Leta 2019 se je v mojem stanovanju slišalo kar nekaj preklinjanja, saj sem se takrat lotil preigravanja igre Sekiro: Shadows Die Twice, v igranje tistega naslova pa sem se spustil malce preveč ošabno in samozavestno, saj sem se imel za veterana Dark Souls iger, ki je lahko kos vsakemu izzivu.
Vendar pa sem se pri temu uštel in čeprav je Sekiro resda nosil nekaj zapuščine prejšnjih FromSoftwarovih iger, sem se moral za uspešen boj najprej odvaditi prejšnjih navad in šele nato sem lahko končno pokončal kakšnega šefa, čeprav so moji refleksi še vedno prepočasni, da bi lahko Sekirota postavil na polico zaključenih FromSoftwarovih iger.
Na Wo Long: Fallen Dynasty sem prispel malce bolj pripravljen, čeprav sem se med igranjem zopet ujel v ponavljanje pristopa iz Dark Soulsa, ki tule obrodi malce več sadov, a tudi tule je treba obrniti pristop, zaobjeti kaos neprestanega napadanja in bolj redkega počivanja, šele to pa me je pripeljalo skozi nekatere stopnje in šefe, a za ta uspeh sem se moral pošteno nagarati.
Razvojna ekipa: Team Ninja
Založnik: Koei Tecmo
Platforme: PC, PS5, XSX, PS4, XO
Nakup: 69,99 € Steam; 60,37 € PS5, PS4
Datum izida: 3. marec 2023
Igrano na: PC
Ključ do igre nam je priskrbel uvoznik CD Media.
VIDEO RECENZIJA
Razvijalec Team Ninja je eden od tistih, ki bi ga lahko obtožili kopiranja Souls formule, vendar njihove pisarne sestavljajo veteranski mački, ki se resda po zadnjih naslovih zgledujejo po FromSoftwaru ampak imajo dovolj poguma, da gredo tudi po svoji poti. Njihova zadnja dvojca iger Nioh in Nioh 2 sta igralce popeljala na zanimivo, japonsko obarvano potovanje, z naprednim bojem, ki je bil še bolj zahteven od Souls naslovov. To je marsikoga na koncu tudi odvrnilo od igranja, zato so za Wo Long razvili malce bolj preprost sistem igranja, ki je sicer še vedno zahteven, vendar nikoli ne postane moreč.
Zgodba nas postavi v raziskovanje kitajske zgodovine in če vam pojem treh kraljestev ne pomeni nič in če težko razločite imena kot so Hong Jing, Sun Ce, Cao Cao in Sun Jian ter ta med sabo mešate, potem vam zgodba ne bo popestrila igranja. Tudi sam priznam, da o kitajski zgodovini ne vem veliko, igra pa se ne spušča v neko podrobno razlaganje dogodkov, liki pa se pred kamerami menjavajo čisto prehitro. Komaj si zapomniš ime enega, že je tule nek drug bradat bojevnik, vsi med njimi pa se bojujejo za vašo pozornost. Igra omogoča vklop kitajskih ali pa angleških zvočnih govorcev, a animacije ustnic so prilagojene samo za kitajske besede, zato priporočam vklop kitajskih glasov, saj boste drugače gledali v smešne vmesne sekvence, kjer več kot očitno gledamo sinhronizacijo, ki ni primerna za obrazne grimase.
Team Ninja sicer ni nikoli kakšnega resnega poudarka dajal na štorijo in ta je bila tudi v Nioh igrah podpovprečna, vendar pa bi si vseeno po vsem tem času želel nek naslov iz žanra Soulslike, ki bi dejansko imel razumljivo, nekriptično zgodbo.
K sreči pomanjkanje zgodbe zapolnijo igralne mehanike, pri katerih najbolj navdušuje boj. Ta je sličen tistemu iz Nioh iger, saj tole nikakor ni počasna igra, kjer bi morali taktično čakati na zamah nasprotnika in ga nato kaznovali za njegovo suvanje zraka. Wo Long ne vsebuje nobenih ščitov ali kakšne namenske defenzivne opreme, zato si na začetku izberemo poljubno orožje kot sta meč ali sulica, nakar gremo v napad. Sprožamo lahko lahke in težke udarce, pri tem pa je treba paziti na naš merilnik vzdržljivosti, ki se tule imenuje “Spirit”. Ta je za naš uspeh hudo pomemben in ga polnimo preko uspešno zadanih udarcev ali pa s pravočasnim blokiranjem, preko njega pa lahko nato prožimo magične uroke, se še naprej branimo in se izmikamo. Paziti je treba, da ga ne izpraznimo, saj takrat za par sekund ostanemo povsem nemočni in če smo takrat ravno sredi šefovskega obračuna, bo to največkrat pomenilo našo smrt.
Merilnik Spirita najdemo tudi pri naših nasprotnikih in te bomo najlažje porazili, če jim ta merilnik povsem izpraznimo. Do tega lahko pridemo na različne načine in čeprav lahko uspeh najdemo preko navadnih udarcev, bomo največ potegnili ven od pravočasnega blokiranja. To se tule obnaša podobno kot v Sekiro: Shadows Die Twice in nasprotnikov udarec je treba blokirati ravno v tistem delčku sekunde, preden njegova sekira ali krempelj ne padeta na nas. Da bi lažje videli, kdaj sprožiti blokado, se pri posebnem sovražnikovem napadu zasveti posebna rdeča pika in ko mu enkrat izpraznimo Spirit postane nemočen, takrat pa mu lahko zadamo hujši udarec, ki mu vzame lepo merico zdravja.
Igra je na splošno lažja od Nioh iger in prvih par stopenj skorajda nisem umrl. Vendar pa nato naletiš na kakšnega hudo težkega šefa, ki vas bo ubil več desetkrat in takrat vam ne preostane drugega, kot pa da študirate njegove vzorce napadanja in preko vaje izgruntante zmagovito formulo. Naleteli boste na kar nekaj impozantnih šefetin in pri teh boste največ škode povzročili preko zmernega napadanja in pravočasnega blokiranja posebnih napadov. Hudo prav pride tudi blokiranje z orožjem, ki ga veliko igralcev ne izkorišča, a to je napaka. Med držanjem bloka namreč lahko še vedno stisnete tipko za pariranje in če pri temu zgrešite tisto pravočasno okno, boste na koncu še vedno blokirali udarec, kar bo blagodejno vplivalo na vašo merico zdravja.
Pretepanje je tako ples napadanja, izmikanja, pariranja in proženja urokov. Ti so mi bili v tej igri nekam slabotni in velikokrat sem na njih pozabil, česar mi ne gre zameriti. Na zaslonu se namreč včasih odvija cel kaos posebnih učinkov, vaših in sovražnikovih zamahov, ves čas pa je treba biti tudi pozoren na tisto rdečo piko za pariranje. Ta vizualni kaos postane še večji pri šefih, ki so me velikokrat stali življenja po nepotrebnem. Dobro, tisto bliskanje efektov že preživiš, a sam sovražim nasprotnika, ki je cel zavit v nek kosmat kožuh ali lovke in tako sploh ne moreš razbrati, kdaj je iz tiste zmede sprožil udarec in kdaj ne. Tako sem se velikokrat zalotil, da sem nekatere zadeve pariral bolj po naključju in nikoli nisem imel res občutka, da imam situacijo dovolj pod nadzorom, da sem zmagal zaradi svoje lisičje borilne taktike.
Team Ninja se ni ničesar posebnega naučil niti pri oblikovanju stopenj. Gre za dokaj linearne okolice, ki sicer omogočajo nekaj raziskovanja, za prečesavanje okolice pa smo nagrajeni z novim orožjem, oklepom ali pa s posebnimi oltarji, ki nam dvignejo Moralo, te pa si je na vsaki stopnji pametno nabrati čim več, saj smo v boju nato smrtonosnejši. Moralo lahko tudi izgubimo, če nas med raziskovanjem poseka kakšen tolovaj, nato pa ta dobi novo stopnjo morale, zaradi česar postane on težji, mu pa lahko to točko morale izmaknemo nazaj preko maščevanja. Stopnje so sicer dokaj raznovrstne, a na njih ne boste odkrili ničesar res takšnega, kar bi bilo vredno ogleda, tistih nekaj bližnjic pa je tam zato bolj zaradi lepšega.
Tekom igranja boste dobili dostop tudi do posebne vasice, ki služi kot nekakšna domača baza. V njej boste lahko kovačili nova orožja ter kupovali in prodajali novo opremo. Nato lahko skočite v opravljanje glavnih ali stranskih nalog – slednje se, tako kot v Niohu, odvijajo na prej obiskanih lokacijah in navadno zahtevajo samo poraz kakšnega že znanega šefa, od tega pa iztržite kakšno dobrino. Nič posebnega torej, hkrati pa bi se obregnil ob premajhno raznovrstnost navadnih nasprotnikov, ki se začnejo ponavljati že po četrtini igre.
Wo Long: Fallen Dynasty je še en PC naslov, ki vsebuje zanič optimizacijo. Kljub povprečnemu videzu je zadeva nenormalno zahtevna za poganjanje in nalaganje stopenj, kljub SSD disku, traja celo večnost. Nato so tu hrošči z optimizacijo: ob izbiri možnosti za 120 sličic na sekundo je igra tekla še enkrat počasneje, med igranjem pa sem naletel na bliskanje bele svetlobe, ki je bila posledica ene od grafičnih nastavitev, ki preprosto ne deluje. Doživel sem tudi rušenja igre, igranje na PC-ju pa se priporoča samo preko kontrolerja, saj sta miška in tipkovnici eno navadno mučenje igralca.
Wo Long: Fallen Dynasty sicer skriva nekaj zabavnega igranja, vendar pa se mi na trenutke zdi, da Team Ninja preprosto trmasto vztraja na nekaterih zastarelih igralnih prijemih, ki jih nikakor noče izboljšati. Zaradi poplave hroščev na PC-ju igranje zaenkrat odsvetujem in računalničarji jo boste bolje odnesli, če počakate na popravke, takrat pa bo morda padla tudi cena, ki trenutno znaša nekam oderuških 70 €.
