Brez sramu lahko priznam, da žanr pretepačin preprosto ni zame, ampak to ni krivda igre, ampak zgolj moje lastne motorične sposobnosti. Za tosortne igre je priročno imeti še dober spomin, saj se je treba na pamet naučiti cel kup kombinacij udarcev, ki jih izvajamo preko pritiska zaporedja tipk, nakar ima še vsak borec svoje unikatne napade, kar pomeni še več učenja, vse to pa moraš nato med borbo uporabiti v pravilnem trenutku.
Zato sem pretepačine spremljal bolj od daleč, če pa sem že stopil na kontroler pa sem se zanašal na strategijo slepega pritiskanja na tipke, dokler moj izbranec ni po naključju sprožil neke specialke. Založnik Capcom je očitno uvidel, da nisem nek posebnež, ampak da ima ogromno igralcev enake težave kot jaz, zato se je odločil spočeti dokaj revolucionarno potezo.
Igri Street Fighter 6 je namreč vnesel bolj poenostavljen način igranja, ki pa ga lahko še vedno spremenimo v klasično arkado z memoriziranjem vzorcev napadov, nakar je vse skupaj postavil še odprt svet, zaradi teh dveh potez pa je to dolgoletno pretepačino instantno naredil bolj privlačno vsem bolj nedeljskim igričarjem.
VIDEO RECENZIJA
Razvojna ekipa: Capcom
Založnik: Capcom
Platforme: PS5, XSX, PC
Nakup: Steam; PlayStation 5
Datum izida: 2. junij 2023
Igrano na: PS5
Ključ do igre nam je priskrbel uvoznik CD Media.
Novo poglavje serije je razdeljeno na tri različne igralne načine, a najprej boste zagotovo skočili v World Tour. To je v bistvu enoigralska kampanja, kjer najprej ustvarite svojega lastnega borca, mu oblikujete telo, frizuro in obraz, nakar skočite v raziskovanje zgodbe. Že ustvarjanje lika lahko pomembno vpliva na vašo pretepaško kariero, saj večji borci niso tako vzdržljivi kot tisti nižje rasti, veliko pa pomeni tudi razpon rok, saj lahko z večjimi okončinami tarčo udarite bolj od daleč.
Ko je ustvarjanje avatarja za vami je čas da skočite v zgodbo, ta pa se začne v telovadnici, kjer vas pričaka vaš prvi učitelj Luke, z njim pa boste opravili nekaj trenažnih misij, pri katerih se boste navadili na osnovne kontrole. Veterani se boste tule počutili kot doma in vam znajo biti te uvajalne zadeve kar malce dolgočasne, a opraviti jih je treba, saj drugače ne morete napredovati v zgodbi.
Osnovna formula splošnih pretepačin tule ostaja nespremenjena: na eni strani ste vi, na drugi vaš nasprotnik, zgoraj stojijo življenjske črte in poanta je zbiti zdravje nasprotnika na ničlo, kar lahko storite v eni ali pa včasih dveh rundah. Za pretepanje imate na voljo lahek, srednje težak in težak udarec, vsak od teh pa je različno hiter in se razlikuje glede na prizadejano škodo. Na voljo je še blokiranje in grabljenje nasprotnika, ki ga nato lahko zabrišete v tla ter seveda skok, ki vam pomaga uiti iz kakšne nevarne situacije.
Nato so tule kombinacije udarcev in tule naletimo na večjo spremembo v primerjavi s prejšnjimi deli. Street Fighter 6 namreč zdaj ponuja moderno in klasično nadzorno shemo, razlika pri teh pa je predvsem v preprostosti izvajanja kombinacij. Klasična shema še vedno od vas zahteva več zaporedij vnosov, medtem ko pri moderni to zakomplicirano opravilo opravite preprosto tako, da stisnete dve tipki hkrati. Ni dvoma, da vam klasični nadzor še vedno prepušča več nadzora nad vašim likom, a moderna shema je po drugi strani kot naročena zame. Kar naenkrat namreč lahko tudi jaz začnem spuščati napredne kombinacije in uničujoče napade, ki so vizualni spektakli, pri igranju pa moram biti še vedno previden in se ob pravem času izmikati in izbirati tisti pravi trenutek za napad. Tako mi tudi ni treba na slepo pritiskati gumbov, saj imam stvari zdaj bolj pod nadzorom, kljub temu pa ne morem neprestano izkoriščati specialk, saj te lahko sprožamo samo takrat, ko imam nabrane dovolj vzdržljivosti, vsak poseben napad pa odgrizne svoj delček modre črte, ki se prav tako nahaja na vrhu ekrana.
