Leta 2023 smo dobili dva pomembna predstavnika žanra soulslike – Lies of P in Lords of the Fallen. Na koncu se je za boljšega izkazal Lies of P, čeprav sta oba razvijalca s temi igrami prvič poskusila srečo v tem zahtevnem žanru. Medtem ko Lords of the Fallen ni uspel navdušiti v enaki meri, ni šlo za slab izdelek – igra je imela veliko potenciala, ki pa so ga iznakazile nekatere slabe oblikovalske odločitve in podpovprečna optimizacija.
Razvijalec Hexworks se ni predal – založnik CI Games ima s franšizo še vedno velike načrte. Studiu so odobrili proračun za izboljšave in vsebinske posodobitve, ki se jih je od izida nabralo že na desetine. Morda največja med njimi pa je izšla včeraj – tako obsežna, da razvijalec zdaj igro označuje kot različico 2.0.
Najodmevnejša novost je takoimenovana “prepustnica za prijatelje”, ki omogoča, da kot lastnik igre vanjo povabite prijatelja, s katerim skupaj preigrate celotno kampanjo. Sodelovalno igranje je bilo močno predelano – prijatelj vas zdaj ne spremlja le pri šefih, ampak skozi vso igro, obenem pa si delita zaklade, kar pomeni, da oba napredujeta in krepita svojega junaka.
Hexworks se je lotil tudi ene največjih kritik – nadzora. Ta je bil prej občutno “plavajoč”, udarci niso imeli teže, gibanje pa je bilo nepredvidljivo. V novi različici se bo boj čutil konkretneje, lik se ne bo več kar zaletel čez rob, ko se boste ustavili, in raziskovanje sveta bo zato bolj natančno in manj frustrirajoče. Izboljšali so tudi sistem zaklepanja tarč in način, kako se kamera obnaša med bojem – kar je bil prej velik vir jeze pri igralcih.
Z različico 2.0 naj bi se Lords of the Fallen igral kot povsem nova izkušnja – če ga še niste preizkusili, je zdaj idealen trenutek. Na Steamu je trenutno znižan za 67 % in ga dobite za 19,79 €, medtem ko PlayStation 5 različica ostaja pri polni ceni 80 €. Igro lahko igrate tudi preko naročnine Game Pass, in tudi tam izkoristite možnost skupnega igranja s prijateljem.
Lucasfilm je včeraj na Japonskem praznoval franšizo Vojna zvezd in ob tej priložnosti najavil kar nekaj novosti, a nobena od njih gledalcev ni zares sezula. Disney ima s franšizo precejšnje težave, odkar jo je prevzel, saj je le malo projektov prejelo dobre ocene s strani kritikov in občinstva. Največ uspeha imajo trenutno s serijami, ki jih lahko gledamo na pretočnem servisu Disney+.
Večji izziv predstavljajo celovečerni filmi, namenjeni kinodvoranam. Zadnji tak izdelek je bil Vzpon Skywalkerja iz leta 2019, ki je zaključil novo trilogijo režiserja J. J. Abramsa – film, ki ga spletna javnost še danes pogosto kritizira. Disney se tako že šest let trudi pripeljati nov film v kina. Čeprav je bilo vmes napovedanih kar nekaj projektov, je večina ostala le na ravni idej in nikoli niso prešli v dejansko produkcijo.
Zato je napoved projekta Star Wars: Starfighter pomemben mejnik – film je dobil zeleno luč, potrjenega glavnega igralca, režiserja in kratek dražilnik. V glavni vlogi bo nastopil Ryan Gosling in že zdaj lahko ugibamo, da bo upodobil šarmantnega najemnika ali lopova v slogu Hana Sola. Režijo bo prevzel Shawn Levy, ki se je nazadnje izkazal s filmom Deadpool & Wolverine.
Dražilnik sicer razkrije zgolj naslov filma, tako da podrobnosti o zgodbi za zdaj še ni. Je pa potrjeno, da bo Starfighter predstavil povsem novo zasedbo likov in se bo dogajal v do zdaj še neraziskani vojnozvezdni dobi. To lahko razumemo kot pozitiven signal – Disneyju že dolgo očitamo, da bi moral zapustiti dobo Skywalkerjev in predstaviti nove zgodbe. Morda bomo končno dočakali obisk v obdobju The Old Republic, po katerem oboževalci iger Knights of the Old Republic kličejo že leta.
