Leto NFTjev je skoraj mimo, prihaja leto Blockchain iger

Ob koncu leta 2020 so mnogi izrazili navdušenje nad novostjo v kripto svetu – NFTji.  Napovedovali so, da bo leto 2021 ”leto NFTjev” in da je to pomemben korak k novemu ”web 3.0”. Popolnoma decentraliziranem internetu, ki se ne zanaša na strežnike, pač pa omrežje tvorijo uporabniki širom sveta. Lepa ideja.

Ob letošnjem koncu leta pa se naslednje leto napoveduje kot ”leto blockchain gaminga”. Najbolj ambiciozni projekti načrtujejo decentralizirane metaverzume, ki nudijo celostno virtualno izkušnjo z lastno ekonomijo menjav in varčevanja.  

Blockchain igre tako prinašajo številne zabavne načine služenja denarja ob igranju iger. Ta novi koncept se imenuje P2E ali Play2Earn (zasluži z igranjem). V zadnjem letu je nastalo mnogo novih takih projektov, najuspešnejši med njimi so Axie Infinity, Splinterlands, Sandbox, CryptoBlades, Decentraland in Gala Games. Slednja je skorajda šolski primer načina delovanja uspešnega blockchain gaming projekta. Za igranje iger, ne potrebujemo nič drugega, kot uporabniški profil, če pa želimo v igrah z igranjem tudi kaj prislužiti, pa si moramo lastiti upravljalni žeton (Gala Governance Token). Kot nam že ime pove, nam žeton poleg možnosti zaslužka prinaša tudi pravice za glasovanje pri pomembnejših odločitvah, kot so izbira novih poslovnih partnerjev, razvoj igre itd. Prav tako nam nudijo svoj DeFi sistem – decentralizirano obrestno varčevanje. Skupnosti pa lahko prispevamo tudi tako, da ponudimo ali zakupimo svoje vozlišče (node), torej pomagamo z udejstvovanjem decentralizacije.

Shema Gala Games Ekonomije. Vir:Gala Games

Poleg omenjenih pa je na trgu še mnogo drugih projektov, marsikaterega izmed njih pa spremlja tudi veliko kontroverznosti. Od takoimenovanih ‘rug pull’ projektov (projekti, ki nimajo resne namere izpolniti obljub in katerih edini namen je ‘nategnit’ začetne investitorje in zbežati z nabranim denarjem), kopiranih izvirnih kod, ukradenih podatkov (igralni liki, risbe in dizajni), do splošnega pomanjkanja izvirnosti, ki bi bogatila raznolikost tega prostora. 

Lahko bi rekli, da sta v tem pogledu nova trenda NFTjev in blockchain gaminga zelo podobna ICO maniji izpred štirih let. Takrat so o bitcoinu in njegovem neverjetnem poskoku vrednosti govorili pravzaprav vsi. S tem se je za kripto začelo zanimati veliko več ljudi, ki so iskali nove velike uspešnice kot je BTC s katerimi bi na hitro obogateli. To je v kripto prostoru ustvarilo atmosfero navdušenja in zagrizenosti, novi zagonski projekti so prihajali na površje kot gobe po dežju. Posledično je vse to privabilo tudi nepridiprave z nepoštenimi nameni in ker se je v vsej tej evforiji podpiralo skoraj karkoli se je pojavilo na trgu, se je veliko ljudi ob vlaganjih speklo na takšen ali drugačen način.

Ob besedi NFT nam najprej na misel padejo CryptoPunks, CryptoKitties, CyberKongz in podobne sličice. Vendar NFTji niso samo sličice, lahko so spominske vstopnice, v glasbi so to lahko skladbe, posnetki koncertov, lahko so filmi, TV serije, stripi – skratka, vse kar lahko predstavlja unikat. Kajti kot nam pove že samo ime gre za Non-Fungible Token oz. nezamenljive žetone – se pravi unikati, ponavadi umetnostnih del in ker so ti žetoni zapisani na blockchainu, je njihovo lastništvo preverljivo in neoporečno. Po domače – gre za lastniške listine unikatnih izdelkov. Čeprav NFTji ponujajo številne inovativne rešitve problemov in prinašajo pozitivne spremembe v več kategorijah zabavne industrije (glasba, filmi, igričarstvo in umetnost), pa jih spremlja tudi temna plat. Nekaterim je zbirateljska plat vrednosti, ki je pravzaprav za mnoge NFTje tudi edina možnost uporabe, dovolj. Kaj pa če smo za dotično kreacijo plačali napačnemu? V vsej tej NFT maniji se je namreč zgodilo tudi, da je nepridiprav ukradel sliko kakšnemu manj znanemu umetniku, jo mintal (naredil v NFT) in prodal. Bolj svobodomiselni pa se sprašujejo v čem je sploh smisel ‘lastninjenja’ digitalnih sličic, oziroma zakaj bi sploh kdo želel plačati za sliko, če pa vendar obstaja desni miškin gumb in opcija Shrani kot.

