Krvoločni vesoljski bojevnik Predator se je v kinih prvič pojavil leta 1987 in si enakomerno izmenjeval udarce s Schwarzeneggerjem, nakar je Hollywood poskušal izkoristiti njegovo ime, a so bila vsa nadaljevanja narejena precej na hitro, zato o kakšni resni kvaliteti ni bilo govora. Poskušali so ga celo spariti s Xenomorphom iz franšize Osmi potnik, kar nam sicer ni prineslo kakšnih spektakularnih filmov, smo pa zaradi tega dobili dvojec kar dobrih prvoosebnih streljačin.
Predator si je spoštovanje do svojega imena povrnil šele leta 2022 v filmu Prey. Režiser Dan Trachtenberg je s tem projektom pošteno presenetil tako kritike kot tudi gledalce. Disney mu je nato naložil nalogo nadaljnjega razvoja franšize in iz tega se je rodila risana serija Predator: Killer of Killers, v kateri bo nevarni lovec skočil v človeško zgodovino in se pomeril z najbolj mogočnimi človeškimi bojevniki.
Gledali bomo dvobojevanje Predatorja z Vikingi, nakar bomo v naslednji epizodi skočili v starodavno Japonsko, kjer se bo pomeril s samuraji, za konec pa nas čaka še spopad v 2. svetovni vojni. Slednje merjenje moči bo še posebej zanimivo, saj nam bo Predator pokazal tudi sposobnosti letenja znotraj svojega zračnega lovca, ki je tako napreden, da lahko nasprotnika prek nekega kabla kar povleče iz kabine.
Serijo Predator: Killer of Killers bomo lahko gledali na pretočnem servisu Disney+ od 6. junija dalje. To pa ni edini projekt letos, v katerem bo osrednjo vlogo igral ta krvoločni lovec. Dan Trachtenberg je namreč dobil tudi priložnost za razvoj nadaljevanja filma Prey, ki se bo tokrat imenoval Predator: Badlands. V glavni vlogi bo nastopila Elle Fanning, in za spremembo tokrat ne bomo gledali boja med človekom in Predatorjem, saj bo dvojec sklenil partnerstvo. Film bomo v kinih gledali od 7. novembra dalje, zaenkrat pa še čakamo na prvi napovednik.
Nintendova konferenca je bila za nekatere razočaranje, saj Japonci niso pokazali kaj preveč ekskluziv, ki bi jih razvili njihovi lastni studii. Še vedno mi ni jasno, zakaj nismo dobili niti dražilnika za novega Maria, je pa Nintendo veliko več pokazal pri ponudbi zunanjih razvijalcev, ki so bili morda celo glavna zvezda predstave.
Pisali smo že o igri The Duskbloods, ki jo za Nintendo Switch 2 razvija studio FromSoftware, na Nintendovi konferenci pa smo dobili tudi nekaj sekund dolgo predstavitev težko pričakovane igre Hollow Knight: Silksong. Med naborom naslovov zunanjih razvijalcev si je nekaj časa na odru prislužil tudi Hades 2, za katerega je razvijalec Supergiant Games potrdil, da bo ob izidu med konzolami ekskluzivno zavezan konzoli Nintendo Switch 2, obenem pa se bo pojavil tudi na originalnem Switchu.
Hades II v1.0 will come to Nintendo Switch 2 and Nintendo Switch at the same time as PC and Mac, so if you're already playing in Early Access, you'll get v1.0 as soon as it's ready!
To v bistvu ne bi smelo biti tako veliko presenečenje, saj je tudi prvi Hades najprej izšel na PC-ju in konzoli Nintendo Switch, nato pa se je šele kasneje preselil na Xbox in PlayStation. Kljub temu so nekateri upali, da je igra od takrat postala tako uspešna, da se razvijalcu ne bi bilo treba ekskluzivno zavezati samo enemu konzolnemu ekosistemu. A očitno je Nintendo dovolj na široko razprl mošnjiček, da je razvijalca pridobil na svojo stran. Hades 2 bomo tako ob izidu lahko igrali samo na PC-ju in Nintendo Switch 2, a datum končne verzije zaenkrat ostaja neznanka.
Potrjeno je sicer bilo, da bo igra v finalni obliki izšla enkrat leta 2025. Na PC-ju je sicer že od maja 2024 na voljo v programu Early Access in jo lahko na Steamu kupite po ceni 28,99 €.
Franšiza postapokaliptičnih iger me spremlja že celo večnost, saj o njej neprestano pišem recenzije in novice, kar je impresivno glede na to, da smo skupno dobili samo dve igri, ki pa jih je nato razvijalec Naughty Dog neprestano predeloval. Original je davno tega izšel na konzoli PlayStation 3, bil nato predelan za PlayStation 4, nakar smo dobili posebno različico Part I, ki smo jo najprej gledali na konzoli PlayStation 5, nato pa še na PC-ju. Po podobni poti je šel Part 2, ki je v samo petih letih od izida doživel že tri različne verzije – zadnja od teh se je nedavno pojavila tudi na PC-ju.
Tega sem malce potestiral tudi jaz in z veseljem lahko zapišem, da se stvar na računalnikih obnese veliko bolje kot predelava prvega dela, ki je bil v tem smislu katastrofa in je potreboval cel kup popravkov, preden je prešel v sprejemljivo stanje. Sam sem igro testiral na zdaj že malce starejšem PC-ju, ki vsebuje grafično kartico RTX 3070 in procesor Ryzen 5800X3D, in kakšnih problemov z optimizacijo nisem imel. Pri normalni ločljivosti 2560 x 1440 sem pri visokih grafičnih nastavitvah dosegal 60 sličic na sekundo, za še bolj stabilno delovanje pa mi je pomagal še DLSS.
Predelava sicer nima zaklenjenih sličic na sekundo, tako da lahko tisti z močnejšimi konfiguracijami do konca izkoristijo osveževalno frekvenco svojih monitorjev. Pojavil se je celo trik, kako še nadaljnje pridobiti dodatno število sličic na sekundo, a boste morali za to izklopiti funkcijo Rebar. To pa lahko naredite preko BIOS-a, kar je nadležno, saj Rebar pri nekaterih drugih igrah pripomore k višanju sličic na sekundo.
Za predelavo je poskrbel studio Nixxes, ki si je pri teh projektih do zdaj nabral že toliko izkušenj, da je na PC-ju začel optimizacijo prilagajati za izjemno popularni, a v svoji srži že leta stari Steam Deck. Stvar sem poskusil tudi sam in presenečeno ugotovil, da lahko dosegam med 30 in 40 sličic na sekundo – seveda z vklopljeno tehnologijo FSR, ki sem jo tule lahko nastavil na “Quality”.
Akcija je še vedno vrhunska in jo zdaj lahko spremljate z odklenjenim številom sličic na sekundo.
Kar se optimizacije tiče, glede igre nimam nekih večjih pritožb in očitno pri tem nisem sam, saj so igralci veseli že tega, da stvar deluje bolje kot prvi del. Zato igra trenutno na Steamu po več kot 5.000 recenzijah uporabnikov drži oceno “Very Positive“.
Kar se zadeva same vsebine, nimam na tem mestu zapisati ničesar res novega, in tako je stvar skoraj enaka verziji za PlayStation 5. Nekaj razlik vseeno je, saj je PC-verzija ob izidu dobila večjo vsebinsko posodobitev 2.0.0, ki je skočila tudi na različico igre za PS5, s sabo pa prinaša nove igralne razrede za igralni način No Return, v katerem so se pojavile tudi nove trofeje. Ob tem smo za Ellie dobili tudi novo preobleko, in sicer usnjen jopič, ki se napaja iz igre Intergalactic: The Heretic Prophet – novega projekta razvijalca Naughty Dog.
