za igranje boste najprej potrebovali organiziran prostor, drugače kar kličete po nesreči.

Pred zagonom igre so namreč potrebne predpriprave. Najprej si je potrebno organizirati prostor, saj VR naprave zahtevajo očiščeno področje, nikakor namreč ne želiš s svojim dragim kontolerjem po nesreči zadeti v ekran ali steno. Da ne omenjam vsega kablovja, ki se vse prerado zaplete med noge in včasih zadostuje samo en napačen korak, da se spotaknete in hudo ponesrečite. Brez heca, nek Rus je tako celo umrl.

Nato je potrebno preveriti, ali so kontrolerji polni ter če je zvok na PC-ju nastavljen na prave slušalke. Potem preveriti sama očala, saj se hitro umažejo in potrebujejo čiščenje.

Šele po vseh teh opravkih se lahko spustite v virtualno izkušnjo in glede na to, da morate vse to storiti skorajda vsakič, ko si zaželite nekaj virtualnega igračkanja, me ne bi presenečalo, da bi večina igralcev obupala in preprosto raje zagnala navadno igro.

Tu so še problemi neugodja. VR naprave so precej težavne za tiste, ki nosite očala. Napravo sicer lahko poveznete skozi svoje naočnike, a pazljivo, saj morajo biti leče precej pritisnjene ob obraz. To povzroči pritiskanje očal na nos in celotna izkušnja čez čas postane boleča in ob koncu boste na nosu nosili lepo rdečo odrgnino.

Ko smo že pri neugodju, za pristno VR izkušnjo boste morali igrati v stoječem položaju. Ure stanja bodo utrudile še takšnega korenjaka in čeprav je mogoče igrati tudi v sedečem položaju, to preprosto ni to in je včasih nemogoče, kot denimo pri nekaterih strelskih igrah, ko človek iz naslonjača ne more učinkovito meriti.

Vročina pri VR napravah je privedla do izuma namenskih ventilatorjev za hlajenje, ob kateri izgledaš še bolj trapasto.

Paziti morate še na vročino. Vse naprave ob vsebujejo penast nastavek, ki je sicer prijeten na občutek a prava mora pri visokih temperaturah. Igre kot so Beat Saber od igralcev zahtevajo kar nekaj telovadbe, kar seveda povzroči potenje. Ne bodite presenečeni, ko boste po pol ure igranja ožemali penasti nastavek in Bog ne daj, da bi napravo brez pranja nato podali še komu drugemu.

Screen Door Effect se z rastjo ločljivosti izboljšuje a je še vedno opazen tudi pri 4K očalih, ki jih ponuja Pimax.

Kot zadnje bi omenil še “Screen Door Effect”. To je precej velika hiba vseh virtualnih očal, nanaša pa se na ločljivost VR naprav. Ker imamo ekran praktično prilepljen na obraz, lahko močno razločimo posamezne piksle, ki sestavljajo našo sliko. To zna močno pokvariti izkušnjo, še posebej, če igra vsebuje branje majhnega teksta. Tehnologija zaenkrat še ni na tej stopnji, da bi bilo branje majhnih črk neproblematično in ob naprezanju oči, glavobol ni daleč stran.

Pod črto potegnjeno, se nakup VR naprave izplača?

Ne, vsaj v trenutni generaciji še ne. Tehnologijo najbolj tepe pomanjkanje iger in čeprav je nekaj visokoprofilnih naslovov napovedanih za 2019, za nobenega od njih ne moremo trenutno trditi, da bo VR izkušnjo popeljal na naslednjo stopnjo.

Zato priporočam, da zadevo najprej preizkusite, bodisi na našem dogodku ali pa recimo v gaming baru StageOne in če boste po nekem času še vedno očarani nad to tehnologijo, si preglejte vse do sedaj izdane igre in šele potem razmislite o nakupu. Če si lastite samo konzolo PlayStation 4, pa se vam nakup dragega PC-ja ter VR sistema definitivno ne splača. Raje potem vzemite PlayStation VR, saj boste zraven pridobili še ekskluzivno virtualno izkušnjo v Resident Evil 7, ki še vedno ni na voljo na PC-ju.

Drugače pa pustite grozdju še malo zorenja in raje počakajte na naslednjo generacijo, v kateri zna biti nekaj od naštetih težav odpravljenih.

Spisal

BoriSehttps://hop.si
Mojster RPG žanra, tuje pa mi niso niti grozljivščine. Z žalostjo v srcu objokuje svoji dve najljubši seriji, Gothic in Dead Space, ki sta žalosten konec storili. Kontaktirate me lahko na: [email protected]

Virtualna resničnost je bila par let nazaj najbolj vroča tema na igričarskem trgu. Nova tehnologija je s sabo privlekla velike obljube in tisti, ki so zadevo preizkusili, so bili skorajda enotnega mnenja, da je to tehnologija prihodnosti.

