Dostojna nadgradnja japonskih samurajev? Three Kingdoms: Total War – Recenzija

Bliža se leto 230 in polja okoliških vasi so obarvana v rdeče. Ni obdobje jeseni, še nedavno tega na njih taborila mogočna armada, ki ji ni bilo videti konca. Naša najštevilčnejša in najmočnejša, kjer povelja ne bi zaupal nikomur drugemu, kot zvesti hčeri Sun Ren. Najlepša mladenka pod soncem je te temačne zime štela zgolj 23 pomladi, a kljub temu je mojemu kraljestvu prinesla nemalo zmagoslavij. Tako je z ducatom bojevniki zapustila varno zavetje Kraljestva Wu in odšla zatreti upor Rumenih Turbanov. Že leta so plenili po deželi, a vendar nisem premogel sile, ki bi naše ljudi odrešila te nesnage. Naposled je bilo sovražno kraljestvo Cao Cao poteptano, pometeno na smetišče zgodovine in čas je bil za nov zmagovalni pohod.

Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko je neskončna vrsta mož zapuščala prestolnico v jutranji zarji. Naši najzvestejši zavojevalci, veterani z večletnimi izkušnjami. A sedaj zave praznina, upornikov je bilo več, kot je bilo moč upati. Čeravno je Sun Ren uspela zadržati nekaj naletov, slednjim ni bilo videti konca. Utrujena, rdečih lic je v zadnjem upanju na spopad izzvala He Yija, heroja upornikov. Poslednja trohica upanja je usahnila, ko ji je po nekaj minutnem boju He Yi z nasmehom odrobil glavo, jo privzdignil v zrak, po planjavi pa je bilo moč slišati hrumenje trume glasov. Tako so v junaškem boju padli vsi do zadnjega, kraljestvo pa je bilo pahnjeno v največjo krizo zadnjih let, prostora za napake preprosto ni bilo več. Črne zastave so zaplapolale v vetru in neizmerna, a nikoli pozabljena žalost je kraljestvo za naslednje desetletje pahnila v kaos. A trohnoben spomin je večen in moje maščevanje neizbežno.


Razvojna ekipa: Creative Assembly
Založnik: SEGA
Platforme: PC
Steam: LINK
Datum izida: 23.05.2019
Cena: 59.99€

Žanr: Zgodovinska strategija


Zgornjo šteje za zgolj eno izmed spoznanj, ki sem ga doživel med več kot 60 urnim igranjem. Že od nekdaj veljam za ljubitelja strategij. Ne presenetljivo med njimi prednjači prav Total War serija. Kljub skorajšnjemu izidu pa Three Kingdoms nisem pretirano pričakoval, večinoma zaradi odmika v mistične vode srednjeveške Kitajske. Sloni namreč na zgodovinski kroniki Romanca treh kraljestev avtorja Lua Guanzhonga. Žal mi niti njena zgodovina, niti pripoved nista blizu, a po zaslugi videnih tehničnih in vsebinskih napredkov sem kljub skepsi igro vseeno preizkusil.

Kot že veš, se je tokratni del osredotočil na Kitajsko začasa obdobja treh kraljestev, ki je trajalo med letoma 220 in 280. V Evropi bi jo uvrstili v čas antike, dobri 2 stoletji pred padcem Rima. Kot vodji delčka raztreščenega kraljestva ti je že na začetku razodeto bistvo igre, združitev Kitajske po pričetku kaotičnega obdobja krhkih zavezništev in konstantnih nemirov.

Prav iluzorno, saj je do tega trenutka serija najboljše momente doživljala ravno v Shogun 2: Total War, preprosto očarljivi igri, ki se odvija v za večini Evropejcev dokaj oddaljeni kulturi. A to me vseeno ni odvrnilo od igranja in čeravno ob njej nisem doživljal erekcijskih momentov, kjer nič ne premaga dobrega dvoboja vitezov v težkih oklepih, je umetna pamet delovala presenetljivo dobro, najbolje do tistega trenutka. K sreči enako velja tudi za The Three Kingdoms. Kljub pomislekom, ko sem se v prvih dveh ali treh urah le komaj spravil k igranju, te igra preprosto pogoltne, ko se seznaniš s vsemi spremenjenimi mehaniki. Serija je resnično doživela, zanjo, občutnejšo preobrazbo, ki smo jo po svoje v zadnjih letih tudi zahtevali, z dobro kombinacijo fantazijskih elementov ter zgodovinske natančnosti, kot smo je vajeni.