Igranje na Steam Decku je sicer podprto, a tole mojstrovino je skoraj nujno izkusiti na nekem večjem ekranu.
Pred kratkim je igra prejela tudi prvi popravek, ki je namenjen specifično PC-verziji igre. Stvar v obsegu meri samo nekaj megabajtov, a popravi pomembne stvari – tako da je merjenje z miško zdaj še bolj precizno, dodana pa je bila tudi opcija za prilagajanje ostrine slike ob vklopljenih tehnologijah DLSS in FSR.
Predelava je prišla ravno ob pravem času, saj smo trenutno vsi na trnih glede nove sezone televizijske serije, ki bo premiero dobila že čez nekaj dni.
The Last of Us Part 2 Remastered je tako uspešno preživel svoj prehod na PC in na Steamu si ga lahko privoščite po malce nižji ceni – 50 €. Dodaten bonus je tudi dejstvo, da Sony sicer ponuja vpis v PlayStation račun, a ta za igranje Steam verzije ni nujen.
Priznam, da sem že malce sit pisanja o predelavi igre The Elder Scrolls: Oblivion, o kateri poslušamo že dolgo, a ostaja zgolj pri govoricah. Čeprav je več vidnih imen v igričarski industriji potrdilo njen obstoj, pa sta Microsoft in Bethesda še vedno povsem tiho. Glede na zadnja poročanja naj se to ne bi spremenilo vse do samega izida igre.
Novinar Jeff Grubb je kot prvi poročal o predelavi, zdaj pa je v zadnjem podkastu Power Block te govorice še enkrat potrdil. Po njegovih virih naj bi igra izšla enkrat aprila. V bistvu lahko uradno najavo pričakujemo vsak hip — Microsoft naj bi se namreč odločil za t. i. “shadow drop” izid, kar pomeni, da bo igra na nek naključen dan kar naenkrat dobila napovednik z obvestilom, da je že na voljo za igranje.
Ta pristop se je Microsoftu že obrestoval — spomnimo se Hi-Fi Rush, ki je izšla na enak način in postala uspešnica. Čeprav je Microsoft nato pravice in razvijalca predal naprej, je uspeh verjetno dovolj velika spodbuda, da isti recept ponovijo tudi pri Oblivionu.
Kakšna bo predelava videti v končni fazi, je za zdaj še neznanka. Projekt naj bi bil sprva zamišljen kot blaga grafična obnova, a naj bi razvijalec Virtuos Studios medtem celotno kampanjo prenesel v pogon Unreal Engine 5. To naj bi prineslo tudi spremembe v igralnih mehanikah, ki bodo bolj privlačne za novo generacijo igralcev.
Na skorajšnjo napoved projekta morda nakazuje tudi nekaj skrivnostnega dogajanja na Steamu. Igralci so opazili, da so bili z uradne strani Deluxe izdaje odstranjeni vsi napovedniki – ostale so le slike. Takšno urejanje več kot deset let stare ponudbe je nenavadno. Še bolj čudno pa je, da se enake spremembe niso zgodile pri Game of the Year izdaji, ki še vedno vsebuje napovednike.
Zaenkrat nam ne preostane drugega kot čakanje na uradno potrditev. Tudi če se govorice izkažejo za neresnične, pa lahko tolažbo najdemo pri skupnosti modderjev, ki že dolgo ustvarja projekt Skyblivion. Ta bo v predelavi Obliviona poskrbel za svojo različico, izid pa je napovedan za leto 2025.
Prav zanima me, ali je Tom Cruise, ko je leta 1996 izdal prvi film iz franšize Misija: Nemogoče, sploh pomislil, da bo te filme snemal še skoraj 30 let kasneje — in da bodo postali odličen izgovor za potešitev njegove adrenalinske lakote. Še danes, pri 62 letih, namreč sam snema svoje kaskaderske prizore.
Verjetno takrat tudi nihče ni pričakoval, da bo ta filmska franšiza, zasnovana po seriji iz leta 1966, postala tako izjemno priljubljena in bi si lahko enakovredno izmenjevala udarce s prestižno licenco James Bond — ter jo na nekaterih področjih celo presegla. Do zdaj smo dobili sedem filmov, noben od njih pa ni bil za odmet. Osmi del, Zadnje maščevanje, pa glede na napovednik obeta najbolj impresivno poglavje doslej.
Video napovednik lepo predstavi zgodovino agenta Ethana Hunta. V njem lahko znova vidimo tisti slavni prizor, kjer se po vrveh spusti skozi strop in se za las izogne alarmom. Nato pa sledijo novi podvigi — v zadnjem filmu bo Ethan veliko tekal, za svoje ekspedicije pa bo dobil celo letalonosilko.
Navduši tudi igralska zasedba, kjer v ospredju ostaja seveda Tom Cruise, a skoraj vsak kader prikaže znan obraz: Hannah Waddingham iz Ted Lasso, Tramell Tillman iz serije Severance, Nick Offerman iz Parki in rekreacija in seveda Simon Pegg, ki je prvič nastopil v tretjem delu franšize in je od takrat njen stalni član.
Ethan se je v prejšnjem filmu postavil po robu zlobni umetni inteligenci, ta boj pa se bo zdaj nadaljeval. Svoje sposobnosti bo moral znova pokazati — tako v zraku kot pod vodo. Čaka ga ogromno tekanja, kjer šteje vsaka sekunda, eksplozije pa bodo seveda njegov redni spremljevalec.
Misija: Nemogoče – Zadnje maščevanje bo popoln izgovor za ponovni obisk kina — na sporedu od 23. maja dalje.
Založniki in razvijalci videoiger so v zadnjih letih dobili pametno idejo glede širjenja svojih licenc ter kako lahko takšne poteze blagodejno vplivajo tako na prepoznavnost znamke kot tudi na rast prodaje. Kako se temu streže, nam je najprej pokazal razvijalec CD Projekt RED, ki je serijo knjig Veščec prek trilogije iger The Witcher popeljal do svetovne slave. Ta uspeh je nato spodbudil Netflix k ustvarjanju priljubljene serije, ki je pri igralcih ponovno vzbudila željo po igranju iger, kar se je odrazilo v njihovi povečani priljubljenosti na Steamu.
Podobno se je zgodilo, ko je igra Cyberpunk 2077 dobila svojo anime priredbo. Tudi sam sem že dolgo nazaj padal pod podobne vplive – ne morem vam povedati, kolikokrat sem po ogledu kakšnega Vojnozvezdnega filma šel ustvarjati novega junaka v Knights of the Old Republic.
Formulo so nato posvojili tudi drugi založniki, še posebej pa jo ima rad Capcom. Ta je z Netflixom v preteklosti že sodeloval pri seriji Dragon’s Dogma, 3. aprila pa je na spored prišla nova serija Devil May Cry. Gre za franšizo, ki je bila nekoč izjemno priljubljena, a od njenega zadnjega dela je minilo že šest let.
Kljub temu spomini niso zbledeli in očitno serija uživa dobro gledanost, kar se je odrazilo tudi pri prodaji na Steamu. Devil May Cry 5 je trenutno 12. najbolje prodajan naslov na Steamu, pred dvema dnevoma pa ga je hkrati igralo več kot 13k igralcev. Dobro kaže tudi paketu predelav Devil May Cry HD Collection, ki je na 20. mestu in je prav tako pred nekaj dnevi dosegel več kot 6k sočasnih igralcev.
Te številke kažejo, da franšiza še zdaleč ni mrtva. Za porast priljubljenosti pa ni zaslužna le Netflixova serija, ampak tudi konkretni popusti. Če ste si od nekdaj želeli gledati kopico slaboritnežev, ki se z zabavnimi orožji in frajerskimi enovrstičnicami borijo proti trumam demonov, je zdaj idealna priložnost. Devil May Cry 5 je trenutno znižan za 75 % na 7,49 €, medtem ko je Devil May Cry HD Collection na voljo za 9,89 €. Za popolnejšo izkušnjo lahko kupite paket Franchise Pack, ki za 19,89 € poleg omenjenih iger, vključuje še Devil May Cry 4.