Žal pa je ta prihodnost zahtevala velik denarni vložek in poleg same naprave, so navdušenci potrebovali tudi precej močan računalnik, saj so VR naprave primorane poganjati igre pri 90 sličicah na sekundo. Kar je manj, je moteče in zna celo privabiti obisk WC-ja, saj nam zna urno postati slabo.

Glavna nosilca nove tehnologije sta bila HTC Vive ter Oculus, vsaka od teh naprav pa je ponujala svoje pluse in minuse. Od takrat je veliko podjetij zakorakalo v VR vode in vsako od njih ponuja spet svojo različico virtualne resničnosti. Tehnologija je postala zanimiva tudi Sonyju, ki je za svoj sistem PlayStation 4 namenska očala, ki ponujajo manjšo ločljivost kot PC naprave, a so hitrejše za namestitev.

Sedaj čakamo naslednjo generacijo naprav in trenutno je največji poudarek na brezžičnosti in odpravi motečih kablov, kar zna pričarati Oculus Quest.

VR je trenutno dovolj poceni, da ga lahko preizkusijo tudi tisti z bolj plitvimi denarnicami a še vedno ni ravno zastonj.

Za Oculus Rift boste na nemškem Amazonu odšteli 423 €, medtem ko je Vive še dražji. Kljub temu, da je sedaj VR precej cenejši kot je bil, ostaja še vedno vprašanje: se splača?

Osebno si lastim Oculus Rift že kakšne dve leti in zadevo sem dodobra preizkusil, zato se mi zdi primerno, da o VR napravah na splošno povem par besed.

Bodimo si na jasnem: ko prvič preizkusiš VR napravo, ostaneš brez besed. Izkušnja, ko prvič zaženeš Skyrim in vse tiste podobe, ki si jih dolgo časa gledal na ekranu, nenadoma stojijo pred tabo, je nepopisen. Ali ko prvič odstreliš zombiju glavo v Arizona Sunshine. Ali ko se prvič sprehodiš skozi vesoljsko postajo v Lone Echo.

Ni kaj, prva izkušnja v VR vas bo zagotovo navdušila. A vprašanje, koliko časa bo to navdušenje trajalo…

Za navdušenje sploh ne potrebuješ neke močne igre, saj je mene v nakup prepričal že zastonjski skupek iger v Steam Labs, kjer ne delaš drugega kot pa streljaš preproste vojake z lokom. In to govorim kot igralec, ki je preizkusil že marsikakšno igričarsko noviteto a nič me ni odpihnilo tako kot moja prva VR izkušnja.

Morda ste opazili, da sem skozi članek večkrat uporabil besedo “prvič”. Z razlogom, saj je VR najprej prava čarovnija, ki pa zlagoma preneha navduševati in pričnejo se kazati razpoke, ki postajajo čedalje večje.

Virtualne naprave in njihove izkušnja, kljub svojim revolucionarnim tehnikam, vsebujejo kup minusov, ki kmalu narastejo do te mere, da bo nekdaj čarobna naprava žalostno obsedela v kotu in pričela nabirati prah.

Začnimo s samimi igrami.

VR naprave sicer posedujejo nekaj visoko kvalitetnih iger, a teh je preprosto premalo, da bi si res nabrali pravo zalogo naslovov, ki bi jih potem radostno preigravali skozi celo leto, dokler ne izide naslednji velik hit.

Poleg tega gre za razmeroma kratke naslove, ki jih preigraš v parih urah in VR trg še vedno nima tiste prave ubijalske igre, zaradi katere bi ljudje masovno kupovali očala.

Vsi smo slišali že za Beat Saber in zadeva je sicer pravi prodajni hit, a je še vedno v sistemu Zgodnjega dostopa in ko enkrat preigraš vse glasbene proge, lahko samo še loviš svoje rekorde in čakaš na nove funkcije, kot je denimo večigralstvo.

Oculusova ekskluziva Robot Recall je odlična strelska igra, ki pa ravno tako vsebuje samo par stopenj in par ur kasneje ostaneš pri preigravanju istih sob in zopet loviš rekorde. Super, če ti to odgovarja in precej slabo za tiste, ki ne marajo repeticije.

Potem je tu Lone Echo, morda še najbolj izpopolnjena VR igra, ki nudi solidno dolžino in zanimivo zgodbo. Dejansko je Lone Echo ena tistih iger, pri kateri čutite, kaj vse lahkovse ponudi VR, a na žalost na področju kakovostnih in dolgih VR izkušenj stoji sama in potreboval bi veliko več podobnih naslovov, da bi človek lahko upravičil nakup tako dragega sistema.

VR je odličen za vse navdušence nad grozljivkami, katere ne prestraši nič več. Igra Paranormal Activity bo povzročila pumpanje adrenalina še takemu horror veteranu.

