Courier of the Crypts – Recenzija | Slovenski Legend of Zelda

Zelo me veseli, da se 2019 zaenkrat kaže kot odlično leto za razvojno sceno naše kokoške. Courier of the Crypts bo namreč že naš tretji ogled igre z letošnjim datumom izida izpod rok slovenskih razvijalcev. Najprej smo imeli Grounds of Glory, katera zaradi pomanjkanja oglaševanje žal ni uspela pridobiti dovoljšne igralne baze za polni izkoristek večigralsko naravnanega arenskega bojevanja. Pred par dnevi pa je dokaj nenadoma izšel tudi Mordhau, zdaleč najbolj prepoznavna slovenska igra tega desetletja, o kateri so v zadnjem mesecu pisale premnoge naše novinarske strani.

Sicer je povsem možno, da je slovenskih iger še več in da prihaja še kakšen zanimiv projekt, a striček Google nam nikakor ni želel razkriti svojih skrivnosti, ne glede na to, koliko smo ga dregali z iskalno palico. Če pa ste sami slišali za kakšno igro naše rodbine ali celo sami delate na njej, pa nam definitivno javite v komentarju ali na Discord strežniku in z veseljem jo bomo preverili.

No, dovolj vitezov in coprnikov. Danes smo tu, da na zaenkrat kratek seznam dodamo že tretjo slovensko igro letos, čeprav pri tem malenkost goljufamo. Courier of the Crypts, delo enočlanske razvojne ekipe Emberheart Games s Primožem Vovkom na čelu je namreč po osmih letih razvoja in štirih letih v zgodnjem dostopu doživela poln izid in kot takšno jo lahko obravnavamo kot končan produkt.


Razvojna ekipa: Emberheart Games
Založnik: Emberheart Games
Platforme: PC
Steam: LINK
Datum izida: 18.04.2019
Cena: 16.79€

Zvrst: Akcijska ugankarska avantura


Japonci imajo Linka, Slovenci pa pismonošo

Definitivno moraš imeti vsaj eden kovinski jajčnik, da se dandanes spraviš razvijati retro ugankarsko avanturo. Morda bom zvenel malo zlobno in nikakor nočem jemati uslug kateremukoli razvojnemu studiu, a po mojem mnenju je kreacija, vsaj kar se tiče razvoja v tem žanru, med lažjimi, kar pa označuje tudi določeno nasičenost. Zelo težko je oglaševati igro do take mere, da postane širše prepoznavna, kot to velja za pikantnejše žanre. Velikokrat kljub temu, da je tvoj projekt zabaven, dobro izdelan in zanimiv.

To so namreč besede, s katerimi bi opisal Courier of the Crypts, atmosfersko ugankarsko avanturo, ob kateri sem mnogokrat pomislil na obisk temnic v Legend of Zelda. Pričakoval bi, da bi trenda na pikselkasti grafiki zasnovanih naslovov imel že poln kufer, a ponovno mi je bilo dokazano, da lahko še kako frdamano deluje, v kolikor svojo pot v igro ni našel zgolj zaradi enostavnejšega vizualnega snovanja, kot je to še premnogokrat res. Lahko je reči, da je tvoja igra “retro”, a le redkokatera uspe združiti enostavno vizualnost z modernejšimi razvojnimi prijemi, zato rezultat pogosto postane povprečno, zrnasto razočaranje.

A Courier of the Crypts se z unikatno, temačno estetiko izogne temu in izpade retro v dobrem pomenu besede. tvoje pohajkovanje po grobniški temnici je konstantno zavito v tančico teme, ki jo tu in tam prekine kakšna goreča bakla ali krvavi oltar in okoli njega razni znaki bogoskrunstva. Presenečen sem bil, kako uspe vizualni stil biti instantno prepoznaven in svojevrsten. Kar sprva izgleda kot precej stereotipna retro avantura po zaslugi odlične igre svetlobe s temo ter izrazito poustvarjenih okolišev izpade čudovito.

A vse se ne konča pri vizualnem stilu. Courier of the Crypts vsebuje veliko elementov velikih hitov. Zgodba se sicer ne pretegne, ker je navezana okoli enega samega vložka, a zato ta dobi veliko večjo pozornost, saj lahko naokoli najdeš razpostrena razna svarilna sporočilca prejšnjih obiskovalcev, vsako pa pripoveduje lastno mini-zgodbo.

Med opravljanjem kurirskih dolžnosti te tako pot zanese v ogromno grobnico, polno pajkov, skrivnostnih ne-mrtvih menihov, skrivnosti ter ugank. Edini pomočnik pri tem je posebna bakla, ki jo uporabljaš za osvetljevanje poti. Za premagovanje ovir pa moraš zraven nje uporabiti karkoli, kar uspeš izbrskati med svojim obiskom mrtvih prednikov. Seveda je pot težaška in polna raznih ovir, preprek, ugank in pasti, kjer te bo na varno vodila zgolj brihte polna buča, pametno manevriranje ter izraba vsega pri roki.

