RTV Slovenija bo očitno nadaljeval s tempom bizarne in sporne vsebine, ki so jo nakazali že 1. januarja, ko so v eter spustili katastrofalni silvestrski program. Očitno v njihovih vrstah tiči nek urednik, ki se je odločil okvariti vsak večji praznik leta 2024 in tako je nekaj dni nazaj postal tarča tudi 8. marec oziroma dan žena.
9. marca je namreč na spored prišla nova epizoda oddaje Kaj dogaja, ki je že sama po sebi ena najbolj bizarnih oddaj slovenskega televizijskega programa nasploh. Na sporedu je že celo večnost in to ob sobotah ob 21.00, stvar pa vedno opaziš šele takrat, ko televizijo pustiš kot ozadni zvok in se pred spanjem osredotočiš na telefon, nakar po nekje 15 minutah vendarle spet opaziš televizor, saj nek nastopajoči že celo večnost poka cringe šale, kjer je navadno tarča premier Golob. Nakar hitro zamenjaš kanal in na oddajo pozabiš vse do naslednjega tedna, ko se cikel ponovi.
Enaka stvar se je ponovila tudi prejšnji teden, le da so tokrat moje roke niso instantno segle po daljincu, saj se kar nisem mogel nagledati bizarnega skeča, ki so ga predvajali na naši nacionalki. V segmentu (S)hit tedna – že iz tega naslova vam je lahko jasna raven humorja, ki ga proizvaja tale oddaja – nastopajoči dobre dve minuti poje o temu, kako je 8. marec sveti praznik in zaradi tega ne bo pretepel svoje žene. Iztočnice “Ampak če pol vidim sam en usran kozarec, tokrat zadržal bom udarec” in “Pol domov te bom odpeljal in če kam drugam bi šla, tokrat te bom razveselil, tokrat ne bo šamarja” naj bi bile najbrž smešne, vendar vse skupaj izpade bizarno in sproži vprašanja, če je takšna stvar resnično primerna za neko oddajo, ki se predvaja na nacionalni televiziji.
Sem zagovornik črnega humorja, a ne moreš kar pokati nekih neokusnih šal in se iti satire, če tega ne znaš delati. Dober primer satire je recimo film Idiocracy ali pa Chaplinov The Great Dictator, kjer se ustvarjalci brijejo norca iz neke teme, gledalec se pri temu smeje, a se na koncu še vedno zamisli nad tem, kar je pravkar videl. Sporočilo teh filmov je vedno jasno: Idiocracy nam predstavi neumnost človeštva, ki nas čaka v prihodnosti, Chaplin pa v svojem zadnjem govoru še danes pošilja srh po telesu.
Skeč iz kaj dogaja kakšnega sporočila ne nosi. Je zgolj dvominutno opevanje norčevanja iz nasilja nad ženskami in to v času, ko je takšno medpartnersko nasilje v Sloveniji v porastu in se včasih konča s tragičnimi posledicami za enega ali oba partnerja, da sploh ne omenimo psiholoških muk otrok, ki so takšnemu nasilju velikokrat priča.
Zgornja pesem bi morda dobila nekaj vrednosti, če bi vmes kamera skočila na kakšnega soseda, ki bi moževo nasilje nad partnerko slišal skozi stene, a bi stvar ignoriral in še bolj zvišal glasnost televizije. Nakar bi ga v finalnem kadru videli, kako je začuden, da se je sosed enega dne tako znesel nad svojo ženo, da je ta končno zbrala pogum in polomljena odšepala do policije. Na koncu bi lahko za bonus kdo zapisal sporočilo, da je medpartnersko nasilje v Sloveniji velik problem in zraven dodal telefonsko številko za anonimen klic na pomoč.
A zgornji skeč ne naredi ničesar takšnega in v bistvu naredi več škode kot pa koristi. Ni napačno razmišljanje, da bi takšno oddajo gledal kakšen moški, ki takšno nasilje aktivno izvaja in čeprav se morda zaveda, da njegovo početje ni pravilno, bi se ob videu počutil bolje, češ: “Glej, saj ni tako hudo, če se iz tega delajo norca na televiziji, očitno vsi to delamo”. In po mojem mnenju takšna napačno izvedena satira lahko hudo škoduje ravno tisti temi iz katere se norčuje: v tem primeru ženskam vzame človečnost, partnersko nasilje pa začne delati družbeno sprejemljivega.