Velika razlika je tudi med naslovi, ki so bili specifično ustvarjeni za VR okolje kot tistim, ki so samo predelani v virtualnost.

Dober primer tega sta Fallout 4 VR ter Skyrim VR. To sta polni igri, ki ponujata vso vsebino navadnih različic in v njih lahko presedite ure in ure. A ni dovolj samo pregled preseliti v virtualnost, še posebej, če igralne mehanike ostanejo nespremenjene. V Skyrimu začne denimo hitro presedati boj, ki je sestavljen samo iz hitrega zamahovanja po nasprotnikih in polovico časa sploh ne veš, če si grdinu prizadejal škodo, saj je povratni učinek orožij neobstoječ.

Potem so tu manjše nevšečnosti, kot denimo igralna mehanika, da z orožjem ne morete prevrniti steklenice na mizi. Ali pa dejstvo, da vaše roke niso podrobno animirane in so pač samo tam. To se nemara slišijo kot majhne pritožbe a čar VR izkušnje je občutek “da si tam” in ti minuski vas hitro potegnejo iz začaranosti, kjer se brž zaveste, da niste nek vitez v Elder Scolls svetu, ampak stojite sredi dnevne sobe v spodnjicah, z bedastimi očali na glavi.

Naslednji problem je, da VR izkušnje poleg cene, zahtevajo še vaš čas.

Po dolgem dnevu v službi/šoli si običajni človek zaželi sprostitve v igrah in to je relativno preprosto opravilo. Zaženeš igro na konzoli/PC-ju, primeš kontoler/miško in igraš. VR ni tako preprost.

Za igranje boste najprej potrebovali organiziran prostor, drugače kar kličete po nesreči.

Pred zagonom igre so namreč potrebne predpriprave. Najprej si je potrebno organizirati prostor, saj VR naprave zahtevajo očiščeno področje, nikakor namreč ne želiš s svojim dragim kontolerjem po nesreči zadeti v ekran ali steno. Da ne omenjam vsega kablovja, ki se vse prerado zaplete med noge in včasih zadostuje samo en napačen korak, da se spotaknete in hudo ponesrečite. Brez heca, nek Rus je tako celo umrl.

Nato je potrebno preveriti, ali so kontrolerji polni ter če je zvok na PC-ju nastavljen na prave slušalke. Potem preveriti sama očala, saj se hitro umažejo in potrebujejo čiščenje.

Šele po vseh teh opravkih se lahko spustite v virtualno izkušnjo in glede na to, da morate vse to storiti skorajda vsakič, ko si zaželite nekaj virtualnega igračkanja, me ne bi presenečalo, da bi večina igralcev obupala in preprosto raje zagnala navadno igro.

Tu so še problemi neugodja. VR naprave so precej težavne za tiste, ki nosite očala. Napravo sicer lahko poveznete skozi svoje naočnike, a pazljivo, saj morajo biti leče precej pritisnjene ob obraz. To povzroči pritiskanje očal na nos in celotna izkušnja čez čas postane boleča in ob koncu boste na nosu nosili lepo rdečo odrgnino.

Ko smo že pri neugodju, za pristno VR izkušnjo boste morali igrati v stoječem položaju. Ure stanja bodo utrudile še takšnega korenjaka in čeprav je mogoče igrati tudi v sedečem položaju, to preprosto ni to in je včasih nemogoče, kot denimo pri nekaterih strelskih igrah, ko človek iz naslonjača ne more učinkovito meriti.

Vročina pri VR napravah je privedla do izuma namenskih ventilatorjev za hlajenje, ob kateri izgledaš še bolj trapasto.

Paziti morate še na vročino. Vse naprave ob vsebujejo penast nastavek, ki je sicer prijeten na občutek a prava mora pri visokih temperaturah. Igre kot so Beat Saber od igralcev zahtevajo kar nekaj telovadbe, kar seveda povzroči potenje. Ne bodite presenečeni, ko boste po pol ure igranja ožemali penasti nastavek in Bog ne daj, da bi napravo brez pranja nato podali še komu drugemu.

Screen Door Effect se z rastjo ločljivosti izboljšuje a je še vedno opazen tudi pri 4K očalih, ki jih ponuja Pimax.

Kot zadnje bi omenil še “Screen Door Effect”. To je precej velika hiba vseh virtualnih očal, nanaša pa se na ločljivost VR naprav. Ker imamo ekran praktično prilepljen na obraz, lahko močno razločimo posamezne piksle, ki sestavljajo našo sliko. To zna močno pokvariti izkušnjo, še posebej, če igra vsebuje branje majhnega teksta. Tehnologija zaenkrat še ni na tej stopnji, da bi bilo branje majhnih črk neproblematično in ob naprezanju oči, glavobol ni daleč stran.

