Home Gaming Graveyard Keeper – Recenzija | Zakaj bi skrunil grobove, če lahko pa trupla

Graveyard Keeper – Recenzija | Zakaj bi skrunil grobove, če lahko pa trupla

0
Graveyard Keeper – Recenzija | Zakaj bi skrunil grobove, če lahko pa trupla

Nekega dne se v temni noči sredi ulice enostavno brigaš zase in napol zasanjano pohajkuješ proti domu, nakar te v vsakodnevni dirki iz gostilne ne zadane alkoholiziran voznik. Seveda je pričakovano, da jo boš odnesel najmanj s kakšno buško, a osebno še nisem slišal, da bi nekoga tako treščili z avtom, da bi ga sila udarca prestavila v alternativno dimenzijo. A kot se je izkazalo, je bila ta sreča naklonjena ravno tebi.

Šefe v nebu ima prav posebno nalogo za tvojo ubogo dušo, saj si namesto poslednje sodbe odvržen v fantazijsko srednjeveško predmestje. Namesto peklenščkov ti bodo družbo od sedaj naprej delali strohnela trupla, verski fanatiki, vase zagledan in pohlepen škof ter govoreča lobanja. Ne, ne boš delal v hiši groze, ampak te je doletela čast profesije novopečenega grobarja brez blage veze o dolžnostih, seveda pa ne manjka tudi drugih misterij, ki jih zavržena podrtija očitno srka vase kot kakšna razpadla goba.


Razvojna ekipa: Lazy Bear Games
Založnik: tinyBuild
Platforme: PC
Datum izida: 15.8.2018
Cena: 16.79€
Zvrst: Peskovniški RPG


Video opis


Ko lobanje obmolknejo

Na moj radar je že pred časom prišla konceptualno podobna igra ruskih lenih medvedov, ki kot imenu pritiče zasuče menedžersko perspektivo in te postavi v blatne čevlje grobarja. A ne se bat, saj istočasno opravljaš tudi dolžnosti pridigarja, vrtičkarja, kamnoseka, mesarja, kovača, avanturista, bojevnika in še koga drugega, preden se konec dneva izmučen ne sesedeš na posteljo po zaslužen počitek.

Srednjeveška kirurgija sicer ni tako napredna, zato gre pred za mesarjenje.

Prišel je čas, da privrejo na plano vse menedžerske in nadzorniške sposobnosti, pridobljene med mnogimi urami vrtičkanja v Stardew Valley. Pa četudi se namesto otrokom prijazne skrbi za zapuščeno kmetijo tu ukvarjamo pretežno z razkosavanjem in zakopavanjem trupel, pa četudi s kakšnim manjkajočim organom ali dvema. Nenazadnje gredo “goveji” čevapčiči dobro v prodajo.

Kaj čemo. Minilo je obdobje, ko je obilica menedžerskih navdušencev častilo Stardew Valley kot naslednjega Božjega preroka. Tudi žanjevca življenja, ki je poskrbel za ločitev od Farmville je nenazadnje doletela kruta usoda pozabe. Ne zanikam, da je čisto kul, da so ga privedli na skorajda vsako popularno platformo, a virtualnega puljenja korenčka sčasoma naveličaš ne glede na to, ali ga opravljaš na cenenem kitajskem mobilcu ali 2.000€ vredni gaming mašini.

Ljubo doma, kdor ga ima. Skupaj z zunanjim straniščem.

Vsestranski poklic poskrbi, da naložene naloge obsegajo vse od razkosavanja in zakopavanja trupel, vodenja pridig, izpolnjevanja muh vaščanov ter sajenja virtualnih korenčkov… čakaj… kaj sem že prej o korenčkih? Nič. Dajmo si podrobneje ogledati to delo, z željo po na novo pridobljeni pobožnosti in cenjenju vsega, kar smo od mežnarjev do sedaj vzeli za samoumevno.

Krščanske dolžnosti

Seveda se pri igrah tega tipa spodobi, da zgodbi namenijo kar se da malo časa in namesto tega v osredje potisnejo ostale, “pomembnejše” aspekte. Zato se štorijalna pripoved tudi tu stalno šlepa za igralno sredico, a vseeno ima tvoja prisotnost v fantazijski deželi višji namen. Ultimativna naloga je usposobitev posebnega portala, ki bi ti naj omogočil prestop nazaj v “tvoj” svet. A seveda bo dolgo časa ostal muhasto tih, zaklenjen za malim morjem nabiralniških kvestov in kar pričakuj, da še dobršen čas ne boš šel nikamor.

Imamo tudi nekaj za uboge pokojne pare, ki si želijo spanca.

Seveda ni potrebno dvakrat poudarjati, da igra nikakor ni primerna za nekoga, ki ne mara nabiralništva in monotonega opravljanja vedno enih in istih osnovnih opravil, a po sreči sam nimam nič proti premlevanju časa ob sekanju dreves in glajenju kamenja. In ja, vse od takrat, ko govoreči lobanji prvič prineseš vrček hladnega piva, ti nenadoma vsak malomeščan prične težiti z lastnimi željami po različnih dobrinah, s čim postajaš vedno bolj omrežen v malo morje brezumnih opravil, ki te vodijo do novih tehnologij, materialov in brezumnih opravil.

Vsekakor lahko rečem, da ti hitro ne zmanjka dela in na voljo imaš OGROMNO stvari. Zraven osrednjega dela, kjer kot pritiče grobarju pokopavaš trupla in skrbiš za izgled pokopališča in cerkve, seveda. Lahko ustanoviš vrtičkarsko skupnost, se podaš po gobe in zelišča, ribariš, popivaš z vaščani ali pa se podaš v temnico na lov za skrivnimi bogastvi. Enostavno se nikoli ne počutiš, kot da ti je zmanjkalo aktivnosti.

Tudi tehnološko drevo je kar obširno.

Igra vključuje tudi precej robustno ekonomijo, kjer lahko prodajaš različne dobrine in nato denar koristno izrabiš. Seveda vsak trgovec ne kupi enostavno vsega sranja, ki mu ga moliš pred nos, zato moraš za kovane proizvode recimo obiskati kovača, medtem, ko bo krčmar imel oči na hrani in podobnem. A pazi! Vsak malo bolj pomemben NPC ima svoj urnik in ga ni mogoče obiskati kar kdaj se ti zaljubi, saj moraš počakati na specifičen dan v tednu.

To pa je tudi glavni koncept, ki ga igra uvede za razliko od ostalih menedžmenskih simulacij. Ostanek, kot je na primer energija, je precej podobno zasnovan, a ker so določeni NPC-ji večino časa odsotni in na plano pridejo zgolj en dan v tednu, se tu ponovno pojavi nov problem. Čakanje. Mašo imaš lahko samo enkrat na teden in v kolikor ga prespiš, hja, se vidimo za sedem dni.

Bolj prestižna kot je cerkev, več cvenka bo prinesla.

Skratka kompetenten in grafično precej lušten peskovniški RPG, ki se povsem zaveda vseh svojih problemov. Nekateri izmed večjih so bili že odpravljeni, zaradi česar se je tudi ocena na Steam-u dvignila iz okoli 60% na 75%. Aplavdiram vsemu, kar so razvijalci uspeli ustvariti in z veseljem bom projekt spremljal tudi v prihodnje.

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime