Dragi prebivalci Novega Londona! Preden me za vedno izženete iz mesta, upam, da razumete, da so bili moji nameni dobri. Nikoli nisem želel, da bi zmanjkalo hrane, da bi 359 ljudi zmrznilo do smrti ali da bi po ulicah patruljirali fašistična skrivna policija, ki bi skušala preprečiti lačnemu otroku, da ukrade čokoladico. Stvari so preprosto… ušle izpod nadzora. Ko sem začel, sem imel vizijo mesta, kjer bi vsi živeli v harmoniji in toplini. A človeška narava uniči še tako dobre ideje.
Preden se odpravim v zamrznjeno tundro, da tam umrem osovražen in sam, bi rad poudaril, da je marsikatera polomija pravzaprav vaša krivda. Če se ne bi brezpredmetno pričkali okoli šolskega programa, v mestu ne bi bilo z noži oboroženih otroških tolp. Če bi mi dovolili, da iz trupel umrlih prebivalcev pridobivamo “rezervne dele”, bi morda imeli nove oči za tiste, ki ste jih izgubili med delom v neverjetno umazanih tovarnah. In če bi vsaj malo sodelovali pri vzdrževanju mesta, namesto sabotaže vseh idej, morda sploh ne bi bilo potrebe po vseh teh strogih ukrepih.
Iskreno, če ne bi toliko komplicirali glede toplote in hrane, ne bi bilo potrebe po posebnih prijemih, kot so posebne policijske enote. Ljudje so vedno pripravljeni na pritoževanje, a nikoli na rešitve. Zbogom! Vse od prvega do zadnjega vas sovražim. Ko vaša utopija klavrno propade, pa se bom krohotal ob gledanju vaših trupel.
Razvojna ekipa: 11 bit studios
Založnik: 11 bit studios
Platforme: PC, PS5, XOne
Steam: Povezava
Datum izida: 20. september 2024
Cena: 44,99 €
Zvrst: Preživetvena strategija
Večje, hladnejše, moralno spornejše
Frostpunk je brutalna strategija iz leta 2018. Kar jo loči od večine, je dejstvo, da je katastrofa neizogibna in pričakovana. Ena najbolj popularnih strategij prejšnjega desetletja je dobrih šest let kasneje dočakala tudi naslednika. Trideset let po dogodkih izvirne igre Frostpunk svet še vedno ni prebolel mraza, družba pa ostaja v popolnem razsulu.
Frostpunk 2 razširi vse aspekte predhodnika. V prvi igri si kampanjo zaključil z mestecem, ki je štelo približno 800 prebivalcev, tukaj pa začneš z desetkrat večjo populacijo. To pomeni, da moraš od prvega dne usklajevati bistveno večje potrebe in skrbeti za bistveno več problemov in lačnih ust.
Ponovno prevzameš oblast v Novem Londonu, desetletja po tem, ko je bil zgrajen v prvi igri. Obeti niso ravno vzpodbudni. Premog, ki je 30 let napajal mestni generator, je na robu izčrpanja. Čas je, da razširiš krila, obiščeš okoliške regije v lovu za surovinami in rešitvami za prihodnost. Te odločitve niso lahke, saj se vsaka napačna poteza povrne z nemiri, stradanjem ali celo uporom nehvaležnežev.
Povečana kapaciteta je dvorezen meč. Kot simulator gradnje mesta je igra precej abstraktna, zato se nisem nikoli zares povezal s svojim mestom. To ni več prvotno mini-mesto, kjer si gradil vsak dom posebej in skrbno razporejal delavce. Zdaj se ukvarjaš z ekonomskimi odločitvami, ki imajo daljnosežne posledice. Vendar pa kot simulacija upravljanja Frostpunk 2 ostaja enako učinkovit kot predhodnik. Poln je težkih odločitev, mučnih posledic in moralnih zdrsov, spolzkih kot ledeni svet, v post-apokaliptičen svet, v katerem se nahaja.
Na vsakem koraku te čaka dilema: boš poslal delavce v nevarne razmere, da pridobijo dodatne vire, ali boš tvegal, da boš v primeru nepredvidenega padca temperatur ostal brez ogrevanja? Boš dovolil eksperimentiranje z nafto, ki bi lahko rešila mesto, a zastrupila ljudi? In kaj boš storil, ko bodo ljudje zahtevali “zaščito”, ki bo vključevala ukrepe, ki jih še ekstremistični fašisti ne bi odobrili?
Večje mesto, manj mikro-nadzora
V Frostpunk 2 pri širjenju ne postavljaš več posameznih cest, hiš ali tovarn, temveč gradiš velike četrti, ki lahko sprejmejo na tisoče ljudi. Namesto časovnega okvira dni v igri minevajo celi tedni v nekaj sekundah. Ta transformacija iz majhnih naselij v veliko metropolo je vizualno spektakularna, a v procesu izgubi nekaj čara.
