PlayStation 5 je v Evropi izšel nekaj dni nazaj in Evropejci smo se, podobno kot naši Ameriški bratje, spustili v divji boj za izpolnjevanje prednaročil ali pa v lov za tistimi redkimi trgovinami, ki so se nakopale do konzol, ki si jih dejansko lahko kupil na dan izida.
Bitka je bila ostra in ni trajalo dolgo, da so zaloge bile povsod razprodane. Nekateri so zadevo prednaročili že mesece nazaj in to celo v različnih trgovinah in so na koncu ostali praznih rok, na Bolhi pa je nek junak prodajal konzolo za ceno 1000 €, ter zraven pripisal: “Dobrodošli v svet kapitalizma.”
Zakaj se je zgodil tak naval na to konzolo? Je PlayStation 5 res vreden vsega trušča ter odštevanja evrov, ki velikokrat v količini presežejo celo dvakratno ceno konzole?
VIDEO RECENZIJA
Prvi stik s konzolo je vsekakor impresiven. Še preden zadevo odpakiramo jo je treba zvleči do svoje sobe in takoj vas bo presenetila teža. Skoraj 5-kilogramski paket vam da vedeti, da se notri skriva masivna zadeva, tako da tole ni ravno Switch, ki bi ga s sabo prenašali naokoli. Je skoraj kot PC – ko ga enkrat nekam umestite, potem je najbolje da tam tudi ostane, skupaj s prahom, ki se skozi leta nabere nanj.
V paketu se nahaja tipični napajalni kabel, HDMI 2.1 (ki je izjemno kratek), nekaj dokumentacije in podstavek za postavljanje konzole v horizontalni položaj. Nato pridemo do glavne vsebine, ki jo sestavljata sama konzola ter novi kontroler DualSense.
PlayStation 5 oblika je vsekakor razdelila mnenja igralcev. Medtem, ko se je Microsoft odločil za bolj ravne in čiste linije, je šel Sony v povsem drugo smer. Konzola je zato videti futuristično in hitro sem se spomnil na tiste članke izpred desetih let, ki so v sebi vsebovali neke lažne risbe PlayStationa 5 in skoraj vedno so bili prisotni neki odštekani dizajni, namesto bolj umirjene oblike, ki bi sovpadala v vsak prostor. Tudi pakiranje je malce smešno: kot da Sony ne bi bil čisto prepričan do zadnje sekunde v končno obliko, zato je konzola zapakirana kot v karton za jajca.
DualSense je po drugi strani zadel s svojo obliko v polno. Osebno sem imel vedno raje bolj masivne kontrolerje s težo, zato sem bil od nekdaj pristaš Xbox ploščkov. Za razliko od Microsofta, se je Sony odločil popolnoma predelati svoj kontroler in pred nami je črno-bel lepotec, ki ni samo vizualno privlačen, ampak v sebi skriva cel kup presenečenj, ki ga na koncu naredijo za enega od glavnih razlogov, ki opravičijo odštevanje denarcev pri prestopu v naslednjo generacijo konzol.
Ne bom vam lagal, če vam kar takoj priznam, da me je DualSense že od začetka takoj prevzel in ga resnično štejem kot eno najbolj pomembnih prednosti, ki jih ima Sony pred Microsoftom. Kontroler ni samo težji in bolj masiven, ampak vsebuje tudi žiroskop za zaznavanje premikanja, miniaturni zvočnik ter mikrofon, v katerega lahko dejansko pihamo in z njim vplivamo na igranje. A najbolj pomembno je izboljšan učinek tresenja. Kontroler je namreč večji ravno zaradi tega, ker je bilo v njega treba vgraditi večje motorčke za povratne učinke in ti so naravnost fenomenalni. Za predstavitev vseh teh funkcij je Sony zraven konzole izdal brezplačno igro Astro Boy in ta vam skozi vrsto zabavnih stopenj pokaže vse prednosti novega kontrolerja. Res je neverjetno, kako lahko povratni učinki pričarajo povsem novo stopnjo izkušnje. Ko upravljamo malega Astrota lahko čutimo prav vsak njegov korak. Ko se spustimo po toboganu v rokah čutimo drsanje njegove riti in med podenjem po ledu dobimo občutek, da ima kontroler pod sabo drsalke. Sliši se smešno, vem, a tako kot VR tehnologiji, tem učinkom tresenja ne boste verjeli, dokler jih praktično ne preizkusite.
Povratni učinki se še posebej izkažejo, ko jih izkusimo v navezi z majhnim zvočnikom na kontrolerju. Ko Astro skoči na ledu in pristane nazaj, se iz zvočnikov sliši majhen zvok drsalk, ki udarijo v led. Ali pa si poglejmo bolj konkreten primer v igri Demons’s Souls, ko se spopadete z ogromnim Tower Knightom in če vas uspešno udari s svojim ščitom po čebuli, potem se kontroler zatrese, zraven pa slišite iz njega zvok, kot bi nekdo udaril po pločevinastem košu za smeti.
