Outriders – užitna sredica, zavita v tehnične težave

Ko sem prvič slišal za najavo igre Outriders nisem bil preveč navdušen. Igra namreč ni izstopala ne po svoji ideji, ne po svoji grafiki. Zadeve se je hitro oprijel naslov samo še enega Destiny klona, ki bo verjetno šel kmalu po poteh Anthema in igre se nihče ne bo več spomnil mesec po izidu.

A glej ga zlomka, pošteno sem se uštel in kot človek, ki ne mara pretirano večigralskih zadev, sem v svojem času z Outriders neizmerno užival in se dan za dnevom vračal v njen objem. Outriders je preprosto presneto zabaven za igranje, a njegove tehnične težave vam ne pustijo, da bi ga imeli preveč radi.


Razvojna ekipa: People Can Fly
Založnik: Square Enix
Platforme: PS5, PS4, X1, XSX, PC
Steam: Stran trgovine
Datum izida: 1.4.2021
Cena: 58,79 €

Zvrst: Tretjeosebna streljačina



Outriders ni tako zavezan večigralstvu, kot je denimo Destiny, saj v osnovi še vedno igramo samotarsko kampanjo, ki pa nam omogoča sodelovalno igranje z drugimi. Sicer obstaja nekaj težkih izzivov, ki se jih lahko lotite z drugimi, a igra je veliko bolj sproščujoča in od igralca ne zahteva, da vsak dan vliva ure igranja v opravljanje tedenskih izzivov in drugih traparij, ki velikokrat samo odžirajo čas. Igra celo nima nobene trgovine z mikrotransakcijami ampak si vse prislužite samo s preprostim igranjem, kar je v današnjem svetu skoraj nekaj nevidenega.

Zgodba nas postavi v prihodnost, ko je človeštvo zapustilo varnost domačega planeta in se odpravilo srečo iskati drugam. Čeprav vam med igranjem nihče ne pove naravnost kaj točno se je zgodilo, lahko dosti sledi naberete iz okoli zapuščenih dnevnikov in listin ter preko pogovarjanja z drugimi liki.

Začetek zgodbe je nedolžen, a se hitro spremeni v pravo norijo.

Ko prispemo na tuj planet je naša naloga najprej da ga raziščemo in čeprav je pokrajina iz orbite izgledala gostoljubno, se vse spremeni ob naši prvi odpravi. Planet je prekleto nevaren in zgodi se huda anomalija, ki pomeče vse naokoli, naši odpravi junakov, ki se imenujejo Outriders, pa ne ostane drugega, kot da zbeži nazaj v svojo ladjo. Mi se zapremo v zamrzovalnico v kateri po nesreči ostanemo dolga leta in ko pridemo ven naletimo na povsem spremenjeno, post apokaliptično okolico. Naši bivši soborci so sedaj starci, oblikovale so se različne frakcije, planet pa še vedno želi iztrebiti človeštvo.

A zgodilo se je še nekaj drugega, saj je anomalija nekatere ljudi preoblikovala in jim podarila posebne moči. Enako se je zgodilo tudi nam in tako se prvič srečamo z izbiro igralnega razreda, na voljo pa so nam tri možnosti: Devastator, Trickster in Pyromancer. Vsak vsebuje svoje prednosti in slabosti in se na bojišču igra drugače. To večkratno preigravanje vam bo ponudilo goro igralnih ur in ni vrag, da v njih ne boste uživali.

Na izbiro imamo štiri igralne razrede, vsak od njih pa se igra povsem drugače.

Bojevanje je namreč največji plus Outridersov. Sam sem si za svoj prvi lik izbral Pyromancerja, ki vse vlaga v bojevanje z ognjem. Naenkrat lahko imamo opremljene tri različne moči in vsako od teh je treba med bojevanjem uporabiti izredno taktično. Outriders morda na prvi pogled spomni malce na Gears of War, saj se lahko skrivamo v zaklonu, prožimo po nasprotnikih ter skačemo od barikade do barikade. Vendar pa tu nastopi eden trik: pozdravimo se lahko samo tako, da s svojo posebno močjo poškodujemo nasprotnika. Ti ne stojijo pri miru, ampak vas ves čas poskušajo obkrožiti, v vaš zaklon mečejo bombe, bojišče pa včasih spomni na napadanje plaže Normandije. Tako vam ne ostane drugega kot pa da igrate agresivno, kombinirate moči in poskušate nekako preživeti. Adrenalin v spopadih res nabija in ne morem vam povedati kolikokrat sem jo na koncu odnesel s komaj kakšno piko zdravja.

