Cube World | Ali je bilo 6 let premalo?

Cube World se je pojavil že pred dobrimi šestimi leti, namreč julija 2013 je izšla alfa različica igre. Takrat je igra povzdignila veliko navdušenja. Skupnost ji je hitro nadela naziv »naslednik Minecrafta« a temu ni bilo tako. Sledilo je šestletno zatišje in končno smo dobili popoln izid igre. Izdana verzija je precej drugačna od alfe in bi jo skoraj lahko poimenovali Cube World 2. Tako je igra bila transformirana iz tipičnega RPG stila, kje svojega karakterja stopnjujemo in mu dodajamo nove sposobnosti v “Gear-based” napredovanje. In kako to vpliva na igro?


Razvojna ekipa: Picroma
Založnik: Picroma
Platforme: PC
Nakup: Steam
Datum izida: 30.09.2019
Cena: 19.99€
Žanr: RPG


Wolfram von Funck je v teh letih razvoja vsekakor veliko časa vložil v malenkosti, ki ne pripomorejo ravno realnemu igranju ampak so tam bolj kot ne za vizualni učinek ali pa za izboljšano uporabniško izkušnjo. In to že takoj opazimo v začetnem zaslonu. Le ta je dokaj preprost, iz tretjeosebne perspektive gledamo svojega karakterja, kako jaha “orla” in potuje skoz mapo, ki jo igramo, zraven pa se še predvaja odlična melodija igre. In če si prek “skritih” funkcij skrijemo meni, lahko ure le uživamo v začetnem zaslonu. Za dodatni efekt pa še poskrbi časovni cikel.

Na začetku nas čaka ustvarjanje karakterja v začetni vasi, v kateri začnemo.

Ko končno prenehamo občudovati sila preprost začetni meni in le kliknemo start, se nam odpre ustvarjalec likov, v katerem si lahko izdelamo svoj karakter. Izbiramo lahko med 8 rasami. Le te so: Človek, vilinec, škrat, ork, goblin, okostnjak in žabji človek. Vsaki rasi lahko dodelimo tudi spol, ki je tipično moški in ženski. Nastaviti je prav tako možno obraz in pričesko ampak pri nekaterih rasah imata ti funkciji drugačno lastnost. Tako pri človeku opcija obraz nastavi barvo oči, barvo kože in podobo kot pri žabjih ljudeh nastavlja le mimiko obraza. Isto velja tudi za pričeske.

Na izbiro so tudi štirje tipični razredi: Bojevnik, lokostrelec, čarovnik in lopov oziroma atentator. Vsak ima svoje sposobnosti in nosi opremo njemu primerno. Prav tako so vsi razredi še razdeljeni na dve podkategoriji, ki spremenita način napadanja in nekatere sposobnosti. In to je edina stvar, kar določi našega karakterja.

Hvala za to obvestilo, mogoče bom šel tja po 40 urah igranja.

In končno lahko začnemo igrati. Vsak novi karakter začne v najbližji varni vasici in to s precej dobrim razlogom, a le ta sledi malce kasneje. Začetek je super, spoznamo kontrole in vaščani nam podajo prav tako razne informacije o različnih lokacijah na mapi, le te pa se označijo na našem zemljevidu, ki je mimogrede verjetno najboljši del igre. Prav tako lahko pokukamo v hiše in najdemo tudi nekaj prodajalcev. Cene niso tako slabe, ampak je večje razočaranje, ko večina trgovcev prodaja le po 1 do 5 stvari. V vasici še najdemo postaje za ustvarjanje lastne opreme, kot je žaga in kovačnica ter vaščana, pri katerem lahko spremenimo podkategorijo našega razreda.

Tukaj se že začnejo prve večje težave. Uporabniški vmesnik. Le ta je ves razdejan in tako zelo neuporaben. Pomembni vaščani so brez indikatorja in je tako potrebno najti dobesedno vsakega prijaznega sprehajalca, da dobimo kake potrebne informacije. Vasi so prav tako puste, v njih ne najdemo nič posebnega, vaščani pa edino življenje oddajajo tako, da se naključno premikajo ves dan in noč. Tako lahko rečem, da je Minecraft imel bolj žive vasi pred letošnjo posodobitvijo. Ko pa iz vasi odpotujemo in začnemo raziskovati z željo, da nadgradimo svoj karakter, pa kar hitro ugotovimo zakaj začnemo v njej. Takoj ko se prvič srečamo s sovražnikom, imamo le odstotek možnosti, da preživimo.

