Kot velik oboževalec razvijalca Arkane, ki se je podpisal pod nekaj mojih najljubših naslovov, med katere zagotovo štejem oba Dishonoreda, še bolj pa čislam njihov zadnji projekt Prey, nad njihovo najnovejšo igro Deathloop na začetku nisem bil preveč navdušen, a bolj ko sem se spustil v objem dotične igre, bolj mi je začela postajati všeč. Zato je treba na začetku postaviti opozorilo: čeprav se vam lahko zdita prvi dve uri hudo zmedeni in malce dolgočasni, ne obupajte, saj se bodo delčki sestavljanke počasi sestavili in pred vami se bo prikazala ena bolj originalnih igralnih izkušenj zadnjih let.
Razvojna ekipa: Arkane Studios
Založnik: Bethesda
Platforme: PS5, PC
Steam: Povezava
Datum izida: 14. september 2021
Cena: 59,99 €
Zvrst: prvoosebna streljanka
VIDEO RECENZIJA
Zgodba nas postavi v vlogo jeznega temnopolteža Colta, ki se je znašel v pošteni zagati. Ne ve kdo je, kje je in zakaj je tukaj, vse kar mu je jasno je to, da ga poskušajo vsi ubiti in da mu preko radia neprestano utruja neka tečnica z imenom Julliana. Zadeva se še dodatno zaplete, ko Colt ugotovi, da preprosto ne more umreti. Ob vsaki smrti se namreč znova zbudi na isti plaži, brez vse nabrane opreme in vse kar mu je ostalo je nabrano znanje iz prejšnjega dneva. Coltu kmalu postane jasno, da se je znašel v časovni zanki, pobeg iz nje pa ne bo tako enostaven kot nam je leta nazaj namignil Svižčev dan.
Colt namreč lahko iz zanke pobegne samo tako, da pobije 8 posebnih tarč, ki jih najdemo na otoku, a vse te mora izničiti v enem dnevu. Ko je večera konec se namreč zanka ponovi in znova se znajdemo na plaži, ves trud iz prejšnje zanke pa je šel v nič. Da bi bila zadeva še dodatno otežena, je vsaka od teh tarč na voljo samo ob določenem dnevu dela: zjutraj, opoldne, popoldne ali pa zvečer. Na voljo so štiri različne lokacije in na nas je, da ob pravem času stopimo na pravo območje, vendar je na začetku preprosto nemogoče vseh 8 tarč ubiti naenkrat. Zato je naša glavna naloga, da skozi zanke in manipulacijo teh vse naše izbrane žrtve pripeljemo na isto mesto in jih tako z enim mahom odpravimo in se tako končno rešimo zanke.
Ob začetnih urah mi je hitro postalo jasno, zakaj je Deathloop potreboval toliko napovednikov pred izidom, saj je ukvarjanje s časovno zanko izjemno težko povsem razjasniti. Zadevo je najbolje preizkusiti in celo ob sami praksi se boste na začetku praskali po glavi. A ne traja dolgo, preden vam v glavi klikne in končno povežete vse koščke v jasno sliko, ki je presneto slastna in povsem drugačna od prejšnjih Arkanovih izdelkov.
Deathloop morda vizualno res spominja na Dishonored in čeprav si igri delita veliko podobnosti, se v marsičem tudi pošteno razlikujeta. Deathloop je namreč veliko bolj akcijski in čeprav se lahko po stopnjah še vedno smukamo in prikrito odstranjujemo nasprotnike, ta pristop ne obrodi vedno sadov, zato bo do rešitve včasih treba pristopiti bolj konkretno in nasilno.
Ena od poglavitnih razlik pri igranju v primerjavi z drugimi prvoosebnimi streljankami je izostanek shranjevanja. Colt ima posebno moč, ki mu omogoči tri življenja v eni zanki. Če nas ubijejo, se bomo ponovno prebudili nekaj metrov od prejšnje lokacije, a če umremo še dvakrat, je zabave konec, zanka se ponastavi in zopet se rodimo na plaži. To da igranju rougelite občutek, izostanek shranjevanja pa povsem spremeni naš pristop do igranja. V praksi to pomeni, da ob prikritem smukanju in našem odkritju iz strani nasprotnika ne bomo mogli spet naložiti položaja in poskusiti znova, ampak bo treba nadaljevati z igranjem, tako da bomo bodisi zavihteli orožje ali pa pobegnili nekam stran in počakali, da se situacija pomiri.
Naša potencialna smrt ima lahko tudi bolj boleče posledice. Med igranjem boste namreč začeli nabirati posebno surovino, ki vam med zankami omogoča infuzijo nabranih orožij in sposobnosti, ki jih lahko nato prenesete v naslednjo zanko. To je izjemno dragocena surovina, ki spominja na tiste duše iz Dark Souls naslovov, tako da je pametno ob smrti obiskati našo prejšnjo lokacijo in prevzeti nazaj nabrano bogastvo. Če nam zmanjka vseh življenj, potem se moramo posloviti tudi od vse nabrane surovine in potovanje bomo morali začeti znova.