Na nove avanture bo treba še malce počakati – produkcija se začne to jesen, film pa v kinematografe prihaja 28. maja 2027. Že prej, 22. maja 2026, bomo na velikih platnih gledali celovečerec The Mandalorian & Grogu, ki pa prav tako za zdaj ponuja zgolj naslovni dražilnik.
Steam je leta nazaj omogočal poseben program Greenlight, v katerem je skupnost glasovala, katere igre imajo dovolj potenciala, da bi lahko imele čast svojega trženja na Steamu. Osem let nazaj pa si je založnik Valve premislil in ta program ukinil ter na stežaj odprl vrata vsakomur, ki ima vsaj nekaj evrov pristojbine, tako da dandanes lahko že praktično vsi postanemo razvijalci in prodajamo svoje izdelke na Steamu.
Posledično to pomeni, da na platformo dnevno pride več deset novih iger in pričakovano je veliko teh tako zanič, da se o njih ne splača pisati, kupi pa jih nihče. Ti manjši razvijalci se tako izgubljajo v poplavi naslovov, zato je njihova edina priložnost za ločitev od konkurence v tem, da igralcem dostavijo neko sporno vsebino.
Najprej so takšne igre ciljale na tematiko seksa, a tudi teh iger se je nabralo toliko, da ne moreš več ločiti ene od druge. Razvijalec Zerat Games se je zato odločil stopiti korak dlje in preko vizualne novele No Mercy svetu predstavil interaktivno zadevo, ki se vrti okoli posilstva in incesta. Ženske so prikazane kot bitja, ki moškemu služijo samo za seks, pa če jim je to všeč ali ne, nastopamo pa v vlogi nekoga, ki svojo lastno mamo zasluti pri varanju in jo nato izsiljuje za spolne usluge, saj bo drugače njen greh izpovedal možu. S tem mu je uspelo nase privleči veliko pozornosti, saj se je nad igro usul plaz kritik. Zagnana je bila spletna peticija, ki je od Valva zahtevala umik igre, in ta je zbrala več kot 70 tisoč podpisov, vik in krik pa so zagnali tudi razni regulatorji, zato igre ni bilo moč kupiti v Združenem kraljestvu, Avstraliji in Kanadi.
Zerat Games je nekaj časa zagotovo užival v slavi, saj je navsezadnje to tudi želel, a se je na koncu premislil in na Steamu zapisal, da igro umika iz vseh trgov po svetu. Na Steamu je v blogu zapisal, da se je vmes pojavilo veliko laži glede igre in da so nekateri kazali prirejene scene, ki jih v No Mercy sploh ni. Njen obstoj je poskušal upravičiti z besedami, da imajo ljudje različne fetiše in se teh ne bi smeli sramovati, ter da razumejo zgražanje nekaterih ljudi, a da je to navsezadnje še vedno samo igra in bo to tudi ostala.
No, “igra” lahko tule zapišemo z narekovaji, saj je No Mercy videti obupno. Gre za vizualno novelo, ki pa v bistvu skoraj ves čas prikazuje povsem statične like, na kakšno animacijo pa naletiš bolj po naključju – pa še tiste so izvedene polovičarsko. Seveda igralnih posnetkov na YouTubu zaradi tematike ne boste našli, in če ste resnično firbčni, lahko stvar poiščete na kakšnem PornHubu in hitro vam bo postalo jasno, da je No Mercy postal slaven samo na račun svoje sporne tematike, njegovih igralnih mehanik pa ne bo nihče opeval ali pa jih pogrešal.
Razvijalec Bloober Team se je lani izkazal s predelavo igre Silent Hill 2, ki je navdušila tako kritike kot igralce in povzročila, da so se pričakovanja za njihov naslednji projekt hitro dvignila. Studio se je pametno odločil oddaljiti od pristopa svojih zgodnejših iger, kot je Layers of Fear, kjer je igralec večinoma le opazoval dogajanje okoli sebe. Namesto tega zdaj stavi na tretjeosebne grozljivke s preživetvenimi elementi – in ta premik lahko le pozdravimo.