Uvod nam lepo predstavi vse pomembnejše aspekte merjenja moči, a hkrati smo s tem samo popraskali površino. Street Fighter 6 nas namreč prvič v tej franšizi postavi v odprto mesto, ki ga je treba podrobno raziskati, za povrh pa je treba opravljati glavne in stranske misije, ki nam prinašajo denarce, preko RPG razvoja lika pa si tudi izboljšujemo različne sposobnosti: od močnejših zamahov z rokami in nogami, večje vzdržljivosti in zdravja do količine posebnih udarcev, ki jih lahko naenkrat nosimo na sebi.
Luke je namreč samo tista prva oseba, ki nas nauči svoje posebne poteze, a še zdaleč ni edina. Skozi sprehajanje po mestu in z napredovanjem zgodbe boste naleteli tudi na nekatere druge like iz bogate zgodovine Street Fighterja. Ena prvih večjih pretepačic je Chun-Li, ki ima za vas pripravljeno svojo serijo nalog, nauči pa vas lahko svojega stila pretepanja. Njene posebne poteze lahko nato zmešate s tistimi, ki jih ponuja Luke in tako ustvarite resnično svojega pretepača, ki je unikaten in predstavlja resno nevarnost za vse nasprotnike.
Mesto je dokaj majhno, a deluje dokaj živo in je napolnjeno z različnimi aktivnostmi. Okoli vas čakajo skrite skrinje z zakladi, ki vam prinesejo cekine ali pa kakšen predmet, ki ga nato lahko izrabite sredi aktivne bitke in si tako denimo hitro povrnete izgubljeno zdravje. Po mestu vas čaka tudi cel kup različnih oseb in praktično vsako od njih lahko vpokličete v naključni spopad. Okolica je naseljena tudi s celo zalego smešnih banditov, ki imajo čez glave poveznjene škatli, ti grdavži pa vam radi postavijo zasede in vas nato skupinsko napadejo. Igra takrat preklopi v stil borbe Streets of Rage, tako da bo treba včasih posekati več valov nasprotnikov, ki se delijo na različne stopnje in znajo biti v preveliki stopenjski razliki kar trd oreh. Ti banditi znajo mestoma postati že kar tečni, saj ob primernem ujemanju stopenj ne predstavljajo nekega resnega izziva, naletel pa sem na situacije, ko sem opravil z eno tolpo, naredil dva koraka naprej in že me je napadla nova zalega. Takrat me je igra malce spomnila na serijo Yakuza, saj so tudi tam ti naključni boji sčasoma začeli presedati, a tam si vse skupaj pretrpel zaradi dobre zgodbe, medtem ko je štorija tule bolj izgovor za skakanje iz enega predela mesta na drug.
Splošno gledano je Capcom formulo igranja lepo preselil v odprti svet, ki je lep in barvit, se ne zatika in deluje pri stabilnih sličicah na sekundo, kar je za novodobne igre že bolj izjema kot pa pravilo.
Ni pa World Tour edini igralni način. Na voljo je še Fighting Ground, ki deluje bolj kot klasični Street Fighter, v katerem lahko pod palce vzamete bogat nabor legendarnih pretepačev, največ časa pa boste zagotovo preživeli v večigralskem načinu Battle Hub.
Gre v bistvu za neke vrste čakalnico, ki pa jo lahko prosto raziskujete z drugimi igralci. Sprehajali se boste v koži tistega avatarja, ki ste ga ustvarili znotraj enoigralskega načina, v čakalnici pa lahko obiščete razne trgovine, si izberete klane ali pa se preprosto sprehajate naokoli in si ogledujete druge igralce ali pa se usedete in spremljate večigralske pretepe na velikem platnu. Ko ste pripravljeni za pretep lahko skočite za igralni avtomat in nato počakate, da se nekdo usede nasproti vas, nato pa skočite v večigralski pretep, v katerem boste nadzorovali odklenjene borce iz franšize Street Fighter. Pretepe lahko tudi samo opazujete in se čudite naprednim potezam bolj izurjenih igralcev, Battle Hub pa je na splošno videti kot način za druženje igralcev, ki bodo ob dnevu izida zagotovo napolnili čakalnice – upamo samo, da bodo strežniki zdržali ves ta pritisk.
Street Fighter 6 je zagotovo najbolj dostopen naslov te franšize, ki bo všeč veteranom in novincem. Enoigralska kampanja bi bila lahko sicer boljša, zato morda samo zaradi nje igre ni pametno kupovati po polni ceni, saj boste več kot očitno največ potegnili iz večigralskih bitk. Igra v tem pogledu vsekakor poseduje dovolj zdrave kosti, da se bo iz nje rodila bogata pretepaška e-športna scena, za polne strežnike pa bo poskrbela tudi možnost deljenja istih strežnikov med PC in konzolnimi igralci.
