Grand Theft Auto VI
Še preden se je letošnji Gamescom uradno začel in še preden je bila igra javno predstavljena, nas je Ubisoft povabil na ekskluzivni dvourni predogled nove igre iz Heroes of Might and Magic franšize. Nismo vedeli več podrobnosti, ampak kot veliki ljubitelj kultne serije sem ponudbo z velikim veseljem sprejel.
V vrhuncu franšize sem bil namreč ravno v tistem obdobju otroštva, ko se stvari najbolj zagozdijo v spomin. In verjetno sem zaradi prekomernega igranja franšiz, kot sta Warcraft in HoMM danes bolj pameten… In socialno nevešč. Večino otroštva sem preživel ob Heroes of Might and Magic I, III in IV, v zadnjem času pa sem rade volje preizkusil tudi Heroes of Might and Magic: Olden Era.
In ravno zato je bilo zanimivo videti, kako so se pri Ubisoftu lotili predelave. Skozi celotno predstavitev so večkrat poudarili, da želijo ostati zvesti originalu. Osnovna igra, njena struktura in način igranja tako niso bili bistveno spremenjeni. Namesto tega so prenovili grafiko in dodali nekaj manjših izboljšav, ki predvsem olajšajo igranje in naredijo vse skupaj nekoliko bolj tekoče.
Prav tako je dobrodošla tudi novica, da bo preko novega urejevalnika zemljevida vse popularne originalne mape možno enostavno pretvoriti v predelano različico in jih igrati v novi igri. Privzeto so vključene tudi vse originalne razširitve, kar je odlična novica za naše denarnice.
Glede na to, kako dobro je bila sprejeta Olden Era, niti ni presenetljivo, da se Ubisoft ponovno loteva ene najbolj priljubljenih iger v seriji. Osebno sem tudi precej bolj vesel prave predelave kot pa še ene vizualne prenove, kjer bi dobili isto igro v višji ločljivosti, medtem, ko bi nam bogatuni na visokih stolčkih razlagali, kako je to “moderno izkustvo”.
Začetek s kraljico Catherine
Prvih približno 20 minut našega igranja smo namenili novemu prologu, ki je sestavljen iz treh poglavij. Tega v originalni igri ni bilo, služi pa predvsem kot uvod v zgodbo in hkrati kot nekakšen vodič za nove igralce.
Kraljica Catherine se vrne v svoje kraljestvo, saj izve, da je njen oče umrl, njen mož pa je izginil. Začne raziskovati, kaj se je zgodilo, pri tem pa se mora na poti spopasti z razbojniki in drugimi sovražniki.
Prolog nas tako počasi nauči premikanja po zemljevidu, zbiranja virov, novačenja enot, upravljanja mest in seveda bojevanja. Igrali smo lahko samo prvo poglavje, vendar je bilo to dovolj, da smo dobili dober občutek, kako bo igra poskušala sprejeti tudi tiste, ki Heroes III še niso igrali.
In ravno to je ena izmed stvari, ki mi je bila pri predstavitvi všeč. Igra ni narejena samo za tiste, ki že na pamet poznajo vsako frakcijo, vsako bitje in vsako najboljšo strategijo. Tudi nov igralec bo očitno lahko dokaj hitro razumel, kaj početi.
Ista dobra stara formula
Preostali čas sem igral prilagojeno igro, v kateri so bile na voljo štiri frakcije – Castle, Tower, Inferno in Necropolis. Sam sem seveda izbral Tower, saj so mi nekako ostali pri srcu iz zgodnejših let.
In potem se začne proces, ki naredi Heroes of Might and Magic tako zabaven. Začneš z mestom, novačiš junake in bitja, zbiraš vire, zavzemaš različne objekte in raziskuješ zemljevid. Vmes naletiš na nevtralne vojske, ki varujejo zanimive lokacije, medtem ko ostale frakcije širijo svoje ozemlje in iščejo priložnosti za napad.
V bistvu gre za zelo preprost življenjski cikel: zbiraš les, da lahko zgradiš hišo, da lahko novačiš vojake, da lahko v onostranstvo spraviš nekoga, ki varuje več lesa, da lahko zgradiš več hiš, da lahko dobiš več vojakov, da lahko pobiješ še več ljudi in pošasti. Skratka, kapitalizem z zmaji.
Junaki napredujejo, pridobivajo nove sposobnosti in opremo, po zemljevidu pa lahko najdemo tudi različne artefakte. Les, ruda, dragulji in ostali viri ostajajo pomembni za razvoj mest. Tu se ni spremenilo prav nič. Zemljevid je razdeljen na površje in podzemlje, raziskovanje pa je mogoče tudi z ladjami. Tukaj je ena izmed manjših sprememb, saj vkrcavanje ni več tako omejeno in se za uporabo ladje ni treba vedno vračati do pristanišča.
Tudi magija ostaja takšna, kot jo poznamo. Zgraditi je treba ustrezne knjižnice, pridobiti uroke in nato porabljati mano. Moj junak iz Towerja je lahko sovražnike napadal z ognjem in meteorskimi napadi, jih upočasnil ali oslabil, svoje enote okrepil in jim povrnil zdravje.
Tudi bitja so ostala zvesta originalu. Tower ima tako Gremline, kamnite gargojle, nage gospodične z nenormalnim številom rok in velikane, Necropolis pa med drugim zombije, črne viteze, vampirje in kostne zmaje. Če zavzamemo mesto druge frakcije, lahko tam novačimo tudi njena bitja.
Malo manj nepotrebnega klikanja
Največ sprememb je pravzaprav mogoče opaziti pri različnih izboljšavah uporabniške izkušnje. Ko prvič vstopimo v mesto, nas pričaka kratka predstavitev njegove arhitekture. Še bolj uporabna pa je možnost načrtovanja gradenj neposredno iz pustolovskega zemljevida. Tako nam ni treba vsakič odpirati celotnega mestnega menija, ko želimo zgraditi novo stavbo.