Da, tukaj me je premagala navadna želva! 🙁

In ker je igra usmerjena na našo opremo, je to logično. Ampak problem je, da postane dolgočasno. Če igramo lokostrelca ali čarovnika, se moramo po navadi ob neprimerni opremi skriti na višjo lokacijo, da nas ne doseže in tudi po nekaj minut napadati. Pri napadih na blizu pa še druga zgodba, moramo biti dobri v umikanju in upati, da ima naš nasprotnik napade, da se jim sploh lahko umaknemo. Sam sistem bojevanja je ob dobri opremi zanimiv, a na žalost postane ponavljajoče. Naši glavni napadi se razlikujejo na naše orožje, naše sposobnosti pa so vedno enake in tukaj začne igra izgubljati svoje RPG vrednote.

Edin način napredovanja je tako nabiranje boljše opreme in pridobiti artefakt kontinenta, ki je načeloma največja bedarija. S tem je glavni cilj igre raziskovanje in opravljanje nalog regije, v kateri smo. Le te nam dodelijo razni vaščani v regiji in zaradi tega se moramo pogovarjati dobesedno z vsakim sprehajalcem, ki ga srečamo. Nas pa prevelika želja po raziskovanju kaznuje. In s tem do prej omejenih artefaktov.

Raziskovanje temnice!

Artefakti zamenjajo tipično nabiranje izkušenj za novo stopnjo. Ko ga pridobimo, si tako povišamo stopnjo in se nam samodejno povišajo tudi naše lastnosti karakterja, prav tako pa lahko dobimo “+” opremo. S to nadgradnjo opreme se lahko “varno” preselimo v novo sosednjo regijo, ker drugače bi se nam z vstopom v le to odstranila vsa že pridobljena. In tukaj tiči največja težava igre.

Artefakti se skrivajo v težkih temnicah, ki niso tako slabe. Ampak je za to potrebno veliko ur preigravanja zelo ponavljajočega sistema, ali pa da se nam nasmehne sreča in dobimo kako dobro legendarno opremo. A ko smo vse to prestali, nam artefakt ne da občutka, da smo za to zelo nagrajeni. Nadgrajene lastnosti karakterja niso večja napadalna moč, več življenja in druge podobne stvari, ampak stvari, kot je hitrejše plavanje. In ko se le odločimo preiti v sosednjo regijo, se vsa zgodba začne spet od začetka. S tem je skoraj tako, kot da bi si ustvarili nov karakter in začeli novo igro. Le, da je to nesmiselno, ker je svet vedno enak.

Zanimiv vhod v areno.

Vse skupaj postane malce bolj zanimivo, ko povabimo prijatelja oziroma prijatelje. Vidi se, da je bila glavna ideja igrati s še nekom. Ampak to še vedno ne reši vseh težav. V trenutnem načinu bi bilo bolje, da ne bi bil neskončno naključno ustvarjen odprt svet, ampak ročno narejen in omejen v slogu Skyrim-a ali drugih iger tipa odprtega sveta. Žal tudi podpore za modifikacije ni, prav tako pa igra ne ponuja opcije po meri narejenih več-igralskih strežnikov.

Tako je največja težava premalo vsebine. Karakter je skozi vso igro tak, kot smo si ga na začetku ustvarili in bi tako lahko rekel, da je edin RPG element igri pridobivanje opreme, kar je tudi cilj, ampak na žalost neprimeren za ta tip igre.

Artefakti bi lahko delovali, če bi nam le ponudili kaj več. Kje so razširjena drevesa, ki bi nam pomagala urediti sposobnosti po izbiri? Kje je sploh kaka izbira, da bi si lahko kaj sami uredili? Kot igralec alfe različic nočem primerjati, ampak lahko pa samo rečem, da je bila tista verzije izpred šestih let na bolj pravi poti. In če bi šel ocenjevat tisto različico, bi ji danes dal še vedno višjo oceno od te! Tako pa sem tokrat lahko najbolje pohvalil le začetni zaslon in zemljevid, ki bi si ga želel videti v večih igrah (gledam tebe Hytale).

Za konec lahko samo izjavim, škoda. Igra je tako na koncu samo izdelek, z neizkoriščenim potencialom.

Vaša reakcija na recenzijo?

Povzetek ocene

Igra je ponavljajoča brez resnega končnega cilja. Igranje priporočam le s kakšnim prijateljem, saj bo zabavnejše prav tako pa tudi lažje. V tem stanju igra vsekakor ni bila pripravljena za izid. Predvsem potrebuje izboljšan način stopnjevanja in boljši začetek. Prenova vmesniku tudi ne bi škodila. Ampak tisto najbolj pomembno, več vsebine!

Sveže recenzije

Več

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime

🔥Popularne recenzije

Več
Igra je ponavljajoča brez resnega končnega cilja. Igranje priporočam le s kakšnim prijateljem, saj bo zabavnejše prav tako pa tudi lažje. V tem stanju igra vsekakor ni bila pripravljena za izid. Predvsem potrebuje izboljšan način stopnjevanja in boljši začetek. Prenova vmesniku tudi ne bi škodila. Ampak tisto najbolj pomembno, več vsebine!Cube World | Ali je bilo 6 let premalo?