Tu pa je še nesrečni DmC Devil May Cry, v katerem spremljamo mlajšega Danteja. Igra pred več kot desetletjem igralcev ni prepričala, a se je njen status medtem spremenil. Danes na Steamu nosi oceno “Very Positive”, kupite pa jo lahko za 7,49 €.
Capcom, bi zdaj morda končno lahko dobili kakšno novico glede potencialnega nadaljevanja?
Razvijalec Bungie je dolgo veljal za studio, ki mu je malo mar za igričarske trende, saj je prek svoje večigralske streljačine Destiny 2 služil takšne denarce, da se mu niti ni mudilo z razvojem naslednika. Nato pa se je čez noč pojavila novica, da je vodstvo zgrešilo finančne cilje kar za 45 %, in hitro so v pisarnah zazvonili alarmi, čemur je seveda sledilo odpuščanje. Kar naenkrat tako Bungijev naslednji projekt Marathon ni bil videti kot zgolj nek stranski projekt, za katerega si lahko vzamejo svoj ljubi čas, ampak se je na njegova pleča preselilo ogromno pričakovanj – tudi takšna, povezana z obstojem samega studia.
Marathon je svoj prvi (in edini) napovednik dobil leto dni nazaj ob najavi, od takrat pa o njem nismo slišali nič konkretnega – razen tega, da Bungie na njem še vedno dela. Vmes so razvili dovolj vsebine, da se je zdaj začelo draženje s prikazom prvega igralnega napovednika.
Razvijalec je najprej začel dražiti prek različnih družabnih omrežij, pojavil pa se je tudi Discord kanal, na katerem so člani lahko iskali sledi glede morebitne najave naslednje Bungijeve igre. Nato je uradna spletna stran doživela popolno prenovo – tam zdaj najdete gumb Play, ki vas na YouTubu preusmeri na kratki dražilnik. Ta pa naj bi gledalce pripravil na igralni napovednik, ki ga bomo lahko spremljali 12. aprila ob 19.00 – tako na YouTubu kot tudi na Twitchu.
Dražilnik nam še enkrat predstavi vizualno podobo Marathona, ki bo močno stavil na kričečo živo zeleno barvo in sintetična bitja, videti kot organske tvorbe, prek katerih je nekdo napel gumo. Videz igre je vsekakor nekaj posebnega – zdaj pa le upamo, da bo tudi igralna formula enako privlačna. Osebno upam, da se je Bungie vsaj malce vrnil na stara pota franšize Halo in da bo Marathon vseboval tudi kakšno enoigralsko kampanjo.
Kako daleč bi šli vplivneži za ustvarjanje nove vsebine? Zdi se, da se te meje neprestano premikajo – in to velja tako za tiste, ki že imajo ogromno občinstvo in želijo njegovo pozornost ohraniti, kot za tiste, ki svojo spletno kariero šele začenjajo in potrebujejo nek podvig, da bi oči javnosti preusmerili nase.
24-letni YouTuber Mykhailo Viktorovych Polyakov, ki je kljub priimku Američan, spada med tiste, ki so še na začetku kariere – čeprav je za svojo slavo že v preteklosti počel precej tvegane stvari. Pred pol leta se je odpravil v Afganistan obiskat Talibane, se z njimi fotografiral s polavtomatskim orožjem in mačetami ter želel od blizu spoznati njihovo življenje – čeprav je bil ves čas le sekundo oddaljen od tega, da ga vzamejo za talca.
Ti videoposnetki so na njegovem kanalu Neo-Orientalist nabrali nekaj tisoč ogledov, kar zanj očitno ni bilo dovolj. Slaba dva tedna nazaj je tako naredil nekaj še bolj ekstremnega: z napihljivim čolnom se je podal preko Indijskega oceana in obiskal otok Severni Sentinel, kjer živi izolirano pleme Sentinelcev. Ti praktično nimajo stikov z zunanjim svetom – in indijska vlada se trudi, da bi tako tudi ostalo. V preteklosti pa so se že zgodile izjeme: leta 2006 sta dva ribiča pomotoma priplavala na obalo in bila ubita; leta 2018 pa je ameriški misijonar John Allen Chau poskušal plemenu predstaviti krščanstvo. Tudi ta obisk se ni končal srečno – Johna so zasuli s puščicami, njegovo truplo povlekli na otok, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled.
Mykhailo je vse to zagotovo vedel, a se je kljub temu spustil v nevarno avanturo. Z gumenjakom je prispel do otoka, nato pa po njem razporedil različna darila, kot sta kokos in dietna Coca-Cola. Sentinelcev ni bilo na spregled. Razočaran se je usedel nazaj v čoln in odrinil od obale, nato pa s piščalko poskušal pleme privabiti iz zavetja – a tudi to mu ni uspelo.
Pametne vsebine tako sicer ni posnel, si je pa za nekaj časa našel novo nastanitev. Indijskim oblastem njegov izlet ni bil preveč všeč, zato so ga kmalu po pristanku v Port Blairu aretirali. Sojenje ga čaka 17. aprila. Zaradi kršitve zakonodaje ga čaka zajetna denarna kazen, možna pa je tudi do petletna zaporna kazen.
Ko je bil film Minecraft prvič najavljen, sem se – tako kot večina ljudi po svetu – najprej vprašal, zakaj bi kdo to sploh delal in kako bi se končni produkt predelave igre, ki se vrti okoli neprestanega ustvarjanja vsebine in kreativnosti igralca, obnesel v kinodvoranah. Nakar mi je hitro postalo jasno, da je Minecraft ena najbolj priljubljenih licenc na svetu in da bo zaslužek ogromen, če le prvi napovednik ne bo popolna katastrofa.
A napovednik je pokazal kvaliteto, zato je bil nadaljnji razvoj dogodkov povsem logičen. Minecraft film, ki ima podobno neizviren naslov kot Brata Super Mario Film, je pretekli vikend izšel in pričakovano zatresel kinodvorane po celem svetu. Film je samo v ZDA zaslužil 157 milijonov dolarjev, na mednarodnem trgu pa še dodatnih 144 milijonov, kar končno številko postavi na presneto impresivnih 301 milijon dolarjev.
S tem je Minecraft porušil rekord prejšnjega filma, ki je nastal na podlagi igričarske licence – ta pa je pripadal že omenjenemu Brata Super Mario Filmu, ki je v istem času zaslužil “le” 204 milijone ameriških zelencev.
Kritiki do filma sicer niso bili prijazni, saj na IMDb-ju nosi zgolj oceno 6,1/10, na Rotten Tomatoes pa 47 %, a gledalci so nad prikazanim precej bolj navdušeni in so filmu skupno podelili oceno 87 %.
Uspeh filma je prinesel nekaj oddiha tudi filmskim studiem, ki se že dlje časa borijo s težavo privabiti gledalce v kina. Warner Bros. ni škrtaril in je za ustvarjanje Minecraft filma privabil igralce, kot so Jack Black, Jennifer Coolidge in Jason Momoa, poleg njih pa smo bili priča impresivnim posebnim učinkom, ki svet igričarskega Minecrafta uspešno prenesejo v filmski format.
Minecraft film bomo še nekaj časa lahko gledali po kinih v Sloveniji, ko pa bo stvar naposled skočila v pretočni format, ga bomo lahko gledali prek servisa Max.
