Razvojna ekipa: The Behemoth (ZDA)
Založnik: The Behemoth
Spletna stran: https://www.thebehemoth.com/
Steam: http://store.steampowered.com/app/291860/
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=7xsTlKA7NTc
Platforme: PC, Xbox One
Operacijski sistemi: Windows Vista+
Datum izida: 13.1.2017
Cena: 19.99€
Testna različica: Update 2
Pregled
Kaj imajo skupnega konji, pritlikavci, požigalci in ptički? Vse najdete v igri Pit People, novem projektu razvojnega studia The Behemoth, ki je znano po svojih uspešnicah Castle Crashers in Battleblock Theater. Gre za eno redkih podjetij, ki se lahko pohvali s tremi igrami, ocenjenimi nad 95% na platformi Steam. In to s skupno več kot 80 000 ocenami! To veliko pove o tem, kaj pričakovati od razvijalcev in že takoj lahko potrdim, da bo tudi Pit People velik hit, čeprav je še vedno v zgodnjem dostopu. Tudi cena je kar nizka, saj je trenutno v zgodnjem dostopu na voljo za 15€.
Prva stvar, ki bo velikemu številu ljudi že takoj znana, je sam stil. Ne govorim le o izgledu, ampak o celotnem načinu, kako je igra predstavljena. Estetika je skorajda identična kot pri Castle Crashers, čeprav gre za povsem drugačno igro. Odlično nalogo opravi tudi Will Stamper, čigar ciničen glas je bil vključen tudi v Battleblock Theater. S svojimi stalnimi pripombami odlično opravi nalogo zlobnega, zdolgočasenega nebeškega bitja, ki se izživlja nad vašimi junaki.
Pa preidimo k zgodbi. Sicer name sama zgodovina sveta ni znana, igra se namreč prične, ko vanj trešči ogromni medved, ki red spremeni v vsesplošen kaos. Verjemite, sliši se dosti bolj čudno, kot je to predstavljeno v sami igri. Pričnete kot Horacio, nabiralec borovnic, ki ga je medo oropal družine, zaradi česar je prisegel, da se bo maščeval… seveda ob stalnem norčevanju naratorja. Kmalu se mu pridruži princeska, ki so ji “čeladarji” ubili očeta in jo prav tako goni maščevanje. Zadnji dve “glavni” osebi srečate še kmalu po tem, a za tem ste prepuščeni sami sebi. Glavna zgodba je zaenkrat dolga le kakšni dve uri in vidno je, da gre zaenkrat bolj kot ne le za uvodnik, a po tem imate še vedno na voljo preko sto stranskih misij in tako igra že sedaj nudi preko dvajset ur vsebine.
Princip igranja je zelo simplističen. Večino stvari opravite v štabu, mestu, kjer vlada stalna zabava. Tam lahko opremljate svojo skupino čudakov, najemate nove člane, se pomerite v areni proti računalniku ali drugim igralcem ter spreminjate glasbo in težavnost. Takoj, ko se odpravite iz mesta, vas pričaka obširen zemljevid, kjer opravljate različne naloge in se borite proti skupinam sovragov. Ko se s katero izmed skupin soočite, se vse prestavi v potezni način, kjer izmenično premikate enote, katere samodejno napadejo (navadno) najbližje tarče. Za uspešnost je potrebno taktično načrtovati, držati dobro postavitev in imeti tudi malo sreče. Ko ena izmed strani končno omaga, dobite primerjalni zaslon, kjer je izpisano, koliko škode je kateri izmed vojščakov povzročil, koliko škode prejel ter ozdravil in kako je bil koristen na druge načine.
Vojščaki so zelo raznoliki, vključujejo vse od standardnih ljudi pa do letečih vil, trolov, tortic in prdečih gob. Vsak ima svoje prednosti in slabosti, je občutljiv na določeno vrsto škode in ima razne pasivne sposobnosti. Aktivnih sposobnosti namreč ni in to je ena od stvari, ki bi še izboljšala že tako dobro igro. A raznolikosti je več kot dovolj in s preko 1300 kosi opreme, ki jih imate na voljo, lahko enote še dodatno modificirate. Seveda ne bil imel nič proti še številčnejšim kreaturam, ker sčasoma začnete srečevati vedno iste sovražnike.
Kot lahko sklepate že iz prejšnjih naslovov, ima tudi Pit People poudarek na co-op. Lahko igrate lokalno ali pa preko spleta in sam način je odlično vpeljan v samo igro. Žal je možno naokoli pohajkovati le s po enim prijateljem, a v areni se lahko pomerite med seboj štirje – seveda za nagrado najbolj prdeče gobe. Med bojem obe igralca istočasno postavljata svoje enote in ko se oba strinjata s postavitvijo, se poteze izvedejo. Majhen problem tu lahko povzroča kamera, ki občasno, sploh če so enote razporejene po mapi, skače naokoli. Srednje moteče, a razvijalci so že dejali, da bodo tudi to popravili – navsezadnje gre za igro v zgodnjem dostopu. Tudi če nimate prijatelja, je enoigralski način še vedno zelo zabaven in tako igranje v dvoje ni potrebno (čeprav je v dvoje seveda vse bolj zabavno).
Kot sem že takoj na začetku namignil, sta se mi izgled in atmosfera zdela fantastična. Z risankastim videzom in mnogo humorja je primerna tako za mladež, kot tudi za našega urednika Borisa. Še moja dvoletna nečakinja je navdušena gledala v zaslon in nemalokrat polna navdušenja izustila “KA-TO”. Humor je prisoten povsod. Vse od imen, pogovorov, kostumov, načina hoje… POVSOD. Nekatere šale so morda bolj otročje in mejijo na straniščni humor (dobesedno), a druge so bolj sofisticirane in se nanašajo tudi na reference, ki ne bodo vsem jasne.
Tudi delovanje je gladko tudi na integriranih grafičnih karticah, kar je zelo pohvalno. Dobro – ne bi rekel, da izgleda ravno grafično zahtevno, a še vedno je to, da jo na 60 sličicah na sekundo lahko igrate tudi na starejših sistemih, velik plus. Še ena stvar, ki je nadvse fantastična, je tudi glasbena podlaga. Odlično se poda in tudi po desetih urah mi je še vedno isto všeč kot na začetku. Res, tudi, če igre ne nameravate igrati, si na spletu še vedno poiščite podlago, tako dobra je.
Zaključek
Kot lahko vidite, je Pit People ena mojih najljubših iger doslej v tem letu. Vključuje elemente, ki bodo všeč velikemu številu ljudi in le redko kdo bo v njej našel kaj, kar bi sovražil. Zabaven humor, prikupen izgled, dobre mehanike in veliko število prilagoditev so le nekatere izmed stvari, ki so pripomogle k mojem navdušenju. Nadvse priporočam nakup, tudi če nameravate igrati sami. Če pa lahko igrate še s kom, pa še toliko bolje. Pa veliko užitkov pri igranju in čim manj škoda-konjev in prdečih gob… sami nemaršni softiči.