To pa še ni konec DualSensovih posebnosti. Oba sprožilnika po novem vsebujeta odpor na palce, ki ga lahko razvijalec prilagaja za različne situacije. V primeru Astrota stisnemo sprožilnika za izstrel rakete in odpornost pri zaganjanju motorjev je nekaj res čudovitega. V Call of Dutyju pa ob ispraznitvi metkov na kontrolerju čutimo trde sprožilnike, ki jih ne moremo pritisniti, vse dokler orožja ne repetiramo.
Skratka, novi kontroler je nekaj res čudovitega. Je težak, lepo sede v roko, gumbi in gobice so kvalitetni, na sprednji strani pa še vedno najdemo ploščico na dotik, ki je bila na PS4 konzoli kriminalno premalo izrabljena. Tu sta še prenovljena gumb za shranjevanje slik in posnetkov, ki sta tokrat male bolj izbočena in ju tako hitro najdemo, ko moramo nujno skočiti v meni ali zajeti sliko. DualSense ima še ogromno neizkoriščenega potenciala, zato komaj čakamo, da vidimo v kakšni meri ga bodo izkoristili tisti večji studii tipa Naughty Dog in Santa Monica. Dobra je tudi baterija, saj bi si človek mislil, da bo vse to tresenje bolj požrešno po električnem soku, a vzdržljivost je primerljiva s kontrolerjem iz konzole PlayStation 4, tu pa je še povezava USB-C, ki prinese hitrejše polnjenje akumulatorja.
Povejmo še nekaj o sami konzoli. Oblečena je v mično črno belo barvo s prefinjeno RGB osvetlitvijo. Na zadnji strani najdemo vhod za napajanje, dva USB priklopa, HDMI vhod ter režo za Ethernet kabel. Na sprednji strani se skriva 1 USB in 1 USB-C vhod ter dva majhna gumba , ki služita zagonu konzole in odpiranju Blu-Ray pogona.
Ko konzolo enkrat zaženemo, se srečamo s prenovljenim uporabniškim vmesnikom. Ta mi je bil bolj všeč od tistega, ki ga najdemo na Xbox Series X, to pa zato, ker se čuti konzolen – torej prirejen za kontoler, medtem ko sem pri Xboxu včasih začutil potrebo za miško, ki bi navigiranje močno poenostavila. Ikone in kategorije so logično razporejene in poudarek je na igrah in ne na drugih traparijah tipa Netflix in YouTube. Te dodatne funkcije so še vedno tam, a so odrinjene na stran, saj se je Sony osredotočil na to, da imajo igralci vse funkcije, ki jih potrebujejo samo kakšen stisk dveh gumbov stran. Osebno sem bil najbolj navdušen nad prenovljeno funkcijo snemanja, saj zdaj lahko po novem zajamemo vse igranje do sedaj ali pa samo krajše izsečke, ki lahko trajajo 30 sekund ali pa 5 minut.
Prišli smo do glavnega dela: igranja iger. PlayStation 5 sicer ob izidu ne ponuja ravno veliko ekskluziv. V bistvu poseduje samo eno: igro Demon’s Souls – predelavo PS3 igre iz leta 2009. A že ta ena igra vam da vedeti, da je naslednja generacija iger resnično tu. Igranje v 4k ločljivosti je končno dobilo smisel in ko vidiš vse tiste oko solzeče teksture, napredno osvetljevanje in izboljšano fiziko, potem ti tisti denar, ki si ga odštel za konzolo, nenadoma ne pomeni več nič. Navduši tudi izboljšan SSD disk, ki poskrbi za skoraj instantno nalaganje stopenj. Čakanja na igranje je končno konec in zdaj boste lahko ves tisti čas, ko ste buljili v nalagalne zaslone, dejansko uporabili za igranje igre. Dodajte k temu še napredne DualSense učinke, ki ob udarcu meča ob steno poskrbijo za divje vibriranje kontrolerje, in rezultat je občutek, da ste končno vstopili v naslednjo generacijo igranja.
PlayStation 5 ima ob izidu resda le eno ekskluzivo, a to ne pomeni, da vam bo zmanjkalo iger za igranje. Poženete lahko praktično vsako igro, ki je bila na voljo na PlayStation 4, le da tokrat pri višjih sličicah na sekundo in brez nalagalnih zaslonov. Res je, da bi bila knjižnica povsem novih naslovov lahko precej obširnejša, vendar pa lahko Sonyju to zamero delno opravičimo zaradi trenutne krize s koronavirusom, ki je že na splošno naredila splavitev nove konzole za manjši čudež.