Lahko dobim kakšen Amen?

Po globalnem zemljevidu tako potuješ od ene do druge lokacije in vsaka te navadno ponese v precej kratko razburljivo avanturo. Mnogokatera v zakotnih kotičkih skriva tudi razne elemente zgodbe, ki je namesto direktnega naloga večkrat navezana na okoliška znamenja ali stare zapise.

Vse se igra kot zanimiva afera, ki žanje nostalgijo na originalne ugankarske avanture starih časov. Namesto na bojevanje se namreč naslanja na raziskovanje in reševanje miselnih ugank, ob tem pa brskanje po vsakem kotičku za kakšno novo skrivnostjo.

Pri tem težavnost uspešno ubira pot med pretirano krutostjo in lahkotnostjo, saj te trije udarci (oz. v primeru nadgradenj več) kateregakoli sovražnika pošljejo pod rušo, od koder moraš pod nadaljevati od zadnje shranjene točke. Isto velja tudi v primeru pomanjkanja goriva za baklo, saj te takrat čaka hiter déjà vu.

Moje negodovanje leti zgolj na odsotnost možnosti v meniju za nadaljevanje igranja od zadnje shranjene točke, saj te edina opcija postavi na začetek, isto pa velja tudi v primeru prezgodnjega izhoda iz posamezne stopnje, kjer nimaš možnosti nadaljevanja.

Pri ugankah bi pričakoval, da bodo tu in tam vodile v izjemno frustrirajoča izkustva, kjer boš s pojemajočo baklo taval naokoli in iskal skrito rešitev. A pri večini ugank je rešitev ves čas pri roki, prav tako pa skoraj nikoli ne potrebuje prekomernega obiska že prepešačenih poti, razen v primeru ključev, ki znajo pripadati katerim izmed prej obiskanih zaklenjenih prehodov. Sicer bi rekel, da so uganke nekoliko na lažji strani, a vseeno zna iskanje skrivnosti ter do neke mere tudi ugankarstvo burkati možgane.

Sem pa opazil, da lahko na določene skrivnosti naletiš zgolj ob slepi uporabi omejenih resursov, saj moraš na primer vreči kamen v vsako okno v upanju, da se za njim skriva kakšna misterija. Ampak na srečo se mi nikoli ni zdelo, da bi trpel za pomanjkanjem streliva, seveda pa ob predpostavki, da se je nekaterim sovragom bolje izogniti, kot pa vse povsem speštati v Kekec pašteto.

Pri večini izometričnih avantur je močno priporočljiv nadzor s kontrolerjem, a tudi nadzor s tipkovnico in miško je presenetljivo dober. So pa vsaj po mojem mnenju privzeto ukazi vezani na neoptimalne tipke, a vsakomu svoje in popolna nastavljivost v nastavitvah je nadvse dobrodošla.

Razsodba

(+) Odlična estetika
(+) Sofisticirana in polirana igralna plat
(+) Sofisticirani okoliši, polni ugank, pasti ter nevarnosti
(+/-) Uganke se nikoli ne počutijo pretežak zalogaj
(+/-) Pogrešal sem opcijo nadaljevanja od zadnje shranjene pozicije
(-) Ob predčasnem izhodu iz stopnje je ves napredek v njej izgubljen
(-) Iskanje skrivnosti zaradi obvezne izrabe resursov zna biti frustrirajoče

Vaša reakcija na recenzijo?

Simon D.
Urednik strani in amaterski razvijalec iger, le redek naslov uspe uiti njegovemu sokoljemu očesu, vsaj dokler ne zaudarja že od daleč. Pa tudi takrat je le redkokatera stvar bolj zabavna od polnega kritiziranja precenjenega govna.

Povzetek ocene

Courier of the Crypts je v razvoju preživela več kot pet let in to se definitivno pozna. Gre za izpopolnjeno in zanimivo ugankarsko avanturo, ki je morda nikoli ne bi zapazil, v kolikor ne bi bila delo slovenske razvojne ekipe. A svojega izkustva nikakor ne obžalujem in igro priporočam vsakemu ljubitelju avantur ter napenjanja možganov.

Sveže recenzije

Iron Harvest – Recenzija | Retrofuturistična prva svetovna vojna

Iron Harvest je novi strateški naslov razvijalca KING Art Games in založnika Deep Silver. Ta razvojni studio je sicer znan predvsem po...

HOPsi gaming računalnik – Test računalnika | Sveti se že, ali tudi dostavi?

Računalniki so v sodobnem svetu nepogrešljivi spremljevalci, pa najsi je v ospredju tvojega tipičnega dneva delo ali zabava. Čeravno sestava računalnika po...

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime

Sveže novice na email!