Pod črto potegnjeno, se nakup VR naprave izplača?

Ne, vsaj v trenutni generaciji še ne. Tehnologijo najbolj tepe pomanjkanje iger in čeprav je nekaj visokoprofilnih naslovov napovedanih za 2019, za nobenega od njih ne moremo trenutno trditi, da bo VR izkušnjo popeljal na naslednjo stopnjo.

Zato priporočam, da zadevo najprej preizkusite, bodisi na našem dogodku ali pa recimo v gaming baru StageOne in če boste po nekem času še vedno očarani nad to tehnologijo, si preglejte vse do sedaj izdane igre in šele potem razmislite o nakupu. Če si lastite samo konzolo PlayStation 4, pa se vam nakup dragega PC-ja ter VR sistema definitivno ne splača. Raje potem vzemite PlayStation VR, saj boste zraven pridobili še ekskluzivno virtualno izkušnjo v Resident Evil 7, ki še vedno ni na voljo na PC-ju.

Drugače pa pustite grozdju še malo zorenja in raje počakajte na naslednjo generacijo, v kateri zna biti nekaj od naštetih težav odpravljenih.

Virtualna resničnost je bila par let nazaj najbolj vroča tema na igričarskem trgu. Nova tehnologija je s sabo privlekla velike obljube in tisti, ki so zadevo preizkusili, so bili skorajda enotnega mnenja, da je to tehnologija prihodnosti.

Žal pa je ta prihodnost zahtevala velik denarni vložek in poleg same naprave, so navdušenci potrebovali tudi precej močan računalnik, saj so VR naprave primorane poganjati igre pri 90 sličicah na sekundo. Kar je manj, je moteče in zna celo privabiti obisk WC-ja, saj nam zna urno postati slabo.

Glavna nosilca nove tehnologije sta bila HTC Vive ter Oculus, vsaka od teh naprav pa je ponujala svoje pluse in minuse. Od takrat je veliko podjetij zakorakalo v VR vode in vsako od njih ponuja spet svojo različico virtualne resničnosti. Tehnologija je postala zanimiva tudi Sonyju, ki je za svoj sistem PlayStation 4 namenska očala, ki ponujajo manjšo ločljivost kot PC naprave, a so hitrejše za namestitev.

Sedaj čakamo naslednjo generacijo naprav in trenutno je največji poudarek na brezžičnosti in odpravi motečih kablov, kar zna pričarati Oculus Quest.

VR je trenutno dovolj poceni, da ga lahko preizkusijo tudi tisti z bolj plitvimi denarnicami a še vedno ni ravno zastonj.

Za Oculus Rift boste na nemškem Amazonu odšteli 423 €, medtem ko je Vive še dražji. Kljub temu, da je sedaj VR precej cenejši kot je bil, ostaja še vedno vprašanje: se splača?

Osebno si lastim Oculus Rift že kakšne dve leti in zadevo sem dodobra preizkusil, zato se mi zdi primerno, da o VR napravah na splošno povem par besed.

Bodimo si na jasnem: ko prvič preizkusiš VR napravo, ostaneš brez besed. Izkušnja, ko prvič zaženeš Skyrim in vse tiste podobe, ki si jih dolgo časa gledal na ekranu, nenadoma stojijo pred tabo, je nepopisen. Ali ko prvič odstreliš zombiju glavo v Arizona Sunshine. Ali ko se prvič sprehodiš skozi vesoljsko postajo v Lone Echo.

Ni kaj, prva izkušnja v VR vas bo zagotovo navdušila. A vprašanje, koliko časa bo to navdušenje trajalo…

Za navdušenje sploh ne potrebuješ neke močne igre, saj je mene v nakup prepričal že zastonjski skupek iger v Steam Labs, kjer ne delaš drugega kot pa streljaš preproste vojake z lokom. In to govorim kot igralec, ki je preizkusil že marsikakšno igričarsko noviteto a nič me ni odpihnilo tako kot moja prva VR izkušnja.

Morda ste opazili, da sem skozi članek večkrat uporabil besedo “prvič”. Z razlogom, saj je VR najprej prava čarovnija, ki pa zlagoma preneha navduševati in pričnejo se kazati razpoke, ki postajajo čedalje večje.

Virtualne naprave in njihove izkušnja, kljub svojim revolucionarnim tehnikam, vsebujejo kup minusov, ki kmalu narastejo do te mere, da bo nekdaj čarobna naprava žalostno obsedela v kotu in pričela nabirati prah.

Začnimo s samimi igrami.

VR naprave sicer posedujejo nekaj visoko kvalitetnih iger, a teh je preprosto premalo, da bi si res nabrali pravo zalogo naslovov, ki bi jih potem radostno preigravali skozi celo leto, dokler ne izide naslednji velik hit.