Obsežna mreža dizelskih cevovodov, prometnih cest in dimnih tovarn je tudi pri najpočasnejši hitrosti videti kot posnetek mesta v časovnem preskoku, kar vse skupaj naredi precej umetno. Tudi po več urah gradnje in načrtovanja tvoje mesto nikoli ne deluje kot prostor, ki si ga dejansko ustvaril. Lahko približaš določeno četrt in opazuješ male vinjete prebivalcev pri delu, a nikoli ne dobiš občutka, da gledaš živ, dihajoč kraj.
Po drugi strani pa je makroekonomija dobro premišljena. Gradnja velikih četrti omogoča, da hitro pokriješ osnovne potrebe prebivalstva, medtem, ko se posvečaš strateškim vprašanjem, kot so energetska politika, delitev dela in socialna struktura. Namestitev industrijskih območij pred stanovanjske komplekse je recimo pametna ideja za varčevanje s toploto. Dokler ljudje ne začnejo masovno zbolevati zaradi onesnaženja.
Depresivna atmosfera, kot se šika
Moram reči, da je ena izmed plasti, kjer Frostpunk 2 definitivno blesti, vizualna predstavitev. Je enostavno osupljiva. Mesto je upodobljeno z neverjetno podrobnostjo. Od masivnih industrijskih struktur, ki se dvigajo iz snežne pokrajine, do drobnih detajlov, kot so sledi na snegu in migetajoče luči v stanovanjskih četrtih.
Dizajn s pridihom dizelpunka ustvarja edinstveno estetiko, ki združuje viktorijansko arhitekturo z industrijskimi elementi, kar daje mestu hkrati starinski in futuristični videz. Vremenski učinki, kot so snežni viharji in megla, dodatno poudarjajo občutek neizprosnega okolja, v katerem si se primoran za preživetje.
Zvočna kulisa je prav tako impresivna in ne čudi me, da je bila igra nominirana za eno top zvočnih predstavitev letos na Steamu. Orkestralna glasba z melanholičnimi melodijami poudarja občutek obupa in upanja. Zvoki okolja, kot so škripanje ledu, veter, ki zavija okoli zgradb, in oddaljeni zvoki industrijskih strojev, ustvarjajo realistično in hkrati srhljivo atmosfero.
Glasovni posnetki prebivalcev mesta dodajajo globino in čustveno resonanco, saj lahko slišiš njihove pogovore, pritožbe in molitve, kar te še bolj poveže z njihovimi zgodbami in usodami in te ne bo pustilo ravnodušnega.
Žrtve, ki si jih pripravljen sprejeti
Vsako tvoje dejanje v Frostpunk 2 je postavljeno pod drobnogled frakcij in skupnosti Novega Londona. Igro začneš z dvema ali tremi frakcijami, a skozi mesece in leta tvoje odločitve privedejo do nastanka številnih novih. Vsaka odločitev ima posledice, ki pogosto niso takoj vidne. Lahko sprejmeš zakon, ki bo izboljšal razmere za eno skupino, a s tem povzročiš upiranje druge. In ja, še vedno lahko pošlješ otroke delati v rudnike.
V mojih igrah so bili Neomajni vedno najglasnejši. Fanatiki zakona in reda, ki so hitro predlagali umsko motene ideje, kot so “program za nadzor množic” in “človeški eksperimenti na zbiralcih smeti”. Njihova agresivna retorika je pogosto radikalizirala mesto, kar je pripeljalo do spopadov z bolj liberalnimi frakcijami, kot so Zmrzljivci, ki so poskušali prebivati zunaj zidov.
Te frakcije delujejo kot stalni opomnik, da v Frostpunku ni prave poti. Vsaka odločitev je kompromis, vsaka zmaga ima ceno. Še posebej tu, kjer so ljudje bolj kompleksni, bolj zahtevni in bolj zamerljivi. Jasno je, da nisi v vlogi junaka, temveč radikalnega vodjo, ki mora sprejeti slabe odločitve, ker jih nihče drug ni pripravljen. Si le človek, ki se trudi preživeti. A v boju za preživetje pogosto izgubiš nekaj bistvenega – človeškost.
Po vseh teh preizkušnjah in moralnih dilemah, se boš morda vprašal, “Zakaj sploh igram igro, ki me spravlja v depresijo?” Odgovor je preprost. Včasih je lepo videti, da obstajajo še hujše vodje od tebe.
Razsodba
(+) Poglobljena in težavna simulacija
(+) Edinstvena vizualno in zvočno osupljiva predstavitev
(+) Razširjen obseg
(+) Na novo uveden politični sistem
(+/-) Hitrejši tempo od prvenca
(-) Manjša povezanost
(-) Depresivna tematika ni za vsakogar
