The Division 2: Warlords of New York – vrnitev v dobre in slabe stare čase

The Division je zame precej zanimiva serija. Prvi del me je s prvim napovednikom tako navdušil, da sem kar odšteval dneve do končnega izida. Ko se je ta zgodil, sem bil kar malce razočaran. The Division je bila namreč ena tistih prvih iger, preko katerih je Ubisoft začel kazati nerealno sliko končnega izdelka. Čeprav špil ni bil vse tisto, kar so obljubljali, nihče razvijalcu ni mogel očitati odlično poustvarjenega opustelega in zasneženega New Yorka.

To je bila zame tista najbolj privlačna lastnost igre, saj naravnost obožujem takšne temačne okolice, v katerih kar kipijo podrobnosti. Ko smo se v The Division 2 preselili v sončni Washington, sem nekako povsem izgubil zanimanje in z mano se strinja velika večina igralniške baze.

Tega se zaveda tudi Ubisoft, zato so dolgo delali na večji razširitvi Warlords of New York, ki nas odpelje nazaj v New York, zraven pa so obljubljali še veliko predelavo celotnega sistema igranja drugega dela. Sedaj je razširitev med nami in postavlja se samo eno vprašanja: se splača The Division 2 ponuditi še eno priložnost?

Razvojna ekipa: Massive Entertainment
Založnik: Ubisoft
Platforme: PC, PS4, XOne
Link: LINK
Datum izida: 3.3.2020
Cena: 29.99 €

Žanr: Tretjeosebna strelska

Morda se zdi to čudno vprašanje, saj si je The Division 2 pri nas zaslužil visoko oceno, a ni dvoma, da je bila igričarska skupnost precej razdeljena. Nekateri so od nadaljevanja dobili ravno to kar so pričakovali, medtem ko so drugi grdo gledali na premalo novosti in premajhno spremembo formule. Slednji od dodatka Warlords of New York ne boste dobili želenega, saj se dodatek zopet vrača v prejšnjo okolico New Yorka, poleg tega pa se v igro vrnejo nekatere mehanike igre z začetkov The Divisiona.

V New York se ne vrnemo kar tako, saj zopet težave povzroča naš stari znanec iz izvirnika, Aaron Keener. Ta je pod sabo zbral še štiri poveljnike in vsi skupaj so dobili briljantno idejo, da začnejo sredi Velikega jabolka začenjati povzročati težave. Roko na srce, zgodba tudi tokrat ni vredna Oskarja in štorijalna nit je imela vedno v The Divisionu velik potencial, a na koncu sem vedno razočaran. Zakaj se je pet bivših agentov The Divisiona obrnilo proti krovni organizaciji? Pač ker so se. Njihove motive lahko spoznamo skozi okoliške “ECHO” hologramske posnetke, a ti ravno niso nekaj preveč globokega, zato vsi ti poveljniki izpadejo precej mlačno glede svojega odhoda na “temno” stran.

K sreči je bojevanje proti njim pravi užitek. Ne bom vam preveč pokvaril izkušnje, če vam povem, da boste pred glavnim šefovskim spopadom s Keenerjem, najprej morali poraziti njegove poveljnike. A spet preden dobite dostop do njih, boste morali opraviti serijo takšnih in drugačnih nalog, ki niso kakšna nadgradnja osnovne igre. Čaka vas torej veliko streljanja in tekanja po mapi, preden vas čaka spopad s poveljnikom. Dobra novica je, da ti niso samo običajni sovragi, ki nosijo veliko zdravja, ampak je spopad z vsakim nekoliko poseben. Navsezadnje so to bivši agenti, zato je tudi prav, da imajo posebne sposobnosti, ki malce prevetrijo formulo streljanja in ponudijo izziv. Vsak od teh mini šefov ima svoje unikatne sposobnosti, tako da je bojevanje proti njim užitek in vedno drugačno, pa čeprav je bila težavnost precej navita.

Warlords of New York ima precej težje nasprotnike, saj dodatek v igro zopet vrne tisto mehaniko iz začetkov prvega The Divisiona, kjer so sovražniki nenormalno odporni na svinčene metke. To je vidno pri običajnih sovragih, šefi pa so pravi tanki, ki so na višjih težavnostih že komično odporni porti poškodbam. V nasprotju z njimi je vaš karakter postal pravi slabič. Na višjih težavnostih vas zna pospraviti že samo en strel šefa, kar zna pri kom povzročiti razbijanje tipkovnice.

Division 2 Warzone of New York. Part 2. from r/thedivision

K sreči nam dodatek hitro dostavi novo opremo in tudi nova izboljšana orožja, a spet to nekako poceni vse tiste preživete ure iz osnovne igre, ko smo mukoma nabirali vso opremo, zdaj pa v dodatku skoraj takoj dobimo boljše pokalice. Kljub močnejši orožarni smo še vedno izjemno šibki, zato bi bilo tu na mestu nekaj uravnoteženja. Rad imam težavnost, a samo, če je ta pravična. Višanje točk zdravja nasprotnika se zdi poceni, še posebej če mi ostanemo na isti ravni kot prej, medtem ko to za nepridiprave ne velja.

Dodatek se je na žalost znebil snega, ki je bil zame najbolj privlačna lastnost originala in sedaj raziskujemo vojno opustošeni New York. A kljub temu je Ubisoftu uspelo pričarati odlično okolico. Massive ima pri sebi še vedno hudo talentirane ustvarjalce, ki so pri podrobnostih pravi mazohisti. Ulice poseljujejo zapuščena božična drevesca, okoli tekajo zapuščeni psi in res se nam zdi, da smo stopili nekam, kjer se je čas zaustavil sredi vojne in se sprehajamo skozi zamrznjen trenutek apokalipse.

Razvijalec je ustvaril manjšo mapo od osnovne igre, zato mu je vanjo uspelo stlačiti cel kup podrobnosti. Raziskovanje je zato pravi užitek in ne boste samo čudili lepim grafičnim podobam, ampak boste ob pozornem pretikanju kotičkov tudi nagrajeni. Odklenili si boste lahko razne bližnjice, skakanje in plezanje pa vam zna prinesti tudi kakšen skrit zaklad.

Ubisoft je poskrbel, da se lastniki dodatka lahko takoj vržete v akcijo. Na začetku lahko izberete opcijo ustvaritve karakterja stopnje 30, kateri se lahko takoj odpravi raziskovati opustošeni New York. Najvišja stopnja je sedaj 40 in ko to dosežemo, lahko vlagamo točke v cel kup novih sposobnosti. Za tiste prave “hardcore” igralce se bo zabava začela šele ob najvišji stopnji in čeprav ne moremo zanikati, da so veščine takrat res zabavne, si vzemite čas in uživajte celo potovanje do štiridesetice.

Skupno gledano je Warlords of New York priporočljiva izkušnja. Ubisoft se res trudi igro predelati v nekaj, kar bi zopet privabilo bivše in nove oboževalce igre. Čeprav je nekaj težav glede uravnoteženja in štorija ni ravno dobila nadgradnje, gre za lepo dopolnitev izkušnje. Veterani boste dodatek seveda takoj pograbili in razočarani ne boste, a se bo potrebno navaditi na višjo težavnost, ki zna včasih pričarati občutek nepravičnosti.