Naslednji projekt nosi naslov Chronos: The New Dawn, ki je že dobil prvi napovednik. V njem skrivnostni lik, poznan le kot The Traveler, odigra partijo šaha z neznano žensko, nato pa jo odpelje neznano kam. Zdaj pa smo dobili tudi prvi vpogled v igranje.
V Chronosu bomo kot bojevnik v skafandru potovali skozi različna zgodovinska obdobja in v postapokaliptičnih okoljih reševali določene posameznike, katerih talenti bodo v prihodnosti ključni za preživetje človeštva. Zgodba je za zdaj zavita v tančico skrivnosti – Bloober Team namerno skriva podrobnosti in nas pušča v temi.
Novi napovednik razkriva, da The Traveler ne bo zgolj razmišljal nad šahovnico, temveč bo moral prijeti tudi za orožje. Na poti mu bodo nasproti stale groteskne pošasti, katerih meso se ves čas razkraja. Imenujejo se Orphans in so posebna vrsta sovražnikov – najprej jih bo treba onesposobiti s streli, nato pa še zažgati, saj se v nasprotnem primeru lahko preobrazijo v vir moči za druge sovražnike. Ti tako postanejo hitrejši, nevarnejši in pridobijo nove napadalne sposobnosti.
Ta mehanika obljublja taktično globino in popestritev tempa igranja, saj bo treba ves čas pametno izbirati tarče.
Žal Chronos: The New Dawn še nima uradnega datuma izida, a si ga lahko že zdaj dodate na seznam želja na Steamu. Izid pričakujemo enkrat v letu 2025.
Še manj kot mesec dni nas loči od izida igre Doom: The Dark Ages, razvijalec id Software pa nam je do zdaj že dodobra predstavil, kaj nas v tej igri čaka in kako se bo razlikovala od svojih predhodnikov. Marketinška kampanja je trenutno v nizkem štartu, njen del pa je tudi Microsoftova najava posebne izdaje konzole Xbox Series X, ki bo odeta v Doomovo srednjeveško preobleko. Poleg ovitega sistema bosta na voljo še dve različici tematsko obarvanih kontrolerjev.
Sama konzola sicer ne bo naprodaj v kakem posebnem paketu, saj Microsoft v resnici ponuja le ovitek oziroma “wrap”, ki ga prilepite na obstoječo konzolo in jo tako na preprost način spremenite v nekaj, kar bi ob televizorju morda stalno spremljali demoni iz pekla. Ovitek se ponaša z razpokano teksturo in veliko rdečo runo, namestiti pa ga bo mogoče tako na različico konzole z optično enoto kot tudi na digitalno verzijo. Cena znaša 54,99 €, ovitka za cenejši model Xbox Series S pa sploh ni na voljo.
Potem sta tu še dva posebna kontrolerja. Tokrat Microsoft oziroma Bethesda ponujata fizična ploščka s posebno teksturo in dizajnom. Standardna različica prihaja v zeleni in sivi barvni kombinaciji z rdečo runo ter preoblikovanimi gumbi, cena pa znaša 79,99 €. Elite kontroler je preoblečen v rdeče-črne odtenke in bo na voljo za kar 199,99 €.
Vse te novosti pa predstavljajo tudi neprijeten opomnik, da Microsoft konzole Xbox Series X v Sloveniji še vedno ne prodaja uradno. Zaradi tega teh izdelkov ne moremo naročiti prek njihove uradne trgovine, in kot kaže, se to v kratkem tudi ne bo spremenilo. Pravzaprav je stanje vse slabše: če smo pred leti konzoli Xbox Series X in S še lahko kupili v trgovinah, kot je Mimovrste, to danes ni več mogoče. V Sloveniji je zdaj težko najti sploh kakšno trgovino, ki še ponuja sveže modele Xboxa. Morda bo Microsoft svojo politiko spremenil z naslednjo generacijo konzole, ki naj bi po nekaterih napovedih izšla čez približno dve leti.