Kot že omenjeno je bil prvi igralni vtis žal precej bled. Že med nalaganjem se je pred menoj znašel zaslon, kjer sem poln ponosa pritisnil znalec franšize. S tem sem se želel izogniti na prvi pogled nepotrebnemu naratorju, ki novinca popelje v igro in mu predstavi različne mehanike. Redni igralci včasih postanemo pretirano naduti in čeravno tega nisem slutil, sem bil v prvih dveh urah popolnoma izgubljen. Dejansko je sam koncept igre malce drugačen od doslej znanega.

Boj je hiter in kaotičen (Romance način), k temu pa pripomorejo tudi legendarni vojščaki, ki zaidejo na bojišča. Na veliko zadovoljstvo je viden napredek napram Total War Saga: Thrones of Britannia, od čigar si je vidno sposodila kar nekaj elementov. Lahko bi praktično rekel, da gre za mešanico iger Thrones of Britannia in Warhammer, kjer sta slednja oporna stebra vseh mehanik.

V zgodbenem načinu Romance se vse skupaj vrti okoli generalov. Vse skupaj se nekoliko oddaljuje od dejanskih zgodovinskih dejstev in serija zaplava v nekoliko bolj mistične vode. Ne boš sicer upravljal zmajev iz Game of Thrones ali mrtvakov iz severa (#mods), a generali so presneto močni. Pomembnejši posamezniki so sicer zasnovani na realnih osebnostih, ampak trdno sem prepričan, da Sun Ren lastnoročno nikoli ne bi bila zmožna pokositi 500 lokostrelcev. Generali so nekakšne super enote, po moči enakovredne Hulku, a vseeno zahtevajo moder nadzor. Nikakor po taktični globini in raznolikosti ne dosegajo mističnih vladarjev iz serije Warhammer, kljub temu pa lahko dobro izučen mečevalec pokolje kar lepo število nič hudega slutečih žrtev. Sami sicer niso zmožni premagati sovražne vojske, definitivno pa bodo pankrtom življenje pošteno zagrenili.

Sami meniji in uporabljena artistika so preprosto dih jemajoči. Gre za zvrst 2D fotografij z vključenimi animacijskimi gibi, ki uspejo pričarati čudovito atmosfero. Preprosto so eni izmed najlepših in modro zasnovanih v zadnjem desetletju. Lepi in ob tem tudi pregledni, kjer točno veš, kje boš našel iskano.

Creative Asembly je končno uspel odpraviti nekatere napake, ki so kot okovi nekatere prejšnje primerke prikovali na dno, a za Three Kingdom to ne velja. Gre za labodji spev, igro, v katero so vključene vse dobre stvari, ki smo jih skozi leta izkusili v posamičnih naslovih, a nikdar imeli možnost izkusiti v celoti (vanilja različica).

Največji napredek ni viden v boju temveč v vseh spremljajočih elementih. Vse skupaj je še bolj osebno kot kadarkoli do sedaj. Družinski člani umirajo, generali dezertirajo in hčere, nedavno poročene z zavezniškim vojskovodjem, sedaj načelujejo četam, uperjenim tvojemu uničenju.

V prvem preigranju sem izbral kraljestvo Sun tega sveta. S tem v mislih se je pričela moja zgodba. Povzpetnik Zang Dong je zavladal kraljestvu.

Začetek je presneto težak. Skorajda 10 let je minilo, preden mi je uspelo okupirati nekaj okoliških točk in kraljestvo razširiti. Hitro širjenje so razvijalci poizkusili zajeziti s ponovno vključitvijo zalog, ki ob sprehodu na sovražna ozemlja pojenjajo vse hitreje, dokler vojska ni popolnoma izmučena in zdesetkana. Žal sistem v celoti ne zaživi saj sam razen ob redkih izjemah nikoli nisem imel večjih težav z neprestanim marširanjem po poljih sovragov, saj so zaloge ostajale blizu polne kapacitete.

Kot sem že omenil je tokrat največji poudarek na samih poveljnikih in družinskem drevesu. Slednje je najpodrobnejše do tega trenutka. Liki se namreč obnašajo življenjsko, kar lahko privede od prijateljstev do krvavih rivalstev in zamer. Osebnosti igrajo še večjo vlogo in presneto boš moral paziti, ob vsakem napredovanju slehernika v določeno vejo oblasti, saj je pogoj za uspešno delo dobri odnosi. Rivalstva lahko v končni fazi kraljestvo pahnejo v večletno državljansko vojno.

Drugi vidik, ki mi je nekoliko manj všečen je sam boj in bora raznolikost enot. Vsako kraljestvo ima v svojih vrstah skorajda enako paleto vojščakov kot nasprotniki. S tem trpi sama raznolikost v spopadih, saj so slednji dokaj predvidljivi. Enote namreč niso odvisne od zgradb v provincah, ampak zvrsti izbranega generala in njegovega položaja znotraj kraljestva.