S to mislijo je nastala šaljiva spletna stran NFTbay. Ustvaril jo je podpornik in zagovornik odprtih izvornih kod z namenom, da ljudem prikaže nesmiselnost NFTjev. Kot pravi sam, je nad idejo decentraliziranosti podatkov navdušen, a mnogi NFTji so zgolj povezava do web 2.0 strežnika, kjer je shranjen izvornik slike. V takem primeru, ko postanemo ponosni lastniki te unikatne slike, nimamo nobenega zagotovila, da bo ta strežnik še dosegljiv čez deset let, kaj šele sto let, če smo nameravali sliko zapustiti vnukom. Medtem pa lahko kdorkoli z desnim klikom ali sliko zaslona shrani kopijo našega “unikata” na svoj pogon ali trdi disk. To seveda ne velja za vse NFTje, je pa vsekakor dober razlog da se podučite o NFT projektu, preden se odločite za nakup. Oziroma v kripto žargonu : DYOR – do your own research!

V večini blockchain igrah NFTji predstavljajo predmete ali like v igri, ki jih lahko med seboj izmenjujemo ali prodajamo, kar pa pravzaprav ni nič novega. Na isti način se namreč predmeti in orožja v igrah že leta prodajajo tako znotraj iger (npr. dražba v WoW), kot tudi zunaj (npr. Steam Market za DOTA, CS:GO itd). Seveda pa za oba načina prodaje obstajajo dovoljene in nedovoljene prakse. Zaradi načina delovanja blockchaina, pa NFTji omogočajo večjo verodostojnost in nespornost lastništva teh predmetov. Hkrati pa ta način večkratnega preverjanja vsakega zapisa na omrežju predstavlja ogromno obremenitev prenosa informacij. V praksi to pomeni, da je s trenutno tehnologijo na blockchain omrežjih mogoče gostiti le preprostejše igre. Za igre, ki za svoje delovanje potrebujejo več izračunov, fizike, grafičnih prikazov, animacij itd, je preveč podatkov za trenutne zmogljivosti blockchaina. In ker ne gre za bančne transakcije, je večkratno medsebojno preverjanje poslanih podatkov nepotrebno. To pa ne pomeni, da je za razvijalce iger blockchain popolnoma nezanimiv, v prihodnosti bi naprimer lahko nudil rešitev v boju proti goljufanju v večigralskih igrah

Zaradi vsega naštetega, so blockchain igre trenutno zanimive z vidika da na zabaven način lahko malce zaslužimo. Večini resnejšim gamerjem pa so te igre precej nezanimive in preveč enostavne. 

Kljub temu, pa smo v zadnjih mesecih slišali in brali izjave velikih studiev in založb, ki so izrazile zanimanje za to področje. Imajo morda skrivnostno formulo izboljšanega delovanja blockchaina, primernega za tako zahtevne igre kot so AAA naslovi?

Tim Sweeney, CEO Epica je naprimer sprva dejal, da se ne bodo dotikali NFTjev, saj naj bi bilo področje prepleteno s prevarami. 

Podobno je reagiral Valve, ko je potihoma v svoj pravilnik poslovanja uvedel prepoved blockchain iger in iger, ki vsebujejo NFTje na Steamu. Valve je kasneje med razlogi za uvedbo prepovedi navedel tudi ”pravne ureditve”. S tem je po vsej verjetnosti namigoval na izkušnje iz prejšnjih let, ko so sodišča presodila, da je prodaja lootboxov neke vrste igra na srečo in kot taka ne bi smela biti dostopna mladoletnim. Nepredvidljivost in volatilnost NFTjev je na prvi pogled lahko v enakem smislu igra na srečo. Sweeney pa je zagrabil za kost in v svojem slogu, kjer se rad primerja z Valveom, takoj razglasil obratno, namreč da Epic velikodušno sprejema igre na blockchainu. Epic že nekaj časa želi igrati vlogo mesije na področju gaming industrije in se na vsak način skuša prikazati kot prijatelja uporabnikov oziroma potrošnikov. Dejstvo da je med izjavama minilo 14 dni nazorno prikazuje njihovo plehkost pri tej sicer plemeniti zaobljubi. 

