1917 – upanje je nevarna stvar

Le še nekaj dni nas loči do podelitve famoznih Oskarjev. Na portalu smo v zadnjem obdobju objavili recenzije filmov Judy, Dva papeža in Marriage Story. Vsi omenjeni so seveda nominirani za Oskarja in nekateri tudi glavni favoriti za osvojitev. Renee Zellweger, ki je odigrala Judy je že prejela tako Zlati globus kot Bafto za glavno žensko vlogo. Laura Dern pa si je z filmom Marriage Story prav tako priborila obe nagradi, kar je dobra popotnica za osvojitev Oskarja v kategoriji stranske ženske vloge. Na stavnicah za glavno moško vlogo prednjači Joaquin Phoenix in njegov Joker. In če so podelitve Zlatih globusov in Baft merodajne, si Oskarja za stransko vlogo lahko obeta še vedno šarmantni Brad Pitt.

Ostane nam še glavni favorit za režijo in film. Tukaj v igro vstopi Sam Mendes (Skyfall) in film 1917. Tako kot ostali je tudi on prejel nagradi, ki v svetu filma držita pomembno težo. Letošnje žirije so imele resnično težko delo, saj smo lahko uživali v kar nekaj odličnih delih. Ne glede na izid Oskarjev smo lahko zadovoljni predvsem filmoljubi.

Sedaj pa k resnim vprašanjem. Kaj je naredilo film 1917 in njegova režiserja Sama Mendesa tako zanimivega, da je pobral praktično vse nagrade za film, kinematografijo in režijo? Osebno bi v prvi vrsti rekel, da tehnična izvedba samega filma. Mendes je skupaj z direktorjem fotografije Rogerjem Deakinsom ustvaril res unikaten izdelek. Celoten film je namreč posnet v enem kosu. No, v resnici temu ni tako, je pa montaža vrhunsko izpeljana in gledalec dejansko dobi občutek, da je film sneman na mah. Temu botruje dejstvo, da so rezi med kadri narejeni ob specifičnih trenutkih in »nevidno« zmontirani, kar daje vtis neprekinjenega snemanja. Po besedah režiserja je najkrajša sekvenca trajala 39 sekund, najdaljša pa več kot 8 neprekinjenih minut.

Tudi dejstvo, da je 1917 postavljen v prvo svetovno vojno je voda na mlin filmu. Tematika prve svetovne vojne je v filmski industriji precej prezrta in sam še vedno čakam na dan, ko bo Hollywoodska mašinerija posnela film o Soški fronti. Drugače pa sama zgodba ni nikakršni presežek. Dva vojaka sta izbrana, da preneseta pismo z napotki, ki bi rešila 1600 življenj. Seveda morata to storiti v manj kot 24 urah. Vojaka Schofield (George Mackay – Captain Fantastic) in Blake (Dean Charles Chapman – Igre prestolov) se tako odpravita na nevarno misijo preko »nikogaršnje zemlje« v iskanju soborcev. Mendes je film posvetil svojemu dedku, ki je bil v Veliki vojni kurir in je na stara leta z njim delil zgodbe o tej izkušnji. Kot rečeno zgodba sama ni presežek, film kot celota pa izpade vrhunsko.

Poleg snemanja v »continuous shot« tehniki, lahko občudujemo do potankosti narejeno scenografijo. Za film so skopali več kot kilometer dolg bojni jarek, celoten travnik spremenili v zbombardirano puščavo, postavili največjo konstrukcijo luči, da so naredili efekt goreče cerkve in res poskrbeli za praktično vsak detajl. Kljub pozornemu gledanju filma sem opazil redko katero napako. Z gotovostjo lahko rečem, da je Mendesu in Deakinsu uspelo pričarati turobno vzdušje prve svetovne vojne.

Ali je vse našteto vredno Oskarja lahko z ogledom ocenite sami. Prepričan pa sem, da je 1917 eden najboljših vojnih filmov, ki ga brez strahu lahko postavimo ob bok Paths of Glory, Apocalypse Now, Saving Private Ryan in novejšim Dunkirk. Film priporočam navdušencem nad tehnično zahtevnimi deli in tistim, ki bi radi vsaj za dve uri stopili na bojišča Velike vojne in občutili strah in bedo naših dedkov in pradedkov.

Zanimivosti:

• Igralci so 6 mesecev vadili tako v studiju kot na terenu, saj je vsak korak bil natančno odmerjen.
• Prvi vojni film po 50 letih, ki je nominiran za Oskarja v kategoriji vizualni efekti.
• V sceni, kjer nebo osvetljujejo s svetlobnimi raketami so morali zaradi pravilnih kotov svetlobe, rakete navezati na žice in jih pravilno usmeriti. Prav tako so bile kemično dodelane, da so dobili želeno barvo svetlobe.
• Kljub neverjetno kompleksnemu načinu snemanja in mnogim preprekam jim je na koncu največ težav povzročil vžigalnik, ki se ni prižgal v določenem trenutku. Zaradi tega so skoraj v celoti izgubili en snemalni dan.