Počasi izgubljam upanje, da bo založnik Ubisoft res še kdaj pošteno prevetril svojo najbolj dobičkonosno franšizo Assassin’s Creed. Temu ni bilo vedno tako, saj je šla ta serija med svojim obstojem skozi vsaj eno večjo igralno spremembo in ta se je zgodila leta 2017, ko je izšlo poglavje Origins, takrat pa se je tudi začela nova era te franšize, ki nas je postavila na res titanske mape, nakar smo skozi naslednje dele dobili samo še finomehanične popravke že obstoječe igralne formule.
To je nekaterim očitno ustrezalo, saj je vsak naslednji del podrl rekorde glede prodanih kopij, vendar je tudi največjim privržencem postalo jasno, da bo treba kmalu vse skupaj spet malce spremeniti in dostaviti nekaj novega. Igralci so upe polagali v poglavje Shadows in to igro je tudi Ubisoft predstavil kot nekakšno svežo ero te serije, a vas žal moram razočarati, da temu ni tako. Assassin’s Creed Shadows je namreč naslov, ki bo igralcem prejšnjih delov Odyssey in Valhalla še kako znan, le da se tokrat ne boste podili po evropski pokrajini, ampak boste skočili med ninje in samuraje starodavne Japonske. Srčika igranja tako v srži ostaja nespremenjena in tudi s tem ni nič kaj groznega narobe, a če ste eden od tistih igralcev, ki ste se do zdaj prenažrli formule novejših Assassin’s Creedov, potem vam tudi Shadows ne bo ponudil ničesar res novega.
Razvojna ekipa: Ubisoft Založnik: Ubisoft Platforme: PC, PS5, XSX Steam:Povezava Datum izida: 20. marec 2025 Cena: 69,99 €
NAPOVEDNIK
Uvodu spektakularnosti ne manjka. Stopimo v škornje temnopoltega junaka z imenom Yasuke, ki kot suženj Portugalcev prispe v Japonsko in čeprav tip dobesedno samo kleči in molči, zaradi tega postane na moč privlačen fevdalnemu gospodu Odi Nobunaga, ki ga nato vpokliče v svoje vrste in v naslednjem kadru se že borimo na njegovi strani medtem ko poskušamo iztrebiti lokalne prebivalce. Yasuke je pravi tank, ki iz manjših ali večjih nasprotnikov naredi pripraven narezek za na mizo in priznati moram, da se usmrtitve, kjer nekoga nabijemo na katano in nato dvignemo visoko v zrak, kar nisem in nisem mogel naveličati. Nakar se stvari zasukajo in skočimo v vlogo Nanoe, gibčne bojevnice, ki pokaže drugo perspektivo napada iz strani Nobunage, s tem pa dobimo tudi dostop do povsem drugačnega protagonista, ki se mora med igranjem zanašati na skrivanje in odstranjevanje nasprotnika na ta način, da nase ne opozorimo njegovih vrstnikov.
Sama zgodba je presenetljivo generična, polna klišejev in predvidljiva. Ni ti treba biti nek izkušen filmski genij da predvidiš, da bo od Nanoe prijazni oče kmalu šel k rakom žvižgat in da bo nato njegova hčer šla po poti maščevanja in zgodi se ravno to. Sekvenca njegove smrti je sicer impresivna, a malce smešno je, da se za njegovo smrt na kup zberejo vsi glavni zlobneži v vrsti in že tam mi je takoj postalo jasno, da so tole mini šefi, ki nadzorujejo določene regije in jih bo treba postopoma odstraniti tako kot smo to delali s pripadniki kulta v Odyssey in tudi to se je izkazalo za pravilno predvidevanje.
Sprememba letnih časov lepo popestri raziskovanje in igra je celo tako napredna, da lahko vidimo počasno kopnenje snega!
Skratka o štoriji ne bi preveč zgubljal časa, saj je ta žal samo povprečna in če ste morda mislili, da vas bo skozi svet Shadowsa naprej peljala močna pripoved, potem se žal to ne bo zgodilo. Vse skupaj se mi je zdelo nekam na hitro spisano in tudi partnerstvo Nanoe in Yasukeja je sklenjeno bolj zaradi tega, da imamo izgovor za preklapljanje med dvema likoma kot pa da bi njuna naveza zares delovala organsko. Da sploh pridemo do te točke bo treba pretrpeti več uvajalnih delov in tempo se na ta način čuti pohitren, a obenem se ti zdi, kot da se stvari vlečejo preden resnično dobiš dostop do odprtega sveta.
Ta je, tako kot je zdaj že navada Ubisoftovih iger, naravnost čudovit. Že v preteklosti sem večkrat zatrdil, da lahko Assassin’s Creed igram očitaš veliko stvari, a dela vseh tistih, ki skrbijo za ustvarjanje historično podrobnih map, ne morem okarati in nič drugače ni niti v Shadows. Regije so sicer malce manjše od preteklega dela Valhalla, a obilujejo z detajli, ki poskušajo pričarati živ svet. Ker se nahajamo na Japonskem je veter naš stalni spremljevalec in lotosovi cvetovi so del vsake pomembnejše vmesne sekvence, Shadows pa k temu doda še neko umirjenost ko se nahajaš zunaj mest in ugledaš svoj prvi sončni zahod, k vtisu pristnosti pa prispevajo še letni časi, ki se lahko zamenjajo kar med igranjem. Tako bo okolico sčasoma prekril tudi snega, nakar se ob toplem vremenu ta začne počasi taliti in na blatnih cestah puščati luže, vse to pa mi je povzročalo, da sem se med igranjem redno ustavljal in lovil takšne in drugačne podrobnosti.
Yasuke je vsekakor slaboriten možakar, a igranje z njim mi preprosto ni bilo tako zabavno kot pa z Nanoe.
Sama igralna formula kot rečeno ni dobila kakšnih resnih pretresljajev. Za razliko od prejšnjih delov lahko zdaj sicer preklapljamo med dvema igralnima likoma, kar smo nazadnje počeli v igri Assassin’s Creed Syndicate in tudi tule se stvari igrajo podobo: Yasuke mi je bil primeren za situacije, kjer je bilo treba počistiti kakšno bazo težjih nasprotnikov, medtem ko je Nanoe bolj primerna za prikrito izničevanje tarč. Problem tule je samo dejstvo, da uvodne ure preživimo v vlogi Nanoe in če medtem opravljate še stranske misije, boste postali povsem navajeni na njen slog igranja. Ravno zaradi tega mi Yasuke ni preveč odgovarjal in pošteno povedano bi bolj sodil v kakšen bolj akcijsko usmerjen naslov. Navsezadnje igramo igro, ki je podnaslovljena Shadows in igranje v vlogi ninje je bila tudi moja lastna dolgoletna želja, zaradi česar v samurajske škornje sploh nisem skakal, saj mi je bila Nanoe presneto bolj zabavna. Kot gibčna bojevnica sem se prav veselil obiska sovražnih kampov pri katerih je zdaj vhod malce težji, saj ne moremo kar plezati po golih stenah. K sreči imamo pri sebi vedno priročen izstreljevalnik vrvi – še en trik, ki je bil sposojen iz igre Syndicate – z njim pa lahko hitro splezamo na strehe ali pa nam služi za prečkanje večjih prepadov. Yasuke je po drugi strani res odporen na poškodbe, a ni nepremagljiv, zato je treba tudi z njim včasih pobegniti in ko se opremljen v mogočen oklep skrivam v grmovju se res hitro začneš počutiti trapasto. Kljub temu boste v njegove škornje včasih primorani skočiti, saj so nekatere sekcije mape namenjene samo njemu – samo on lahko recimo lahko prebije določen zid, enake posebnosti pa ima tudi Nanoe.