K sreči te surovine ne zmanjka hitro in nabiramo jih lahko preko srkanja določenih predmetov, cel kup pa jih dobimo tudi od tistih prej omenjenih osmih šefov. Tu zobe pokaže tudi Julianna, ki lahko naključno skoči v naše opravljanje kampanje in je posebej močan nasprotnik, ki na sebi nosi cel kup surovin in drugih priboljškov. Posebnost Julianne je dejstvo, da jo lahko nadzoruje tudi kakšen drug igralec, ki vam lahko pride ponagajat v vašo kampanjo, kar da igranju še eno dodatno noto hude nevarnosti. V Julianni se boste lahko preizkusili tudi vi in res je zabavno napadati druge igralce in jim tako pokvariti izkušnjo, zraven pa boste dobili tudi nekaj surovin. Preden skočite v kožo Julianne je dobro najprej preigrati kampanjo, saj boste takrat bolje seznanjeni z izjemno razvejanimi stopnjami.
Arkane je mojster sestave stopenj in svoj talent so v Deathloopu pripeljali do maksimuma. Vsaka regija je unikatna in vsebuje cel kup ulic, streh, na pol odprtih garažnih vrat in oken ter podzemnih prehodov. Te stopnje se še dodatno spremenijo glede na del dneva, ob katerem jih obiščemo in zvečer bo plazenje naokoli še bolj oteženo, saj so naši nasprotniki bolj pozorni, vse naokoli pa nas čakajo še laserji z eksplozivom. Tem se pridružujejo še samodejne strojnice in kamere, ki jih shekamo in obrnemo sebi v prid. Stopnje vsebujejo cel kup skrivnih kotičkov in zaklenjenih omaric s kodami, vendar pa vseh ne boste zmožni odkleniti na mestu, saj boste morali najprej geslo dobiti v drugem delu dneva.
Vseh nalog se je pametno najprej lotiti prikrito in tu kakšnih posebnih težav ne boste imeli, saj je umetna inteligenca nasprotnikov dokaj zabita. Včasih stojite praktično pred njimi in vas ne bodo opazili, nič pa nimajo proti, če jim meter stran odstrelite kolega. Svojo butavost pa nadomestijo z izjemno natančnim merjenjem in za našo smrt je dovolj samo nekaj natančnih strelov. Odpornost si povečamo z nabiranjem posebnih priveskov, ki nam izboljšajo vzdržljivost, povečajo hitrost obnavljanja zdravja in poskrbijo za hitrejši tek. Enako izboljšujemo raznovrstna orožja, ki se delijo na kakovost in tista bolj poceni se rada sredi akcije zataknejo.
Prehajanje med stopnjami popestrijo še posebne moči, ki jih navadno dobimo od ubitih šefov. Nekatere od teh precej spominjajo na Dishonored specialke, kot je denimo hitro teleportiranje naokoli in začasna nevidnost ter jedijevsko razmetavanje nasprotnikov naokoli. Tako kot vse ostalo lahko tudi te posebne moči nadgradimo, naenkrat pa s sabo vzamemo dve posebni sposobnosti.
Igra navduši tudi na tehničnem področju. Unikatna zlato rjava podoba da igri prav poseben izgled in Arkane si je na artističnem vidiku res dal duška: tako pri Coltu, Julianni, nasprotnikih in samih stopnjah. Glede vizualne plati bi morda potarnal samo nad bolj slabo označenimi predmeti, s katerimi lahko interaktiramo, saj se ti praktično ne ločijo od okolice. Razvijalec je tudi dobro izkoristil napredne karakteristike PlayStation 5 ploščka DualSense in igranje v 4K ločljivosti pri 60 sličicah na sekundo je prava paša za oči. Pozorni bodite le PC igralci, saj slišim poročila o bolj slabi optimiziranosti. Na koncu moram dodati še odlično glasovno podajanje, saj sta Colt in Julianna odigrana naravnost perfektno in nad Coltovim bentenjem se boste velikokrat glasno nasmejali.
Deathloop je tako resničen kandidat za igro leta 2021. Malce neroden začetek kmalu pozabimo in na voljo nam je več kot 20 ur unikatne zabave, ki jo nato lahko preselimo še v večigralstvo. Arkanu je uspelo dostaviti nekaj res čudovitega in čeprav še vedno upam na nadaljevanje Preya in Dishonoreda, hkrati tudi nočem omejiti njihovo domišljijo, ki je očitno res brezmejna.