Zakompliciralo se je tudi pri razmnoževanju. V vsem srdu in sli po združeni Kitajski so se plemiči na našem dvoru preprosto prenehali razmnoževati, morda zgolj niso bili deležni dovoljšnje spolne tešče? Kakorkoli, kljub več kot 30. letom čakanja, moja sinova in preminula hčera, niso bili zmožni spočeti niti enega vnuka, ki bi ga lahko dvignil visoko v zrak. Seveda me je situacija begala in zadevo sem preveril na spletu. Posameznikov s podobnimi težavami je bilo več kot ducat. Šlo naj bi za hrošča, ki sem ga sam rešil s popravkom enega izmed igralcev.

Sedaj so moja lica orosela in na obraz se je končno naselil pristen nasmeh. V roku desetletja sem prejel kar 27 vnukov, ki so jih spočeli sinovi z ženami. Oblaki so se porazgubili in na dvoru je po dolgih letih zazeval kanček upanja.

Prvič je v seriji prisoten način špijunstva, ki je na Kitajskem priljubljen še dandanes. Če sva tatove v sovražne province lahko pošiljali že v predhodnikom, so jim tokrat namenili lasten meni, ki ponuja obilico raznolikih možnosti. Poteka nekako takole, lastnega agenta napotiš v želeno provinco, kjer ga mora tamkajšnji vladar za več razpoložljivih možnosti najeti. Tako lahko izda napotke nasprotne vojske, omeji njihovo premikanje, prevzame nadzor ali celo združi obe državi, odvisno od njegovega položaja na dvoru.

Seveda ga nasprotnik ob tem nevede obravnava kot lastnega člana osebja in višje kot na hierarhiji prileze, bolj uničujoča dejanja lahko povzroči.

Da diplomacija nujno potrebuje prevetritev, je znanega že nekaj časa. K sreči je prenovo doživela ravno v opisovanem naslovu. Namesto odgovorov v stilu da in ne, je tokrat pod prag mogoče spraviti večino dogovorov. A veliko je odvisnega od odnosa, slabše kot se s posameznim vojskovodjo razumeš, dražja bo zate sklenitev dogovora. Delo znatno olajša avtomatizacija, ki izenači zahteve za dosego dogovora. Bolj realistično je obnašanje zaveznikov, čeprav mnogokrat še vedno ravnajo nespametno. Tako te zaveznik ne bo izdal brez razloga in negovanje dobrih odnosov znotraj zavezništev je vsekakor priporočljivo.

Pohvaliti moram večjo raznolikost, saj tokrat na voljo nimaš zgolj paktov o nenapadanju in zavezništev, temveč obstajajo tudi koalicije in unije, kjer več dežel začasno združi lastne interese. Vsak udeležence koalicije dobi lasten glas, pri čemer praktično vsi odločajo o vseh pomembnejših odločitvah in tudi sam boš premnogokrat začutil lastno nemoč.

Total War: Three Kingdoms je ena izmed boljših strategij v zadnjih letih. K temu pripomore njena življenjskost, saj veliko upov polaga na posameznike in njihov razvoj. Sistem bojevanja je bil za moj okus malce prehiter, a igra razprostre nove razsežnosti v vseh obdajajočih elementih. Vsak ljubitelj strategij in kitajske zgodovine bi ji nedvomno moral ponuditi priložnost.

Razsodba

+močni karakterji
+diplomacija, šoijunstvo
+sistem dvobojev
+dodelana
+izjemno všečna artistika

-počasen začetek
-raznolikost
-AI še zmeraj spominja na švicarski sir

Vaša reakcija na recenzijo?

Povzetek ocene

Odlično zastavljena strategija, kjer se pestič ob igranju spreminja v žlahtno cvetje, nakar v zadnji fazi igranja oveni, saj igra postane nekoliko prelahka. Želel bi si nekoliko večjo raznolikost enot, vendarle vse primanjkljaje uspe preseči s tokrat dobro diplomacijo, čudovito grafično podobo in osebnim tonom.

Sveže recenzije

Več

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime

🔥Popularne recenzije

Več
Odlično zastavljena strategija, kjer se pestič ob igranju spreminja v žlahtno cvetje, nakar v zadnji fazi igranja oveni, saj igra postane nekoliko prelahka. Želel bi si nekoliko večjo raznolikost enot, vendarle vse primanjkljaje uspe preseči s tokrat dobro diplomacijo, čudovito grafično podobo in osebnim tonom. Dostojna nadgradnja japonskih samurajev? Three Kingdoms: Total War - Recenzija