Samo šunjanje naokoli je veteranom serije zdaj že dobro znano in Shadows kakšne resne revolucije ne prinaša. Med jahanjem po odprtem svetu boste naleteli na manjše in večje sovražne utrdbe, ki vsebujejo svoje mini nalogice. Pri večjih gradovih je denimo zdaj treba odstraniti določeno število močnejših samurajev, ki jih je treba med zidovi najprej locirati. To je težje kot se sliši, saj nam tokrat v pomoč ne priskoči noben orel, ampak določene točke dogajanja uzremo preko pozornega pregledovanja, a naš pogled ni neomejen, tako da se je za določene stvari treba premakniti bližje k tarči. To zna kmalu postati tečno, a vse te samuraje je nujno poslati v onostranstvo drugače na koncu ni možno odpreti skrinje z mamljivim zakladom.
Če česa tej igri ne moremo zanikati so to spektakularni razgledi.
Assassin’s Creed Shadows je še vedno zavezan k ustvarjanju RPG izkušnje, kar ima dobre in slabe strani. Regije so zopet omejene na določene stopnje in tumpasti šefi zopet ne umrejo takoj ko jim iz zasede zabodemo rezilo v vrat. To sicer lahko odpravimo preko opcije med nastavitvami, a to je bolj polovična rešitev, saj razvojno drevo vsebuje veščine, ki pri teh napadih iz zasede omogočijo večjo zadano škodo, zaradi česar sem se počutil kot da ob igranju goljufam. A po drugi strani je alternativa trapasta, saj moraš šefu zabiti določeno škodo, nakar se je treba z njim pomeriti v obračunu 1 na 1, ali pa nekam zbežati, se malce skriti in se nato vrniti dokončati delo. To je enostavno nerodna igralna formula, a je velikokrat edini izhod in morda je ravno zaradi tega umetna inteligenca nasprotnikov takšna katastrofa, saj za vami izgubijo sled po nekje treh sekundah – tokrat se lahko celo uležemo, tako da jim lahko še hitreje pobegnemo.
Grafično je tale igra lepotica, ki zna pokazati izjemno impresivne razglede. Že prej sem omenil sončne zahode in spreminjanje letnih časov, k temu pa je treba dodati naravnost čudovito osvetlitev nekaterih scen. Žal obrazne animacije še vedno ostajajo ujete v preteklosti, kar je bil problem tudi preteklih novejših poglavij. Sicer pri tistih pomembnih likih še nekako gre, a takoj ko pred kamero skoči kak nepomemben NPC takoj postane jasno, da pri njegovemu oblikovanju ni šlo toliko truda. Nekam šibko se mi je zdelo tudi glasovno podajanje angleških govorcev in Assassin’s Creed že dolgo šepa na avdio področju, kjer je zvok zopet slišati pretirano stisnjeno.
Misij, kjer moramo za nekom počasi hoditi, je tudi v Shadows polno. Za lažje spremljanje lahko sprožimo samodejno hojo, začuda pa ta funkcija manjka na konju, ki nas je včasih sam peljal do izbranega cilja.
Assassin’s Creed Shadows tako vsebuje dobre in slabe plati in žal ne morem zapisati, da je tole mojstrovina, ki je ne smete zamuditi. Preprosto je preveč zamer iz predhodnika in zmede pri igralnih odločitvah, da bi ta naslov lahko priporočil tudi tistim, ki so se Assassin’s Creed formule naveličali že leta nazaj. Je pa tudi tokrat igralna formula nalezljiva in če ste zaljubljenec v japonsko zgodovino boste od izkušnje odnesli veliko več in boste tudi bolj oprostljivi do nekaterih minusov. Na igralno revolucijo znotraj te franšize bomo tako morali še malce počakati in upamo, da bo založnik Ubisoft do takrat še živ.
Grozljivke se rade dotikajo vprašanja, kaj se zgodi po naši smrti, saj to ponuja odličen izgovor za raziskovanje paranormalnega in prikazovanje zombijev na zaslonih. Le redki filmi pa se poglobijo v psihološko travmo ob izgubi bližnjega ter v to, kaj bi bili ljudje pripravljeni storiti, da bi z njim preživeli vsaj še nekaj dodatnih trenutkov. Te teme se je na genialen način lotil Stephen King v svoji knjigi Mačje pokopališče, ki še vedno čaka na res zadovoljivo filmsko predelavo. Podobno pot poskuša ubrati tudi prihajajoča grozljivka Bring Her Back.
Film je vzbudil veliko zanimanja predvsem zaradi režiserskega dvojca Dannyja in Michaela Philippouja, ki sta leta 2023 dodobra pretresla žanr grozljivk s filmom Talk to Me. Tudi ta se je ukvarjal z duhovi umrlih, ki so jih liki lahko srečali s stiskom skrivnostne umetne roke, zato podobnosti med njim in Bring Her Back niso naključne. Brata sta ga celo označila za duhovnega naslednika Talk to Me.
Napovednik nam predstavi mater, ki se nikakor ne more sprijazniti s smrtjo hčerke in jo želi na vsak način pripeljati nazaj med žive. To ji nekako uspe s pomočjo angela, vendar končni rezultat verjetno ni tak, kot si je predstavljala. Svoje poskuse na meji življenja in smrti izvaja v odmaknjeni hiši, kjer se z njenim norim svetom soočita tudi njena dva nova posvojenca.
Čeprav napovednik ne razkrije preveč, je dovolj intriganten, da upraviči nakup vstopnice. Bring Her Back bo v kinematografih strašil od 30. maja dalje, a to ni edini projekt, na katerem trenutno delata Danny in Michael Philippou.
Po uspehu njunega prvega filma je hitro dobil zeleno luč tudi njegov nadaljevanje, Talk 2 Me, ki je že uradno potrjeno, a še daleč od izida. Po poročanju spletne strani IndieWire sta Danny in Bill Hinzman spisala dva scenarija, a se ne moreta odločiti, kateremu bi sledila. Medtem bosta brata letos v Mehiki posnela dokumentarec o smrtonosni rokoborbi, Danny in Hinzman pa sodelujeta še pri enem nerazkritem projektu, ki bo moral najprej dobiti dokončan scenarij, preden se bo delo nadaljevalo na Talk 2 Me.
Iger, ki se vrtijo okoli zabavne fizike, je vsekakor veliko, a bolj malo jih je takšnih, da se jih človek ne bi naveličal po kakih dveh urah. V preteklosti se spomnim, da sem se neizmerno zabaval ob igranju igre FlatOut, kjer si v eni igri katapultiral človeka skozi vetrobransko steklo avta in potem z njim ciljal ogromno tarčo, franšiza kozjih iger Goat Simulator pa se na splošno vrti samo okoli kaosa, ki ga lahko spočneš s fizikalijami igrinega pogona.
Tudi igra Deliver At All Costs se bo primarno vrtela okoli te igrine zanke, pri njej pa najbolj pritegne zorni kot igranja in grafična podoba, ki je barvita in naravnost čudovita. Stopili boste v škornje dostavljavca Winstona Greena, ki v življenju nima veliko sreče, zato se preizkusi v vlogi voznika, ki mora na vsak način po mestu dostaviti nenavadne pakete, za to svojo nalogo pa je pripravljen žrtvovati življenja sebe in drugih, ki mu prečkajo pot.
Igralni napovednik vam dobro pokaže kaos, ki ga je v tem naslovu skupaj spravil novopečeni razvijalec Studio Far Out Games. Po mestu iz nekje leta 1950 se boste vozili z raznimi vozili: takšnimi bolj običajnimi, ki imajo včasih prikolico polno tovora in lubenic, ali pa mini avtomobilčki, ki pa so še vedno sposobni iz ceste zriniti veliko večje avtomobilske brate. Poanta je hitra vožnja, in za ustvarjanje bližnjice se bo včasih treba zapeljati skozi zidove bližnje stavbe, ta pa se nato realistično razpade okoli nas, pešci pa se od nas odbijajo kot frnikule, a pri njihovem gaženju kakšne krvi ne boste opazili. Igranje boste lahko izvajali tudi peš, a takrat se pazite kakšnega pešca, ki ste ga pred tem nasedli na odbijač, saj bo prišel po maščevanje. Ptičja perspektiva me malce spomni na tiste zgodnje GTA naslove tipa GTA in GTA 2, le da smo tam o tako realistični fiziki lahko samo sanjali.