Poleg tega gre za razmeroma kratke naslove, ki jih preigraš v parih urah in VR trg še vedno nima tiste prave ubijalske igre, zaradi katere bi ljudje masovno kupovali očala.

Vsi smo slišali že za Beat Saber in zadeva je sicer pravi prodajni hit, a je še vedno v sistemu Zgodnjega dostopa in ko enkrat preigraš vse glasbene proge, lahko samo še loviš svoje rekorde in čakaš na nove funkcije, kot je denimo večigralstvo.

Oculusova ekskluziva Robot Recall je odlična strelska igra, ki pa ravno tako vsebuje samo par stopenj in par ur kasneje ostaneš pri preigravanju istih sob in zopet loviš rekorde. Super, če ti to odgovarja in precej slabo za tiste, ki ne marajo repeticije.

Potem je tu Lone Echo, morda še najbolj izpopolnjena VR igra, ki nudi solidno dolžino in zanimivo zgodbo. Dejansko je Lone Echo ena tistih iger, pri kateri čutite, kaj vse lahkovse ponudi VR, a na žalost na področju kakovostnih in dolgih VR izkušenj stoji sama in potreboval bi veliko več podobnih naslovov, da bi človek lahko upravičil nakup tako dragega sistema.

VR je odličen za vse navdušence nad grozljivkami, katere ne prestraši nič več. Igra Paranormal Activity bo povzročila pumpanje adrenalina še takemu horror veteranu.

Velika razlika je tudi med naslovi, ki so bili specifično ustvarjeni za VR okolje kot tistim, ki so samo predelani v virtualnost.

Dober primer tega sta Fallout 4 VR ter Skyrim VR. To sta polni igri, ki ponujata vso vsebino navadnih različic in v njih lahko presedite ure in ure. A ni dovolj samo pregled preseliti v virtualnost, še posebej, če igralne mehanike ostanejo nespremenjene. V Skyrimu začne denimo hitro presedati boj, ki je sestavljen samo iz hitrega zamahovanja po nasprotnikih in polovico časa sploh ne veš, če si grdinu prizadejal škodo, saj je povratni učinek orožij neobstoječ.

Potem so tu manjše nevšečnosti, kot denimo igralna mehanika, da z orožjem ne morete prevrniti steklenice na mizi. Ali pa dejstvo, da vaše roke niso podrobno animirane in so pač samo tam. To se nemara slišijo kot majhne pritožbe a čar VR izkušnje je občutek “da si tam” in ti minuski vas hitro potegnejo iz začaranosti, kjer se brž zaveste, da niste nek vitez v Elder Scolls svetu, ampak stojite sredi dnevne sobe v spodnjicah, z bedastimi očali na glavi.

Naslednji problem je, da VR izkušnje poleg cene, zahtevajo še vaš čas.

Po dolgem dnevu v službi/šoli si običajni človek zaželi sprostitve v igrah in to je relativno preprosto opravilo. Zaženeš igro na konzoli/PC-ju, primeš kontoler/miško in igraš. VR ni tako preprost.

Za igranje boste najprej potrebovali organiziran prostor, drugače kar kličete po nesreči.

Pred zagonom igre so namreč potrebne predpriprave. Najprej si je potrebno organizirati prostor, saj VR naprave zahtevajo očiščeno področje, nikakor namreč ne želiš s svojim dragim kontolerjem po nesreči zadeti v ekran ali steno. Da ne omenjam vsega kablovja, ki se vse prerado zaplete med noge in včasih zadostuje samo en napačen korak, da se spotaknete in hudo ponesrečite. Brez heca, nek Rus je tako celo umrl.

Nato je potrebno preveriti, ali so kontrolerji polni ter če je zvok na PC-ju nastavljen na prave slušalke. Potem preveriti sama očala, saj se hitro umažejo in potrebujejo čiščenje.

Šele po vseh teh opravkih se lahko spustite v virtualno izkušnjo in glede na to, da morate vse to storiti skorajda vsakič, ko si zaželite nekaj virtualnega igračkanja, me ne bi presenečalo, da bi večina igralcev obupala in preprosto raje zagnala navadno igro.

Tu so še problemi neugodja. VR naprave so precej težavne za tiste, ki nosite očala. Napravo sicer lahko poveznete skozi svoje naočnike, a pazljivo, saj morajo biti leče precej pritisnjene ob obraz. To povzroči pritiskanje očal na nos in celotna izkušnja čez čas postane boleča in ob koncu boste na nosu nosili lepo rdečo odrgnino.

Ko smo že pri neugodju, za pristno VR izkušnjo boste morali igrati v stoječem položaju. Ure stanja bodo utrudile še takšnega korenjaka in čeprav je mogoče igrati tudi v sedečem položaju, to preprosto ni to in je včasih nemogoče, kot denimo pri nekaterih strelskih igrah, ko človek iz naslonjača ne more učinkovito meriti.

