Razvijalca Frictional Games spremljam že dolgo in njegove igre sem preigraval dolgo pred tem, preden je prišel do svetovne slave preko igre Amnesia: Dark Decent, ki je postala popularna predvsem na račun tega, da je strašila streamerje. Frictional sicer igralno formulo grozljivk ni bistveno spreminjal vse od leta 2007, ko so spočeli svojo prvo igro Penumbra: Overture, a njihovi oboževalci tega od njih niti ne zahtevajo.
Vendar pa vse njihove igre niso bile uspešnice. Morda njihov najboljši izdelek se je rodil leta 2015, ko je ven prišla odlično zamišljena znanstveno-fantastična pripoved SOMA, ponovna oživite serije Amnesia pa se je zgodila leta 2020 in velja za njihovo najmanj kvalitetno igro. Frictional se je odločil krivico popraviti preko novo izdane igre Amnesia: The Bunker, ki je vsekakor pogumen korak v malce drugačno smer, a morda ravno zaradi tega nad njo ne bodo navdušeni vsi, saj izvedba igralne formule ni bila dovolj premišljena in zna občasno namesto strahu povzročati frustracije.
Razvojna ekipa: Frictional Games
Založnik: Frictional Games
Platforme: PC, PS5, PS4, XSX, XO
Nakup: Steam
Datum izida: 6. junij 2023
Igrano na: PC
NAPOVEDNIK
The Bunker nas postavi v redko obiskane jarke 1. svetovne vojne, v igri pa boste prevzeli vlogo francoskega vojaka Henrija Clementa, ki ga sredi srdite bitke raznese eksplozija, Henri pa se po njej zbudi sredi bunkerja, ki se nahaja globoko pod zemljo. Nikjer naokoli ni nobenega živega bitja in kmalu spoznamo, da nam bodo družbo delale samo tema, podgane, trupla in neka neznana pošast, ki nam je rada neprestano za petami, a se skriva ravno izven našega vidnega polja.
Igralna formula sledi predlogi preteklih Amensia iger. Naš Henri trpi za amnezijo, tako da se preteklih dogodkov ne spominja preveč dobro, njegovo zgodovino bivanja znotraj bunkerja pa bomo razkrivali preko okoli posajenih zapiskov, ki jih je občasno spisal sam Henri, ne manjka pa niti sporočil ostalih prebivalcev podzemnega oporišča, ki so nato izginili neznanokam. Ti zapiski so v bistvu naš edini način za spoznavanje zgodbe, saj kakšnih vmesnih sekvenc ne boste našli, zapuščena sporočila pa so v bistvu koščki sestavljanke, preko katere nato razrivamo usodo vseh naokoli preperelih trupelc.
Na začetku nam je jasno zgolj to, da teh ljudi niso pobili neki tuji vojaki, ampak neka zver, ki jim je iz nog in rok naravnost olupila meso. Dobro bi bilo torej iz bunkerja pobegniti, a kaj, ko je edini izhod zapečaten s skalami, edina rešitev za odpravo tega problema pa je TNT in sprožilec zanj, oboje pa se skriva nekje v temi.
K sreči naš Henri ni povsem nemočen. Ob boku mu stoji zvesti revolver, hitro pa najde ročno svetilko, ki pa jo je treba ves čas navijati. Problem je v temu, da so naboji za naše orožje praktično neobstoječi, svetilka pa zna samo za kratek čas razsvetliti prostor, a ne more poganjati naprav. Dobro potem, da kmalu na začetku naletimo na generator, ki osvetli skoraj celotni bunker in s tem prežene stran nevarne sence, a generator zahteva bencin, ki ga ni neomejeno in ko ga zmanjka, se ugasnejo tudi luči.
To je problem, saj ko se okolica zavije v temo stvari postanejo hudo nevarne. Med prvo uro raziskovanja boste ves čas slišali dihanje neke zveri, ki pa se skriva po temi, ne traja pa dolgo, da postane malce manj sramežljiva in vas začne neumorno zasledovati. Ko vas dobi v roke je igre običajno konec, kar ni samo strašljivo ampak tudi zamudno, saj igra ne omogoča samodejnega shranjevanja, ampak se je treba poslužiti ročnega shranjevanja, to pa je na voljo samo v posebni sobi, ki je v bistvu tik ob generatorju.