Kar je še najbolj bizarno pri tem naslovu, je dejstvo, da ga je založil Konami, ki ni ravno znan po tem, da pri svojih igrah rad tvega. Ne samo to: Konami je na Steamu omogočil celo igranje dema in bo igro ob njenem izidu na platformi Epic Games ponudil za en teden povsem brezplačno za prevzem.
Če boste to akcijo slučajno zamudili, boste igro še vedno lahko od 22. maja kupili na Steamu in konzolah, in sicer po ceni 30 €.
Risana serija South Park se vrača in upal bi si trditi, da te dni dogodivščine Stana, Kyla, Kennyja in Cartmana potrebujemo bolj kot kadar koli prej. Zadnjih nekaj let se med svetovnimi velesilami in družbenimi normami odvija pravi cirkus, vsi ti dogodki pa so bogat vir vsebine za serijo, ki se v glavnem ukvarja s parodijo. Težava je le v tem, da je resnični svet postal že parodija samega sebe, zaradi česar je precej težje norčevati se iz stvari, ki se same ne jemljejo več resno.
Dobili smo prvi dražilnik za že 27. sezono te kultne serije, iz katerega je razvidno, da se bosta Trey Parker in Matt Stone dotaknila skoraj vseh večjih aktualnih tem. Tako se v serijo vrača zgodba o vojni s Kanado, ki je bila pred leti povsem absurden koncept, zdaj pa se srhljivo približuje realnosti. Poleg tega bodo obravnavane tudi redne letalske nesreče, v seriji pa bo svoj prostor našel celo osramočeni zvezdnik Sean “Diddy” Combs, ki bo s pomočjo raketnega nahrbtnika skočil v nekakšno znanstvenofantastično okolje.
V zadnjih letih je South Park postal nekoliko zmeden za spremljanje, saj sta Trey in Matt podpisala ogromno pogodbo s Paramountom za ustvarjanje številnih filmov South Park, hkrati pa sta nadaljevala z rednimi sezonami. Rezultat so bile nenavadne sezone – leta 2020 smo tako dobili 24. sezono, ki je vsebovala le dve epizodi, nakar sta 25. in 26. sezona vsaka prejeli po šest epizod. Zadnjo sezono smo tako videli pred dvema letoma, vmes pa so izšle še tri posebne epizode oziroma filmi: Joining the Pandeverse, Not Suitable For Children in The End of Obesity.
27. sezona bo premiero doživela 9. julija na kanalu Comedy Central, po umiku epizod s pretočne storitve Max pa v Sloveniji trenutno sploh nimamo nobenega legalnega načina za ogled preteklih sezon.
Morda najbolj odmeven naslov z včerajšnje Nintendove konference je igra, ki ni niti nadaljevanje niti predelava. The Duskbloods je povsem nova igra priznanega razvijalca FromSoftware, njen prvi napovednik pa je igralce naravnost odpihnil. Videti je bil kot polnopravno nadaljevanje Bloodborna, zato je bilo presenečenje toliko večje, ko se je na koncu razkril njen pravi naslov. Takoj so jo začeli označevati za duhovnega naslednika ene najbolj slavnih franšiz iz kataloga tega studia.
A prvotno navdušenje je hitro naletelo na kruto realnost – The Duskbloods bo večigralska PvPvE igra, kjer se bo glavnina igranja vrtela okoli spopadov med igralci in skupnega boja proti različnim sovražnikom. To je daleč od enoigralskih soulslike kampanj, po katerih je FromSoftware zaslovel, očitno pa studio zdaj želi eksperimentirati z različnimi žanri, vključno s popolnoma večigralskimi izkušnjami.
Kljub temu, da bo poudarek na večigralskem načinu, so zvesti oboževalci pripravljeni dati igri priložnost – nenazadnje za njo stoji sam Hidetaka Miyazaki. Igralci bodo prevzeli vlogo članov frakcije Twilight Bloodlines, kjer bodo izbirali med različnimi igralnimi razredi, njihov cilj pa bo z uspešnim sodelovanjem pridobiti skrivnostni artefakt First Blood. Za zdaj ni bilo razkritih veliko dodatnih podrobnosti, a iz napovednika lahko razberemo, da bo vsaj en igralni razred omogočal letenje, eden od likov bo deloval kot krvoločni vampir, tretji pa se bo lahko preoblikoval v pravega dinozavra in goltal nasprotnike.
Več informacij bomo izvedeli že jutri, 4. aprila, ko bo Hidetaka Miyazaki v posebnem intervjuju razkril dodatne podrobnosti. Igra bo leta 2026 izšla ekskluzivno za konzolo Nintendo Switch 2.
Včerajšnja najava nove konzole Nintendo Switch 2 na žalost ni prinesla povsem sveže Mario igre, a brkati Italijan na konferenci vseeno ni bil povsem odsoten. Nintendo je namreč predstavil povsem nov del dirkaške serije Mario Kart, ki tokrat nosi podnaslov World in bo na dan izida spremljal novo konzolo. Japonski založnik je v njem uvedel nekaj občutnih sprememb.
Na svež del serije Mario Kart so igralci čakali presneto dolgo, saj je tehnično gledano zadnje poglavje izšlo že leta 2014 za konzolo Wii U. Ta igra je bila nato predelana za Switch v obliki Mario Kart 8 Deluxe, ki se je povzpela na sam vrh prodajnih lestvic tega sistema. Zato je bilo logično, da bo Switch 2 dobil nadaljevanje.
Včerajšnja predstavitev nam je tako od blizu pokazala, kaj vse nam prinaša Mario Kart World. Najprej pade v oči izboljšana grafična podoba, z bogatejšimi animacijami in še več ikoničnimi liki iz globokega kataloga Nintendove zgodovine. Število tekmovalcev v posamezni dirki se je povečalo na 24, ti pa se bodo lahko zapodili po povsem novih progah. Sam način igranja je videti podoben prejšnjim delom, le da se bomo zdaj lahko z gokarti odbijali od zidov, med dirkanjem pa bodo vremenske razmere spreminjale potek dirke in dodale nov sloj izziva. Vračajo se znani igralni načini, poleg njih pa bomo dobili tudi povsem nov način Knockout Tour, kjer bomo morali skozi niz dirk vedno končati med najhitrejšimi, sicer bomo izločeni iz turnirja.
Novost je tudi možnost zapustitve prog in prosto raziskovanje sveta igre, kar nekoliko spominja na serijo Forza Horizon. Nintendo pravi, da bo takšno raziskovanje prineslo posebne nagrade, obenem pa se bodo igralci lahko družili s prijatelji in iskali popolne kotičke za ustvarjanje selfijev.
Nintendo bo Mario Kart World podrobneje predstavil 17. aprila, izid pa je načrtovan za 5. junij, skupaj z izdajo konzole Nintendo Switch 2. Kot del nove generacije Nintendovih iger bo osnovna digitalna različica igre stala 80 €, fizična pa 90 €. Na voljo bo tudi posebna verzija paketa konzole Nintendo Switch 2, ki vključuje to igro, s ceno 509,99 €.
Včeraj se je odvila dolgo pričakovana Nintendova konferenca, ki nam je od blizu pokazala vse čare naslednika izjemno priljubljene konzole Nintendo Switch. Japonsko podjetje je upalo, da bo lahko v uri dolgi predstavitvi izpolnilo vsa dolgoletna pričakovanja igralcev, in čeprav so pokazali veliko, je bil odziv na splošno dokaj mlačen – vsaj meni se je tako zdelo.
Ta je bil pod pričakovanji že pri prvi kratki predstavitvi, saj se je zdelo, da Nintendo ni želel preveč tvegati. Izboljšali so zgolj strojno opremo predhodnika in nekoliko povečali zaslon. Konzola bo zdaj omogočala višjo ločljivost in večje število sličic na sekundo. To se je na koncu tudi potrdilo, a resnično me je presenetilo, da nismo dočakali napovedi povsem nove igre Mario, ki je bila od nekdaj prvodnevni spremljevalec novopečenih Nintendo sistemov.
Namesto tega smo dobili napoved novega Mario Karta in Donkey Konga ter kopico predelav iger zunanjih razvijalcev. To sicer ni slabo, a res smo pričakovali poplavo Nintendovih lastnih licenc. Te so se sramežljivo pokazale le v obliki predelav originalnih iger s konzole Nintendo Switch, pri čemer bo za te nadgradnje treba odšteti dodatne evre. Kar me je zares presenetilo, pa je pohlepnost založnika, saj zahteva dodatna plačila ali naročnino na storitev Nintendo Switch Online za skoraj vsako stvar. Se spomnite Sonyjeve igre Astro Bot, ki je na zabaven način predstavila specifikacije konzole PlayStation 5 in je bila brezplačna? Nintendo se je domislil nečesa podobnega s svojo igro Nintendo Switch 2 Welcome Tour, a je videti bolj kot grafični uporabniški priročnik, za katerega bodo igralci morali plačati. Nintendo je prav tako dvignil cene iger: digitalne kopije bodo zdaj stale 80 €, za fizične pa bo treba odšteti kar 90 €.
Tudi sama konzola je precej dražja od pričakovanega. Spomnimo, da je original ob izidu stal 330 €, za naslednika pa boste morali odšteti kar 470 €. Dvig cene je bil sicer pričakovan, a vseeno se zdi, da je Nintendo tu nekoliko pretiraval, saj je zdaj konzola dražja od PlayStationa 5, ki ima precej bogatejši katalog iger.
Glede specifikacij smo končno dobili nekaj konkretnih odgovorov. Zaslon zdaj meri 7,9 palca v premeru, medtem ko je imel original 6,2 palca. Gostota pikslov je višja, Nintendo pa pravi, da boste v prenosnem načinu lahko uživali v ločljivosti 1080p, ob priklopu na postajo pa v 4K. Konzola bo sposobna prikazati 120 sličic na sekundo, a bo pri najvišji ločljivosti omejena na 60 sličic na sekundo. Na žalost pa boste primorani gledati v navaden LCD-zaslon, čeprav je bila OLED-različica prvotnega Nintendo Switcha izjemno priljubljena med igralci.
Kontrolerji Joy-Con bodo še vedno odstranljivi, a bodo zdaj magnetni, kar bo olajšalo njihovo pripenjanje in odstranjevanje. Dodana je tudi nova tipka C, ki sproži video klice, a tudi ta funkcija ni navdušila. že med predstavitvijo se je slika zataknila, poleg tega bo za video pogovore treba dokupiti dodatno kamero. Mikrofon je vgrajen v konzolo, kar pomeni, da zvok ne bo najboljše kakovosti, če bo naprava pripeta na televizor in tako oddaljena nekaj metrov od igralca. Spletno komuniciranje bo omogočeno samo igralcem z naročnino na Nintendo Switch Online.
Dobili smo tudi datum izida. Nintendo Switch 2 bo izšel 5. junija, prednaročila pa se že zbirajo na Konzolko.si. Res bo zanimivo spremljati, kako se bodo obnesle zaloge, saj na splošno vlada občutek, da se igralcem z nakupom ne mudi preveč. Mnogi upravičeno čakajo na bogatejši katalog iger ali na morebitno napoved nadgradnje, ki bo vključevala OLED-zaslon.
Igričarska skupnost je ob prvi uradni najavi dolgo pričakovane konzole Nintendo Switch 2 ostala nekoliko razočarana, saj nam japonski založnik – razen nekaj 3D upodobitev – ni pokazal ničesar zares otipljivega. Resda smo dobili kratek dražilnik za igro, ki močno spominja na naslednje poglavje serije Mario Kart, a Nintendo je takrat le pripomnil, da prava, obsežnejša predstavitev še prihaja. Zdaj je ta končno pred vrati.
Za privržence Nintendovega ekosistema je 2. april postal težko pričakovan datum, ki je zdaj naposled tu. Prenos v živo boste lahko spremljali ob 15.00 prek zgornjega video okna. Nintendo je že potrdil, da bo konferenca trajala več kot uro, kar pomeni, da nas čaka obilica novih in pomembnih informacij.
Danes bomo tako dobili odgovora na dve ključni vprašanji: kdaj bo Nintendo Switch 2 izšel in koliko bo stal. Po prvih informacijah gre zgolj za močnejšo različico originalne konzole z naprednejšimi kontrolerji. Govorice pravijo, da naj bi Nintendo prednaročila odprl že 9. aprila, prvi primerki pa bi iz skladišč odšli junija.
Join us tomorrow, April 2nd, at 6 a.m. PT for a closer look at #NintendoSwitch2! The #NintendoDirect: Nintendo Switch 2 – 4.2.2025 livestream will be approximately 60 minutes long.
— Nintendo of America (@NintendoAmerica) April 1, 2025
Cena ostaja neznanka, zato trenutno ne moremo storiti drugega kot ugibati. Ob izidu leta 2017 je originalni Nintendo Switch stal 330 €, a od takrat je minilo že dolgih osem let, v katerih se je trg močno spremenil. OLED različica konzole se danes na Mimovrste prodaja za 380 €, zato je verjetno, da bo Switch 2 – če bo imel OLED zaslon – stal vsaj toliko, če ne še več. Seveda so to le špekulacije, saj svetovni trg niha dnevno. Ameriški predsednik Trump je, denimo, prav danes napovedal nove uvozne tarife za izdelke, kar bi lahko vplivalo tudi na ceno konzole v ZDA in drugod po svetu.
Potem so tu še igre, ki ostajajo velika neznanka. Novo konzolo bi praviloma morala spremljati predstavitev povsem novega Maria – oboževalci simpatičnega italijanskega vodovodarja na svežo avanturo čakajo že dolgih osem let. Možno je tudi, da bomo dobili napoved nove Zelde, skoraj zagotovo pa vpogled v množico predelav iz originalnega Switcha, ki bodo zdaj delovale pri višjih ločljivostih in večjem številu sličic na sekundo.
Ne smemo pozabiti niti na zunanje založnike, ki imajo v lasti številne večje naslove, a jih zaradi strojnih omejitev originalnega Switcha niso izdali na tej platformi. Tudi pri teh projektih govoric ne manjka: Square Enix naj bi predstavitev izkoristil za napoved predelave Final Fantasy IX, Microsoft pa naj bi prenesel cel kup svojih iger – nekateri celo ugibajo, da bo prav tukaj napovedana predelava The Elder Scrolls IV: Oblivion.
Včeraj je bil očitno dan za filmske najave, ki jih zaradi datuma marsikdo ne bi jemal resno. Po govoricah o nadaljevanju filma Bilo je nekoč v Hollywoodu smo na festivalu CinemaCon dobili še eno veliko novico – uradno je bil potrjen film John Wick 5. Za razliko od prejšnje govorice je bil ta film potrjen kar na odru, in sicer s strani Adama Fogelsona, vodje založniške hiše Lionsgate.
Novo poglavje franšize John Wick torej zares prihaja, mnoge pa bo presenetilo dejstvo, da se v glavno vlogo vrača Keanu Reeves. Kako bo zdaj 60-letni Reeves še vedno sposoben suvereno vihteti pesti in rokovati s pištolami, bomo videli v končnem izdelku. Oboževalci so še posebej presenečeni zaradi zaključka četrtega dela, ki je liku ponudil dostojanstveno slovo.
Podrobnosti o zgodbi in o tem, kako se bo John tokrat izognil gotovi smrti, za zdaj niso znane. Avtorji filma so za spletno stran IGN potrdili, da je naslednje poglavje v dobrih rokah. Adam Fogelson zagotavlja, da se nobeden od igralcev ne bi vrnil k snemanju petega dela, če ne bi bili prepričani, da bo Lionsgate znova dostavil vrhunski film. Producenta Basil Iwanyk in Erica Lee sta dodala, da je ključno ustvariti kakovostno zgodbo in Johnu ponuditi nov razvoj. Oba sta navdušena, da lahko skupaj naredijo prvi korak na tej novi poti. Glede na njune izjave bi lahko sklepali, da Johnovo potovanje še zdaleč ni končano – in morda nas bo Reeves v tej vlogi zabaval celo po dopolnjenem sedemdesetem letu.
Prvi film John Wick je izšel leta 2014 in impresivno je, da je filmski ekipi v desetih letih uspelo ustvariti štiri nadaljevanja, pri čemer kakovost nobenemu ni upadla. Ti akcijski filmi so postali tako priljubljeni, da je Lionsgate iz njih ustvaril pravo filmsko vesolje. Že 6. junija prihaja v kina film From the World of John Wick: Ballerina, na pretočnem servisu Prime Video pa je že na voljo serija The Continental: From the World of John Wick, v kateri glavno vlogo igra Mel Gibson. Keanu Reeves in Chad Stahelski producirata še eno dodatno serijo John Wick: Under the High Table, poleti pa se bo začelo snemanje filma o slepem morilcu Cainu.
Filme John Wick pri nas lahko gledamo na pretočnem servisu Netflix, z izjemo prvega dela, ki za pretočno predvajanje na naših tleh ni na voljo.
Razumljivo je, da ste skeptični glede zgornjega naslova, saj je za nami 1. april in na internetu ta dan ni bilo mogoče zaupati nobeni informaciji – niti tisti, ki se je pojavila na preverjenih straneh. Stavim, da nekateri prav čakajo na sprožitev govoric prav na ta dan lažnivcev, saj novica tako dobi še večjo prepoznavnost zaradi spletnih razprav o tem, ali je resnična ali zgolj še ena potegavščina.
Vendar spletna stran The Playlist zagotavlja, da je zadeva resnična in da film Bilo je nekoč v Hollywoodu resnično dobiva nadaljevanje. Novico je kasneje potrdila tudi spletna stran Deadline, ki poroča, da je scenarij že spisan – in to s strani originalnega režiserja Quentina Tarantina. Tokrat pa bo Tarantino filmu namenil le svoj blagoslov, režiserski stolček pa bo prevzel nihče drug kot David Fincher, avtor mojstrovin, kot so Klub golih pesti, Sedem, Zodiak in serija Mindhunter.
V nadaljevanju bo pomembno vlogo ponovno odigral Brad Pitt, ki je v prvem delu upodobil kaskaderja Cliffa Bootha. Nastopil bo tudi v drugem poglavju, vendar mu Leonardo DiCaprio tokrat ne bo delal družbe. Scenarij naj bi bil nekoliko prirejena različica tistega, ki ga je Tarantino napisal za svoj prihajajoči film The Movie Critic – ta žal ne bo ugledal luči sveta, saj je Tarantino že pred časom sporočil, da je njegov razvoj preklican. Vendar ni želel, da bi vse opravljeno delo šlo v nič, zato ga je odobril kot osnovo za film Bilo je nekoč v Hollywoodu 2.
Produkcijo bo prevzel Netflix, ki naj bi za to čast plačal 20 milijonov dolarjev ter odobril ogromen proračun v višini 200 milijonov dolarjev. Snemanje naj bi se začelo že letos julija, čeprav film še ni bil uradno potrjen in za zdaj tudi ni znano, kdo vse bo v njem nastopil. Videti je, da je bilo vse skupaj organizirano zelo na hitro – Brad Pitt in David Fincher naj bi zato postavila druge projekte na stranski tir, saj se želita povsem posvetiti temu filmu.
Film Bilo je nekoč v Hollywoodu je izšel leta 2019 in velja za Tarantinovo ljubezensko pismo zlati dobi Hollywooda, ki je v ZDA cvetela v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Celovečerec se dotika nekaterih resničnih hollywoodskih figur in njihovega življenja, pri tem pa si privošči nekaj umetniške svobode – še posebej v prikazu tragičnega umora igralke Sharon Tate s strani kulta Charlesa Mansona, kjer se dogodki odvijejo nekoliko drugače. Tarantino je leta 2021 izdal še roman z istim naslovom, ki razširi zgodbo Pittovega lika Cliffa Bootha in končno ponudi odgovor na vprašanje, ali je res ubil svojo ženo. Glede na temo nadaljevanja se zdi omenjena knjiga obvezno branje – svojo kopijo za Kindle lahko dobite za 10 €.
Ukrajinski razvijalec Frogwares nam je leta 2019 dostavil zanimivo detektivsko avanturo The Sinking City, ki je bila izjemno težaven naslov za opisovanje. Igra je bila nerodna za igranje, akcijski segmenti naravnost zanič, a kljub temu je razvijalcu uspelo ustvariti temačno in depresivno atmosfero – pogosto najpomembnejši element vsake igre ali filma, ki se napaja pri knjižnih delih H. P. Lovecrafta. Prav zaradi te atmosferičnosti so bili mnogi igralci pripravljeni pogledati skozi prste tehničnim pomanjkljivostim. Frogwares je hitro spoznal, da je njihovo delo cenjeno, zato so že pred leti napovedali nadaljevanje, sredstva za razvoj pa so zbirali tudi prek platforme Kickstarter.
Podpora skupnosti je bila izjemna – zahtevanih 100.000 € je bilo zbranih praktično takoj po zagonu kampanje, do zdaj pa je v blagajne priteklo že več kot 441.000 €. Ta denar ne bo šel le v razvoj The Sinking City 2, temveč tudi v predelavo prvega dela, ki je bila uradno najavljena včeraj.
The Sinking City Remastered bo prešel na pogon Unreal Engine 5, razvijalci pa izpostavljajo predvsem izboljšano osvetlitev prizorišč, prenovljene animacije obrazov, 4K teksture, izboljšane odseve ter podporo tehnologijam DLSS, FSR in TSR. Poleg vizualnih nadgradenj nas čakajo tudi nekatere izboljšave igralnih mehanik, ki si jih skupnost že dolgo želi, a Frogwares še ni razkril podrobnosti. Znano pa je, da bo igra dobila nov način za zajemanje slik, obstoječi lastniki pa se bodo zagotovo razveselili novice, da bo nadgradnja zanje popolnoma brezplačna.
Datum izida predelave ostaja neznan, a ta naj bi izšla pred The Sinking City 2, ki je za zdaj napovedan za leto 2025. Frogwares pa je ob tej priložnosti igralcem ponudil tudi edinstveno možnost, da postanejo del igre. Do 3. aprila lahko posnamete izgovorjavo besede “Yes” v čim bolj grozljivem tonu in posnetek pošljete razvijalcem. Izmed vseh prijavljenih bodo izbrali 100 glasov, ki bodo vključeni v igro, enemu srečnežu pa bodo podarili fizično zbirateljsko različico. Več informacij najdete na uradni spletni strani.