Morda se sliši kot majhna stvar, ampak po nekaj urah igranja se takšne spremembe hitro poznajo. Predvsem zato, ker smo vsi že kdaj izgubili pet minut življenja samo zato, ker smo trikrat odprli isti meni in ugotovili, da še vedno nimamo dovolj lesa.
Tudi bitke so nekoliko bolj pregledne. Igra nam jasno pokaže, kako daleč se lahko določena enota premakne in katere sovražnike lahko napade. Tako je precej lažje oceniti, ali se bomo s premikom preveč izpostavili ali pa bo naša enota sploh lahko dosegla nasprotnika.
Osnova seveda ostaja enaka. Še vedno gre za klasičen potezni boj, različne stopnje bitij ostajajo, prav tako pa tudi občutek, da moraš pred vsako potezo dobro premisliti. Ali pa narediti nekaj popolnoma neumnega in potem pet minut gledati v ekran ter se spraševati, zakaj si pravkar storil največjo bedarijo zadnjih par dni.
Za manj pomembne bitke je na voljo tudi samodejna razrešitev, lahko pa se iz boja umaknemo in tako rešimo junaka pred porazom. Kamero je mogoče poljubno približevati in oddaljevati.
Pokazali so nam tudi samodejno raziskovanje in Codeks, vendar podrobnosti o teh funkcijah zaenkrat še ne smemo razkrivati. Lahko pa potrdim, da obe funkciji obstajata.
Umetna inteligenca ostaja na ravni
Pomemben del igre ostaja tudi umetna inteligenca. Nasprotniki niso zgolj pasivno čakali, ampak so širili svoje ozemlje, zbirali vire, izkoriščali priložnosti in napadali takrat, ko je bilo to najbolj smiselno. Na zemljevidu je tako precej več dogajanja, saj se moramo poleg razvoja lastnega kraljestva ves čas zavedati tudi tega, kaj počnejo nasprotniki.
Seveda bo pri tem pomembno predvsem ravnotežje. Če bo umetna inteligenca dovolj sposobna, da predstavlja izziv, ne da bi pri tem goljufala ali postala nadležna, bo to še en pomemben korak naprej. Zaenkrat je vtis dober, končni odgovor pa bomo dobili šele, ko bo igra na voljo v celoti.
Tako bo očitno tudi tukaj precej pomembno preizkušanje različnih strategij. Kateri junak je najboljši? Katere sposobnosti izbrati? Katera frakcija je najmočnejša? Kako se sploh lotiti začetka igre? Na vse to bomo očitno morali odgovoriti sami.
Seveda bo pomembno tudi ravnotežje med frakcijami. Nekatere bodo vedno nekoliko močnejše od drugih, vendar upam, da ne bo prišlo do tega, da bi ena sama strategija postala tako dobra, da druge praktično ne bi imele smisla.
Nova grafika, stara igra
Grafika je bila v celoti prenovljena v 3D. Mesta, bitja, okolica in bojišča so zdaj precej bolj podrobni. In ja. Igra je videti zelo lepo. Ne glede na to, kako mrkoben je bil odziv ljudi ob razkritju na internetu.
Razvijalci so nam pokazali tudi primerjave z originalom in precej očitno je, da niso samo vzeli starih idej ter jih zamenjali z nečim popolnoma novim. Originalne zasnove so preučili in jih nato ponovno zgradili v 3D. Zato so frakcije še vedno takoj prepoznavne, kljub precej lepši grafiki, bolj podrobnim modelom in bolj izdelani okolici.
Hkrati je igra precej drugačna od Olden Era. Ta je bila narejena na novo in ima bolj barvit, nekoliko risankast videz. Heroes III Remake pa želi izboljšati nekaj, kar že obstaja, in ne ustvariti povsem nove igre.
Velik del bo predstavljal tudi večigralski način, vendar Ubisoft zaradi trenutnega testiranja zaenkrat ni želel povedati preveč. Vrača se tudi urejevalnik zemljevidov, dodana pa bo integrirana podpora za modifikacije, preko katere bo mogoče modificirane igre zagnati in se jim pridružiti neposredno iz same igre.
Torej, je remake dober?
Po treh urah lahko rečem predvsem to, da je občutek dober. Seveda ostaja še nekaj vprašanj. Kako bo igra uravnotežena? Bo umetna inteligenca boljša ali slabša? Koliko različnih zemljevidov bo na voljo? Bomo naknadno deležni nove vsebine? Kako bodo delovale funkcije, ki jih še nismo smeli podrobneje videti?
Ampak trenutna smer je vsekakor obetavna. Za vse tiste, ki so Heroes III igrali že leta 1999, bi lahko bil to končno remake, ki so ga čakali. Po dveh urah igranja lahko razumem, zakaj se je Ubisoft odločil prav za to igro.
Skratka, Heroes of Might and Magic III Remake zaenkrat izgleda zelo obetavno. Če bo Ubisoft uspel ohraniti tisto, zaradi česar je bil original tako dober, hkrati pa odstraniti nekaj njegovih bolj nerodnih delov, bi lahko dobili precej zanimivo različico ene izmed najbolj znanih poteznih strategij.
In če bo AI ostal tako učinkovit, kot je bil na mojem Gamescom preizkusu, boste imeli vsaj eno zagotovilo: ne glede na to, koliko časa boste igrali, boste na koncu vi tisti, ki boste potrebovali zdravljenje.
Igra je trenutno v razvoju za PC, Xbox Series X|S in PlayStation 5, datum izida pa zaenkrat še ni bil napovedan.