Osnovni zaplet igralne formule je tako predstavljen. Igra od nas zahteva veliko raziskovanja temačnih hodnikov in zaprašenih sob, vendar bo to najbolj efektivno samo takrat, ko gorijo luči. Med tem omejenim časom se je tako pametno podvizati, a ne preveč, saj je monstrum občutljiv tudi na naše hitre korake in čeprav mu svetloba ni kaj preveč všeč, ga ta ne bo preprečila, da se zapodi za vami. A spet če se boste preveč obotavljali vas zna zaliti tema, pošast pa takrat veliko bolj podrobno preiskuje okolico in je še bolj nevarna. Pred njo se je moč skriti v omare ali pa pod razne postelje, a nič od tega ni 100 % rešitev, saj zna grdavž polomiti omare in vas izvleči izpod mize. Takrat je pobeg mogoč, a se bo največkrat končal fatalno, če pa ste ob tem ranjeni se znajo za vami zapoditi tudi podgane, ki vas lahko ubijejo in hkrati monstruma opozorijo na vašo lokacijo.
The Bunker na žalost ne vsebuje nobenih klasičnih ugank, a bo treba pobrati cel kup predmetov, ki vam nato odprejo pot naprej. Vse to bo treba tlačiti v zelo omejen inventar, tako da se bo treba včasih odločiti, da kakšno stvar pustite za sabo. Skoraj vsaka pobrana zadeva pa vam lahko pride prav, tako da je žongliranje s surovinami včasih kar naporno. Zapuščene cunje lahko denimo uporabite za kreiranje obližev, bencin za polnjenje generatorja in bombe pridejo prav za. No, eksplozije. Med raziskovanjem boste naleteli na veliko zaklenjenih vrat, ki jih boste mestoma lahko razstrelili ali pa razbili z opeko, a spet so to glasne stvari, ki znajo pritegniti neželeno pozornost nekoga drugega. Ves čas ste tako živčni, saj vas bodisi zasleduje monstrum ali pa se odštevajo zadnje sekunde brnenja generatorja. Boste preostali čas svetlobe izkoristili za hitro pretikanje še zadnje sobe ali pa bi raje pobegnili v zavetje varne sobe, kjer lahko shranite igro?
Grafično gledano je tole lep naslov, vendar boste morali lepoto odkriti v enolični okolici bunkerja. Igra vas namreč ves čas drži zaprtega v te klavstrofobične hodnike podzemlja, tako da kakšne raznolikosti stopenj tule ne boste našli. Je pa zaradi tega atmosferičnost dogajanja na res visoki stopnji, saj je občutek izoliranosti skorajda popoln, glasbe ni nobene in tišino mrtvih rovov včasih prekinejo samo eksplozije na površju, ki nas opomnijo, da smo še vedno sredi aktivne bitke. Pohvaliti je treba še zvočno sliko, ki morda res ne vsebuje kakšne napete glasbe, a te niti ne potrebuje. Včasih je dovolj že to, da med pretikanjem neke sobane nenadoma slišiš nek sumljiv zvok in nato ugotoviš, da so bili to v bistvu samo tvoji koraki. Ob tem spoznanju se malce umiriš, a nato crkne luč, nakar naviješ svojo ročno svetilko, iz teme pa nato zaslišiš jezno dihanje “nečesa”.
Amnesia: The Bunker postreže z lepo dozo strahu in mehanika skrivanja in polnjenja generatorja je vsekakor zanimiva, a verjetno ne bo všeč vsem, saj imaš včasih enostavno dovolj neprestanega navijanja ročne svetilke in skrivanja. Tudi sama zgodba vas ne bo odpihnila, res prav pa bi prišle kakšne uganke oziroma še kakšna dodatna igralna mehanika, ki bi malce popestrila dogajanje. K sreči se vse skupaj ne vleče preveč in konec boste ugledali v nekako šestih urah igranja, v ponovno igranje pa vas vabijo kode za vrata in omarice, naokoli postavljene pasti in predmeti, saj je to ob vsakem igranju naključno generirano.