Vročina pri VR napravah je privedla do izuma namenskih ventilatorjev za hlajenje, ob kateri izgledaš še bolj trapasto.

Paziti morate še na vročino. Vse naprave ob vsebujejo penast nastavek, ki je sicer prijeten na občutek a prava mora pri visokih temperaturah. Igre kot so Beat Saber od igralcev zahtevajo kar nekaj telovadbe, kar seveda povzroči potenje. Ne bodite presenečeni, ko boste po pol ure igranja ožemali penasti nastavek in Bog ne daj, da bi napravo brez pranja nato podali še komu drugemu.

Screen Door Effect se z rastjo ločljivosti izboljšuje a je še vedno opazen tudi pri 4K očalih, ki jih ponuja Pimax.

Kot zadnje bi omenil še “Screen Door Effect”. To je precej velika hiba vseh virtualnih očal, nanaša pa se na ločljivost VR naprav. Ker imamo ekran praktično prilepljen na obraz, lahko močno razločimo posamezne piksle, ki sestavljajo našo sliko. To zna močno pokvariti izkušnjo, še posebej, če igra vsebuje branje majhnega teksta. Tehnologija zaenkrat še ni na tej stopnji, da bi bilo branje majhnih črk neproblematično in ob naprezanju oči, glavobol ni daleč stran.

Pod črto potegnjeno, se nakup VR naprave izplača?

Ne, vsaj v trenutni generaciji še ne. Tehnologijo najbolj tepe pomanjkanje iger in čeprav je nekaj visokoprofilnih naslovov napovedanih za 2019, za nobenega od njih ne moremo trenutno trditi, da bo VR izkušnjo popeljal na naslednjo stopnjo.

Zato priporočam, da zadevo najprej preizkusite, bodisi na našem dogodku ali pa recimo v gaming baru StageOne in če boste po nekem času še vedno očarani nad to tehnologijo, si preglejte vse do sedaj izdane igre in šele potem razmislite o nakupu. Če si lastite samo konzolo PlayStation 4, pa se vam nakup dragega PC-ja ter VR sistema definitivno ne splača. Raje potem vzemite PlayStation VR, saj boste zraven pridobili še ekskluzivno virtualno izkušnjo v Resident Evil 7, ki še vedno ni na voljo na PC-ju.

Drugače pa pustite grozdju še malo zorenja in raje počakajte na naslednjo generacijo, v kateri zna biti nekaj od naštetih težav odpravljenih.

Virtualna resničnost je bila par let nazaj najbolj vroča tema na igričarskem trgu. Nova tehnologija je s sabo privlekla velike obljube in tisti, ki so zadevo preizkusili, so bili skorajda enotnega mnenja, da je to tehnologija prihodnosti.

Žal pa je ta prihodnost zahtevala velik denarni vložek in poleg same naprave, so navdušenci potrebovali tudi precej močan računalnik, saj so VR naprave primorane poganjati igre pri 90 sličicah na sekundo. Kar je manj, je moteče in zna celo privabiti obisk WC-ja, saj nam zna urno postati slabo.

Glavna nosilca nove tehnologije sta bila HTC Vive ter Oculus, vsaka od teh naprav pa je ponujala svoje pluse in minuse. Od takrat je veliko podjetij zakorakalo v VR vode in vsako od njih ponuja spet svojo različico virtualne resničnosti. Tehnologija je postala zanimiva tudi Sonyju, ki je za svoj sistem PlayStation 4 namenska očala, ki ponujajo manjšo ločljivost kot PC naprave, a so hitrejše za namestitev.

Sedaj čakamo naslednjo generacijo naprav in trenutno je največji poudarek na brezžičnosti in odpravi motečih kablov, kar zna pričarati Oculus Quest.

VR je trenutno dovolj poceni, da ga lahko preizkusijo tudi tisti z bolj plitvimi denarnicami a še vedno ni ravno zastonj.

Za Oculus Rift boste na nemškem Amazonu odšteli 423 €, medtem ko je Vive še dražji. Kljub temu, da je sedaj VR precej cenejši kot je bil, ostaja še vedno vprašanje: se splača?

Osebno si lastim Oculus Rift že kakšne dve leti in zadevo sem dodobra preizkusil, zato se mi zdi primerno, da o VR napravah na splošno povem par besed.

Bodimo si na jasnem: ko prvič preizkusiš VR napravo, ostaneš brez besed. Izkušnja, ko prvič zaženeš Skyrim in vse tiste podobe, ki si jih dolgo časa gledal na ekranu, nenadoma stojijo pred tabo, je nepopisen. Ali ko prvič odstreliš zombiju glavo v Arizona Sunshine. Ali ko se prvič sprehodiš skozi vesoljsko postajo v Lone Echo.