Igranje nosi s sabo tudi nekatere RPG primesi. Lahko nabiramo nova orožja, dele oklepov ter si izboljšujemo veščine. Drevo posebnih sposobnosti, kamor ob stopnjevanju vlagamo pike, je nekam dolgočasno in tista prava nadgradnja lika tiči v opremi. Na voljo imamo namreč preprost sistem kovačenja, ki omogoča, da na vsak del opreme namestimo modifikacijo in si preko tega izboljšamo glavne moči. Sistem je preprost in izjemno zadovoljujoč, za nadgradnje pa boste morali nabirati surovine, ki jih pridobite od okoli postavljenih skrinj ali pa padlih nasprotnikov.

Zanimiv je tudi sistem napredovanja, ki se vam zvišuje med igranjem samodejno, to pa s sabo prinaša večje nagrade.

Outriders ponuja še zanimiv sistem težavnostnih stopenj. Na vrhu ekrana imate črto, ki kaže nabiranje vaših izkušenj, a še en merilnik kaže vaše napredovanje v težavnosti. Bolje kot igrate in manj kot umirate, bolj boste napredovali v težavnosti in ko bo črta polna, boste skočili na naslednjo stopnjo. Teh ni malo in jih lahko tudi sami prilagajate, a v zakup je treba vzeti dejstvo, da višje stopnje prinašajo boljše možnosti za dragocen izplen. Seveda tu nekaj igra tudi ponos, saj boste včasih trmasto vztrajali na eni stopnji in ne boste igri pustili, da se iz vas dela norca. Ko končno preplezate prepreko, se napor izplača, saj boste začutili kanček ponosa.

Vse to se sliši odlično, a Outriders ima svoje probleme. Zgodba je sicer zadovoljiva in ne morem si pomagati, da mi ne bi bil všeč cinični glavni junak. Vendar štorija kakšnega Oskarja ne bo prislužila, stranske osebe pa so nekam klišejske. To ni Mass Effect in to dobro nakažejo tudi stranske naloge, ki plehke in so v glavnem sestavljene iz tega, da moraš spucati neko okolico in ubiti kakšno tarčo.

Grafična podoba je lepa, bi pa zvok potreboval nekaj dodelave.

A največji problem Outridersov so tehnične težave. Nekomu se je pri Square Enixu zdelo pametno, da morate za igranje biti neprestano povezani na internet, pa čeprav igrate samotarsko izkušnjo. Kot da to ni bilo dovolj je imela igra ob izidu poštene težave s strežniki. Ti preprosto nekaj dni niso delovali in tako zadeve sploh nisi mogel zagnati. Če so se denimo strežniki zrušili sredi igranja, te je vrglo v začetni meni, ves napredek pa je bil izgubljen. In to se mi je zgodilo večkrat.

Kljub tem težavam je Outriders poštena igralna izkušnja, ki resnično veleč k igranju. Strežniki so se od izida popravili, sama sredica igranja, torej samo streljanje, pa je prekleto uživantsko in celo malce zasvojljivo. Zadeva je zabavna že samotarsko, če pa v avanturo pripeljete še kakšnega prijatelja pa bo izkušnja samo še nadgrajena. People Can Fly so dostavili zanimivo igro, ki ji napovedujem svetlo prihodnost, saj nas zaradi dobre prodaje čakajo še kakšni dodatki, ki znajo izpiliti vse pomanjkljivosti originala.

Vaša reakcija na recenzijo?

BoriSehttps://hop.si
Mojster RPG žanra, tuje pa mi niso niti grozljivščine. Z žalostjo v srcu objokuje svoji dve najljubši seriji, Gothic in Dead Space, ki sta žalosten konec storili. Kontaktirate me lahko na: [email protected]

Povzetek ocene

Outriders me je pošteno presenetil in če ne bi bilo vseh tehničnih težav bi si morda zadeva prislužila še višjo oceno. Igranje je preprosto zabavno in adrenalinsko, štorija pa je dovolj zanimiva, da želiš kampanjo preigrati do konca in se morda nato podati v vnovično igranje z novim razredom, ki prinese povsem drugačno izkušnjo.

Sveže recenzije

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime

Sveže novice na email!