Minusi seveda so in nekaj sem jih že naštel. Masivnost konzole je zagotovo faktor, ki bo marsikoga negativno presenetil. Konzola ima še nekako lepo obliko v stoječem položaju, a če jo prevalimo na bok, moramo uporabiti priloženi podpornik in vse skupaj izpade nekoliko štorasto – kot bi gledal školjko na polici. Tudi pri tresenju kontrolerja bi si želel malce manj rožljanja fizičnih komponent, ki prežene vsakega hišnega ljubljenčka v radiju 10 metrov. V oči bode tudi dejstvo, da so igre za PS5 praviloma za 10 € dražje kot pa za PS4. 79,99 € za eno igro je ogromno denarja, pri temu pa morate upoštevati, da je to samo osnovna igra, brez dodatkov, sezonskih prepustnic ali naknadnih razširitev.
Vendar pa je celokupno vzeto PlayStation 5 konzola morda največji preskok med generacijami konzol doslej, saj tokrat ni lepša samo grafika, ampak lahko uživamo tudi v naprednih povratnih učnikih kontrolerja ter združljivosti za igre iz prejšnje generacije. Nakup se zato več kot izplača, a seveda boste morali najprej morali počakati na novo zalogo.
Ste se dokopali do svojega primerka konzole? Podelite vaše izkušnje na našem forumu!
fanboying hard?
Rad te berem ampak da je to nek oh in sploh preskok v naslednjo generacijo je totalen bullshit. Iz 3 na 4 je bilo res opazno, sploh v grafiki. Ps4 pro še vedno ravno tako laufa 4K, pa HDR. Če mu simpl zamenjaš HD z enim SSD šla Samsung 860 EVO, pa tudi poleti pri hitrosti nalaganja. PS5 ima izboljšave ja, ampak na povprečnem tv neopazne. 8K TV pa ima kvečjemu kak manijak doma. Počakam raje PS5 PRO. Tole zdej je napumpan PR do nezavesti. Aja še glavno razočaranje pri PS5 – od napisanih 850 giga imaš na voljo precej manj ker sistem zasede 167 giga, pa še razširitveni diski niso podprti do nadaljnjega… Po ps4 pro še kake 3 leta čisto aktulen ostal, ko se pomiri ta PS5 norija
Ne vem kje ti živiš, ampak nove generacije so realnoma skok v pravo smer. Je že RDR 2 in sedaj še bo Cyberpunk 2077 pokazal, zakaj so stare generacije za odvržt. Če pa ti je za igrat 4k 20 fps na PS4 PRO pa igraj. Se strinajm, da je članek res malo napihjen in da se skoraj da bere opis fanboya ampak moramo priznat, da sta novi konzoli skok v pravo smer, še predvsem ob tej ceni. Pa še predvsem v tem času, ko PC igralci lahko samo sanjajo o takem delovanju, ki jih nove konzole ponudijo za solidno ceno 500€.
Xbos Series X tudi gleda fascinantno. Čeprav sem PC igralec si bom kupil obe konzoli, ko bodo zaloge. Preprodajalcev za 2x ceno ni šans, da podpiram. Tako naiven pa tudi nisem! 🙂
Jaz sem se odločil za Xbox Series X in mi ni žal 🙂
No ja, če bi bil najstnik bi se zaletel v najmočnejšo konzolo vseh časov in verjel, da je to najboljše kar nudi trg. Zgodovina uči, da najmočnejše v svetu video iger ni vedno najboljše, zato sem za enkrat previden in bom raje počakal ali se splača nakup.
Poznamo zgodbo od znamke Commodore, ko je močnejši 128 bil na koncu na nivoju 64, najbolj zaletavi, pa so zaprevili denar. Kasneje je zgrešil pri Amigi 600 katera je veljala za polomijo, ker ni bila boljša od Amige 500. Amiga CD 32 je bila super konzola, narejena leta 1993, Vse ostalo je bila le senca. A lastna moč, cena in mogoče samozavest jo je pokopala pred še prihajajočim Playstationom 1. Seveda razvijalcem iger je povzročala sive lase, manjkal je 3D vmesnik, pa visoka cena konzole in iger kljub velikemu imenu se je izkazalo za eno največjih napak znamke Commodore-Amiga. Kljub temu, da so jo na začetku prodajali kot vroče žemljice se na koncu ni izšlo.
Spomnimo na na Nintendo 64, 64 bitna konzola proti Playstationu1 32 bitno konzolo ni mogla razviti vseh svojih konjev, ker ni mogla konkurirati cenejši konzoli, za katero na začetku ni vedel skoraj nihče, a je čez noč postala zvezda sveta. Samozavestni Nintendo takrat je mislil, da je kralj sveta.
No ja če se vrnimo Playstationom lahko vidimo, da tudi playstation 3 ni bil neka uspešnica, tako da številka 5 za enkrat ne pove prav dosti, pa to kar se skriva pod plastiko se v praksi lahko pokaže drugače kot v teoriji.
Upajmo, da bo konzola lahko dala vse svoje konje od sebe, da bo iger dovolj in pa seveda po normalni ceni.
Potem bo to kar pričakujemo od nje.
Bodite previdni preden porabite denar!