Ni kaj, prva izkušnja v VR vas bo zagotovo navdušila. A vprašanje, koliko časa bo to navdušenje trajalo…

Za navdušenje sploh ne potrebuješ neke močne igre, saj je mene v nakup prepričal že zastonjski skupek iger v Steam Labs, kjer ne delaš drugega kot pa streljaš preproste vojake z lokom. In to govorim kot igralec, ki je preizkusil že marsikakšno igričarsko noviteto a nič me ni odpihnilo tako kot moja prva VR izkušnja.

Morda ste opazili, da sem skozi članek večkrat uporabil besedo “prvič”. Z razlogom, saj je VR najprej prava čarovnija, ki pa zlagoma preneha navduševati in pričnejo se kazati razpoke, ki postajajo čedalje večje.

Virtualne naprave in njihove izkušnja, kljub svojim revolucionarnim tehnikam, vsebujejo kup minusov, ki kmalu narastejo do te mere, da bo nekdaj čarobna naprava žalostno obsedela v kotu in pričela nabirati prah.

Začnimo s samimi igrami.

VR naprave sicer posedujejo nekaj visoko kvalitetnih iger, a teh je preprosto premalo, da bi si res nabrali pravo zalogo naslovov, ki bi jih potem radostno preigravali skozi celo leto, dokler ne izide naslednji velik hit.

Poleg tega gre za razmeroma kratke naslove, ki jih preigraš v parih urah in VR trg še vedno nima tiste prave ubijalske igre, zaradi katere bi ljudje masovno kupovali očala.

Vsi smo slišali že za Beat Saber in zadeva je sicer pravi prodajni hit, a je še vedno v sistemu Zgodnjega dostopa in ko enkrat preigraš vse glasbene proge, lahko samo še loviš svoje rekorde in čakaš na nove funkcije, kot je denimo večigralstvo.

Oculusova ekskluziva Robot Recall je odlična strelska igra, ki pa ravno tako vsebuje samo par stopenj in par ur kasneje ostaneš pri preigravanju istih sob in zopet loviš rekorde. Super, če ti to odgovarja in precej slabo za tiste, ki ne marajo repeticije.

Potem je tu Lone Echo, morda še najbolj izpopolnjena VR igra, ki nudi solidno dolžino in zanimivo zgodbo. Dejansko je Lone Echo ena tistih iger, pri kateri čutite, kaj vse lahkovse ponudi VR, a na žalost na področju kakovostnih in dolgih VR izkušenj stoji sama in potreboval bi veliko več podobnih naslovov, da bi človek lahko upravičil nakup tako dragega sistema.

VR je odličen za vse navdušence nad grozljivkami, katere ne prestraši nič več. Igra Paranormal Activity bo povzročila pumpanje adrenalina še takemu horror veteranu.

Velika razlika je tudi med naslovi, ki so bili specifično ustvarjeni za VR okolje kot tistim, ki so samo predelani v virtualnost.

Dober primer tega sta Fallout 4 VR ter Skyrim VR. To sta polni igri, ki ponujata vso vsebino navadnih različic in v njih lahko presedite ure in ure. A ni dovolj samo pregled preseliti v virtualnost, še posebej, če igralne mehanike ostanejo nespremenjene. V Skyrimu začne denimo hitro presedati boj, ki je sestavljen samo iz hitrega zamahovanja po nasprotnikih in polovico časa sploh ne veš, če si grdinu prizadejal škodo, saj je povratni učinek orožij neobstoječ.

Potem so tu manjše nevšečnosti, kot denimo igralna mehanika, da z orožjem ne morete prevrniti steklenice na mizi. Ali pa dejstvo, da vaše roke niso podrobno animirane in so pač samo tam. To se nemara slišijo kot majhne pritožbe a čar VR izkušnje je občutek “da si tam” in ti minuski vas hitro potegnejo iz začaranosti, kjer se brž zaveste, da niste nek vitez v Elder Scolls svetu, ampak stojite sredi dnevne sobe v spodnjicah, z bedastimi očali na glavi.

Naslednji problem je, da VR izkušnje poleg cene, zahtevajo še vaš čas.

Po dolgem dnevu v službi/šoli si običajni človek zaželi sprostitve v igrah in to je relativno preprosto opravilo. Zaženeš igro na konzoli/PC-ju, primeš kontoler/miško in igraš. VR ni tako preprost.

Za igranje boste najprej potrebovali organiziran prostor, drugače kar kličete po nesreči.

Pred zagonom igre so namreč potrebne predpriprave. Najprej si je potrebno organizirati prostor, saj VR naprave zahtevajo očiščeno področje, nikakor namreč ne želiš s svojim dragim kontolerjem po nesreči zadeti v ekran ali steno. Da ne omenjam vsega kablovja, ki se vse prerado zaplete med noge in včasih zadostuje samo en napačen korak, da se spotaknete in hudo ponesrečite. Brez heca, nek Rus je tako celo umrl.