V začetku meseca novembra pa sta v razmaku treh dni, svoje zanimanje za NFTje izrazila tudi Ubisoft in EA Games. Oba studia sta v preteklosti iz različnih razlogov dvigala prah med gaming občinstvom. Eden s plačljivimi DLCji skoraj ob izidu igre, drugi pa z deli igre zaklenjenimi za lootboxi. Kaj kmalu lahko pričakujemo podobno izjavo Activisiona in Bethesde, ki se rada poslužujeta enakih pristopov k poslovanju. Upravičeno lahko slutimo, da bo implementacija NFTjev v AAA igre oboževalcem pustila grenak priokus. Gre namreč za podjetja, ki mojstrsko iz nečesa lepega napravijo škandalozno molzenje. Vsakdo, ki je igral ali zbiral karte kateregakoli TCGja, pozna tisti čudovit občutek otroškosti ob odpiranju boosterja – vonj po novem in navdušenje v pričakovanju, katera OP karta nas čaka v zavojčku in če je svetlikajoča. In po letu ali več se večina oboževalcev igre, ki je do takrat že preigrana po dolgem in počez, razveseli novice o dodatku ali DLCju. V vsej korporacijski požrešnosti teh studiev, pa jim je te čudovite občutke uspelo obrniti na glavo. Zaenkrat sicer še nimamo podrobnosti, kako ta podjetja nameravajo uporabiti tehnologijo blockchaina, vendar lahko kaj hitro potegnemo povezavo med unikatnimi ali redkimi predmeti v igrah in kako bi tak predmet kot NFT na prostem trgu podivjal z vrednostjo. Pomislite na Lotus in ostale najbolj redke MTG karte in v enačbo zbirateljev vključite kripto skupnost in poiščite si najbližje naslonjač, da se ne poškodujete ob vrtoglavih številkah. Morda pa nas ti korporacijski studii presenetijo s pozitivno inovacijo implementacije? Morda jih bomo lahko prislužili z igranjem in od prodaje obogateli. Morda pa bo v SW Battlefront 3, Kylo Ren DLC na voljo kot NFT dodatek v omejeni seriji tisočih različic. Pustimo se presenetiti.

Ob vseh razburljivih pozitivnih inovacijah, ki so plod želje in ideje po decentraliziranosti, poštenemu razdeljevanju premoženja in digitalizaciji z neoporečnimi, preverljivimi podatki, smo zraven dobili tudi nov način izkoriščanja trga in posledično malega človeka s strani velikih korporacij. Prvi primer so metaverzumi –  ideje o celostni izkušnji virtualnega sveta, s poudarkom na decentraliziranosti, zasebnosti in neodvisnosti. Facebook pa je s tem izrazom poimenoval projekt, ki je zrcalno nasprotje vsega tega – virtualna izkušnja, kjer so povezane vse njihove aplikacije v enoten, centraliziran sistem, z vsemi nabranimi informacijami o uporabnikovih nakupovalnih navadah in bo po vsej verjetnosti bolj zanimiv za oglaševalce, za uporabnika pa prava nočna mora, kjer si eno podjetje lasti in hrani vse podatke, tudi tiste ki jih morda ne želi deliti z drugimi. Ampak to velja samo za socialna omrežja, v igričarski industriji že ne bomo pustili takšnih zlorab, kajne? Kajne?

Zavedajmo se nevarnosti, a ne bodimo črnogledi. Če še enkrat povzamemo dogodke ob zgodovinski prelomnici: bitcoin navdušenost leta 2017 nam je na eni strani prinesel ICO manijo z morjem dobrih in uspešnih, ter slabih in celo slabonamernih projektov. Na drugi strani je vzbudil zanimanje za kripto v svetovnih finančnih institucijah, državah in bankah. To je prineslo veliko novega kapitala v kripto in ga naredilo še močnejšega. Hkrati pa državam in bankam ne diši decentralizacija, pač pa so si svoje digitalne valute zamislili na povsem klasičen, arhaičen način. Kripto svet je na to odgovoril s ponudbo DeFi sistemov, kjer lahko obrestno varčujemo na v nekaterih primerih bolj, v nekaterih primerih manj decentraliziranih ekosistemih. Leto 2021 zopet beleži rekordno število novih kripto uporabnikov in vloženi kapital nenehno podira rekorde. Na tej stopnji so se začele zanimati tudi korporacije, ki želijo svoj kos pogače in seveda tudi ovaduhi, ki iščejo hiter zaslužek. Ne glede na vse to, pa širša in večja uporaba določenega blockchaina vedno pomeni dvig vrednosti te valute. Skratka, po vsakem dežju posije sonce in po vsakem soncu pride nevihta. Tudi ob sončnih dnevih pa ni odveč biti pazljiv kako in kam gledamo, saj nas blišč lahko zaslepi.

 

Vaša reakcija na članek?

🔥Popularno

🛎️ Sveže objave

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime