Začetek leta 2024 bi se morda komu zdel igričarsko reven, a nekateri pred PC-ji in konzolami te dni preživimo še več ur kot pa smo jih v začetku lanskega leta, ki glede izdaj visokoprofilnih naslovov velja za enega najbolj rodovitnih v zgodovini igričarske industrije. V prvih dveh mesecih leta 2024 sta namreč izšli igri Like a Dragon: Infinite Wealth in Persona 3 Reload, gre pa za japonska RPG-ja, ki za eno igranje zahtevata desetine, če ne celo več kot 100 ur igralnega časa, tako da lahko samo za eno od teh iger tedensko vložite 8 urne “delavnike” pa še zmeraj ne boste dosegli niti polovice kampanje.
SEGA se je letošnji januar odločila popestriti z novim poglavjem serije Like a Dragon, ki smo jo včasih poznali pod imenom Yakuza, tega pa je zopet spočel japonski razvijalec RGG Studio. In ta je glede rednosti izdaj naslovov te serije naravnost trčen v glavo: med tistim obdobjem, ko je Rockstar iz GTA 4 skočil na GTA 5, je RGG Studio spočel nič manj kot 10 Yakuza naslovov, kar je enostavno nor dosežek – še posebej glede na to, da so skoraj vsi ti naslovi poželi visoke ocene.
Sam se s serijo Yakuza spogledujem že dolgo in čeprav sem malce preizkusil najbolj hvaljen del Yakuza 0, me ta enostavno ni potegnil v igranje. Zato mi je bilo vse to hvalisanje teh iger malce bizarno, a zdaj, po dolgotrajnem igranju najnovejšega dela Infinite Wealth, korenito spremenilo. Igre sicer še vedno ne bo označil za čisto mojstrovino, a me je končno prepričala, da RGG Studio ve kaj dela in da je več kot vreden vse te slave, ki si jo je nabral skozi dve desetletji obstoja.
VIDEO RECENZIJA
Razvojna ekipa: Ryu Ga Gotoku Studio
Založnik: SEGA
Platforme: PS5, PS4, PC, XSX, XO
Nakup: Steam, PS5
Datum izida: 25. januar 2024
Igrano na: PS5
Načeloma se sicer nerad spuščam v sredo tako dolge igričarske serije če prej nisem odigral vse pretekle dele, a ko sem dobil kopijo za recenzijo enostavno ni bilo izvedljivo, da bi se pred tem sprehodil skozi četo preteklih iger, saj bi drugače ta tekst pisal enkrat v 2035, vmes pa bi serijo zaradi prenaveličanosti zasovražil. Zato sem storil pogumno potezo in se brez preteklega znanja vrgel naravnost v Infinite Wealth in tako prvič spoznal lik Ichibana Kasuge, ki je titulo glavnega protagonista prevzel od prej bolj resnega Kazume Kiryuja.
In reči moram, da zaradi tega nisem utrpel kakšne resne škode. Jasno je, da pri takšnem igranju zgrešimo marsikakšno referenco iz preteklega dela, a Infinite Wealth nas dostojno vpelje v dogajanje, ki ga pričnemo, tako kot vedno, znotraj mesta Kamurocho. Ichiban se je v preteklem delu rešil svoje preteklosti, ki je tičala znotraj japonske mafije Yakuza in zdaj živi drugačno življenje. Na nekakšnem zavodu za zaposlovanje poskuša pomagati bivšim mafijcem zaživeti pošteno življenje, vendar pa se pri temu nekega dne opeče, izgubi službo, nakar začne iskati novo vodilo življenja. Odloči se podati za sledjo svoje davno izgubljene matere, pot pa ga zaradi tega odpelje znotraj sončnih Havajev, serija Like a Dragon pa je s tem tudi prvič skočila v raziskovanje nekega tujega otoka, saj smo do sedaj vedno raziskovali le in samo Kamurocho.
Zgodba je sicer sama po sebi polna preobratov, jeznih tipov, ki probleme rešujejo samo s pestmi in razpletov, ki včasih nimajo smisla, a vse to so vidiki izkušnje, ki jih od Yakuza iger že pričakujemo in jih dolgoletni oboževalci tudi zahtevajo. Če morda še nikoli niste preizkusili tosortnih iger in morda iščete nekaj, kar bi bilo vsaj približno podobno zahodni franšizi Mafia, potem boste iz Infinite Wealtha potegnili kar nekaj zabave. Vendar pa se je hkrati treba zavedati, da boste poleg vrhunsko režiranih in resnih sekvenc nato dobili vložke, kjer pomagate svojemu jastogu do iskanja partnerke, prodajanje limonade žejnim strankam, igranje obalnega stražarja in dostavljanje hamburgerjev in pic preko vratolomnih potez na kolesu. Skratka, veliko je mešanja resnosti, komičnosti in blaznosti, zato morate na te stvari biti pripravljeni in treba se je enostavno prepustiti japonski domišljiji, ki je tule po originalnosti pripeljana do maksimuma.
Mesto znotraj Havajev je sicer majhno, a RGG Studio je v vsak kotiček stlačil neko zanimivost, tako da vas praktično na vsakem koraku čaka nekaj novega. To sicer za to serijo ni nič nenavadnega, saj je vedno slovela po močni glavni štorijalni niti in kupu stranskih opravil, vendar pa Infinite Wealth stopi še korak dlje. Med tekanjem po mestu lahko denimo pozdravljamo druge in si tako krepimo svoj status na družabnih omrežjih, pobiramo naokoli postavljene surovine, kupujemo novo opremo, nabrano bogastvo nadgrajujemo, hodimo na zmenke, se pogovarjamo z našimi kompanjoni in nabijamo avtomate ter pikado. Za popestritev igralne formule je RGG Studio vpeljal tudi dodatni igralni način Sujimon, ki so nekakšni Pokemoni, le da v arenskih bitkah nadzorujete prave unikatne pretepače in stvar je tako nalezljiva za igranje, da so se mi povrnili spomini na Gwent, ki mi je kradel ure znotraj igre The Witcher 3.
A igra se ne ustavi niti tukaj in vas v bistvu vsake nekaj poglavij preseneti z novim igralnim načinom. Nekje na polovici kampanje boste dobili dostop do posebnega otočka Dondoko Island, ta pa se igra podobno kot Nintendov Animal Crossing, kar pomeni, da vas čaka veliko grajenja, nabiranja surovin in čiščenja smeti, vse to pa počnete zato, da bodo otočani lahko spet zaživeli normalno življenje. Samo tale ločen igralni način vas lahko zaposli za ducate ur, tako kot vse druge stranske naloge pa nosi pomembno funkcijo, saj je lep vir zaslužka, to pa vam bo prišlo še kako prav med raziskovanjem havajskega otočja.
Infinite Wealth sicer ni pretirano težka igra, a se boste za napredovanje skozi poglavja vseeno morali malce namučiti. Dovolj ni namreč samo sledenje glavni štoriji, saj se skoraj vsako poglavje zaključi z daljšo temnico, ta pa zahteva določeno stopnjo vaše igralne skupine, ki mora nositi tudi nadgrajeno opremo. Če tega nimate potem se lahko hitro znajdete v težavah, saj so temnice dolge, vmes pa lahko shranjujemo bolj poredko. Zato tu prav pridejo stranske naloge, ki vam prinesejo dobro opremo in posebne boje, ki nam nato dodajo izkušnje za tiste prepotrebne stopnje.
Pretepanje se vrši v poteznem načinu, ki mi je osebno hudo bolj privlačno od tistega realnočasovnega pretepanja iz prejšnjih Yakuza iger. Naenkrat imamo lahko v druščini štiri like, vsak od teh pa vsebuje svoje posebne napade, ki jih lahko še razširimo, če se s kompanjoni v prostem času pogovarjamo in z njimi spijemo kakšen kozarec žganja. Vse to poglablja naše medsebojne odnose, ki jih nato lahko pridno izkoristimo med tepežem, kjer šteje vsaka prednost. Redkokdaj se bomo namreč na bojišču srečali z enakim številom nasprotnikom in preden nas ti preplavijo, je pametno sestaviti pravilno taktiko napadanja, branjenja, zdravljenja, uporabe predmetov in razporejanja borcev. Med tepežem se lahko premikamo znotraj določenega kroga in našo pozicijo lahko nato izkoristimo, da sovražnika napademo izza hrbta, ga porinemo v drugega borca in s tem kombiniramo udarec ali pa ga vržemo med druge nastopajoče in s tem poškodujemo tudi njih. Boj je naravnost izvrsten in se ga kar ne morem naveličati in ga k sreči ni tako veliko kot v prejšnjih delih – razvijalec nam je končno omogočil, da se med tekanjem po mestu lahko elegantno izognemo nasprotniku, kar v zgodnjih delih preprosto ni bilo možno.
Grafično gledano je to najlepši naslov znotraj te serije, čeprav lahko vsake toliko naletimo na nizko ločljivost tekstur, med plavanjem pa mi je na PlayStation 5 nekam upadlo število sličic na sekundo. Morda bi si želel, da bi RGG Studio malce nadgradil animacije premikanja, saj je vodenje glavnega junaka še vedno malce leseno in prav bi prišlo, če bi lahko kakšno oviro preskočili ali preplezali.
Skupno gledano je Infinite Wealth iz mene naredil pravega vernika te serije in zagotovo bom zdaj šel preigrati tudi kakšen prejšnji del – čeprav bo moralo za to preteči nekaj časa, drugače obstaja nevarnost, da se zadeve prenajem. Igra je namreč tako obilna, da se zna na trenutke že malce vleči – nekje na sredini bi lahko izrezali kakšna tri poglavja in zgodba ne bi preveč trpela, RGG Studio pa bi lahko tudi skrajšal nekatere dialoge, ki se vlečejo kot ponedeljek in trikrat razložijo eno in isto stvar.
Skratka, tole je odličen RPG z res unikatnimi idejami, ki bi ga priporočal tudi neljubiteljem japonskih iger. Le predpripravite se na določeno dozo odštekanosti in neresnosti, ki je v zahodnih igrah ne vidimo pogosto.