Nato je potrebno preveriti, ali so kontrolerji polni ter če je zvok na PC-ju nastavljen na prave slušalke. Potem preveriti sama očala, saj se hitro umažejo in potrebujejo čiščenje.

Šele po vseh teh opravkih se lahko spustite v virtualno izkušnjo in glede na to, da morate vse to storiti skorajda vsakič, ko si zaželite nekaj virtualnega igračkanja, me ne bi presenečalo, da bi večina igralcev obupala in preprosto raje zagnala navadno igro.

Tu so še problemi neugodja. VR naprave so precej težavne za tiste, ki nosite očala. Napravo sicer lahko poveznete skozi svoje naočnike, a pazljivo, saj morajo biti leče precej pritisnjene ob obraz. To povzroči pritiskanje očal na nos in celotna izkušnja čez čas postane boleča in ob koncu boste na nosu nosili lepo rdečo odrgnino.

Ko smo že pri neugodju, za pristno VR izkušnjo boste morali igrati v stoječem položaju. Ure stanja bodo utrudile še takšnega korenjaka in čeprav je mogoče igrati tudi v sedečem položaju, to preprosto ni to in je včasih nemogoče, kot denimo pri nekaterih strelskih igrah, ko človek iz naslonjača ne more učinkovito meriti.

Vročina pri VR napravah je privedla do izuma namenskih ventilatorjev za hlajenje, ob kateri izgledaš še bolj trapasto.

Paziti morate še na vročino. Vse naprave ob vsebujejo penast nastavek, ki je sicer prijeten na občutek a prava mora pri visokih temperaturah. Igre kot so Beat Saber od igralcev zahtevajo kar nekaj telovadbe, kar seveda povzroči potenje. Ne bodite presenečeni, ko boste po pol ure igranja ožemali penasti nastavek in Bog ne daj, da bi napravo brez pranja nato podali še komu drugemu.

Screen Door Effect se z rastjo ločljivosti izboljšuje a je še vedno opazen tudi pri 4K očalih, ki jih ponuja Pimax.

Kot zadnje bi omenil še “Screen Door Effect”. To je precej velika hiba vseh virtualnih očal, nanaša pa se na ločljivost VR naprav. Ker imamo ekran praktično prilepljen na obraz, lahko močno razločimo posamezne piksle, ki sestavljajo našo sliko. To zna močno pokvariti izkušnjo, še posebej, če igra vsebuje branje majhnega teksta. Tehnologija zaenkrat še ni na tej stopnji, da bi bilo branje majhnih črk neproblematično in ob naprezanju oči, glavobol ni daleč stran.

Pod črto potegnjeno, se nakup VR naprave izplača?

Ne, vsaj v trenutni generaciji še ne. Tehnologijo najbolj tepe pomanjkanje iger in čeprav je nekaj visokoprofilnih naslovov napovedanih za 2019, za nobenega od njih ne moremo trenutno trditi, da bo VR izkušnjo popeljal na naslednjo stopnjo.

Zato priporočam, da zadevo najprej preizkusite, bodisi na našem dogodku ali pa recimo v gaming baru StageOne in če boste po nekem času še vedno očarani nad to tehnologijo, si preglejte vse do sedaj izdane igre in šele potem razmislite o nakupu. Če si lastite samo konzolo PlayStation 4, pa se vam nakup dragega PC-ja ter VR sistema definitivno ne splača. Raje potem vzemite PlayStation VR, saj boste zraven pridobili še ekskluzivno virtualno izkušnjo v Resident Evil 7, ki še vedno ni na voljo na PC-ju.

Drugače pa pustite grozdju še malo zorenja in raje počakajte na naslednjo generacijo, v kateri zna biti nekaj od naštetih težav odpravljenih.

Spisal

BoriSehttps://hop.si
Mojster RPG žanra, tuje pa mi niso niti grozljivščine. Z žalostjo v srcu objokuje svoji dve najljubši seriji, Gothic in Dead Space, ki sta žalosten konec storili. Kontaktirate me lahko na: [email protected]

Deli novico

Popularne novice

2 KOMENTARJI

  1. Se strinjam skoraj z vsem, se pa ne strinjam s tem da ni vredno nakupa. Izkušnja v VR svetu je naravnost fantastična in kljub zelo kratkim naslovom tu ostane za preigravanje še Dirt Rally VR in pa DrivecLub oboje se da igrati online in sama izkušnja vožnje je dosti bol realistična kot igranje v 2D. Bi bilo pa res potrebno pridobiti več naslovov.

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime

HEY POČAKAJ MALO!

Ali veš, da včasih zamudiš top novice? Ne sekiraj se imamo rešitev! Naroči se in prejmi top novice kar na email!
Klikni na spodnjo povezavo in odprlo se bo okno kjer se lahko naročiš.