Stacklands je hit iz leta 2022, ki je populariziral popolnoma nov žanr. Čeprav je grafično in mehansko precej preprost, je združil zasvojljivo igralno zanko raziskovanja, zlaganja kart na kupčke, napredka in preživetja. Kaya’s Prophecy je v mnogih pogledih podobna igra, a uvede par prav lepih novosti. Postavi te v kožo zadnjega preživelega iz vasi, ki jo je uničila prebuditev zlobnega boga. To vrhovno bitje se hrani s tvojo bolečino in vsakodnevno zahteva daritve. Kot povprečen šef, a z manj razumevanja do neuspeha… no… odvisno od šefa.
Plan je precej preprost. Začneš iz nule, zbiraš dobrine, gradiš vedno bolj kompleksne zgradbe in vsak žrtvuješ nekaj hrane. Hvala, gospodar, da lahko hranim tvojo debelo rit. Lahko še? Največja svojevrstnost je sistem bojevanja. Poteka podobno kot v Slay the Spire in skupno prejmemo zanimiv spoj kartanja in gradnje kolonije, ki na papirju deluje čudno, v praksi pa te posrka v svojo unikatno mešanico stresa, čarobnih krompirjev in krvoločnih sovražnikov.
Razvojna ekipa: Jérémie & Thibaut Založnik: Jérémie & Thibaut Platforme: PC Steam:Povezava Datum izida: 10. april 2025 Cena: 13,79 €
Zvrst: Solitaire gradnja kolonije s kartami
Napovednik
Ko te bog nauči sistema davkov
Če ti je Stacklands poznan, se boš v Kaya’s Prophecy počutil kot doma, samo da ti tokrat za ovratnik diha božje bitje, ki redno krade težko prigaran pridelek. Igro začneš z enim vaščanom in nekaj osnovnimi kartami, ki jih kombiniraš in nadgrajuješ.
Vsak dan moraš zbrati dovolj hrane – kar ni problem… dokler ne ugotoviš, da ti igra poveča zahtevnost samo zato, ker imaš na mizi več kart. Skladiščiš več hrane? Čestitke, cena daritev je ravnokar narasla!
Odvečne karte lahko žrtvuješ v zameno za temno kri – valuto, s katero kupuješ nove pakete. Tukaj se začne loterija. Ob odpiranju lahko dobiš redke in uporabne karte… ali pa kartonski približek pokvarjenega krompirja. V vsakem primeru pa ostaneš z manj prostega prostora in še večjimi zahtevami svojega krvoločnega nadrejenega.
Simulacija kolonije sreča Slay the Spire na drogah
Če bi se vse skupaj tu končalo, bi šlo zgolj za solidno kopijo že videnega. A boj je nekaj popolnoma drugega. Ker očitno življenje še ni dovolj težko, ob obisku plenilcev ali raziskovanju skočiš v bojne sekvence, ki so presenetljivo všečne. Gre za roguelike deckbuilding sistem, kjer vsaka karta šteje, vsaka napaka boli in vsak ščit – za razliko od mnogih sorodnikov – ne odpove ob začetku vsake nove runde. Kar je lepo. In redko.
Borba je preprosta in pregledna, kar je osvežujoče. Imaš akcijske točke, karte za napad ali obrambo, in sistem kombinacij, ki nagradi razmišljanje. Seveda lahko igraš tudi brezglavo, a potem ne jamraj, ko te razbijejo jezne čebele in ti bog požge pol vasi.
Najbolj zanimiv del je povezava med borbo in kolonijo. Če zanemariš raziskovanje in se posvetiš le gradnji vasi, boš prej ali slej pogrnil, ker boš ostal brez ključnih virov. Igra te sili, da razmišljaš celostno: malo bojevanja, malo kmetovanja, malo napredovanja. Klasično balkansko življenje.
Vizualni cukrček z dušo
Vizualna podoba igre je prav luštna. Ročno risane karte so barvite, svet izgleda kot džungelska knjiga in vse skupaj deluje zelo organsko. Likovno gre za miks fantazijskih bitij, ki ne poskušajo biti realistična – in hvala bogu za to. Kdo še rabi realnost, če že v njej živimo?
Žal pa igra trpi za sindromom “lepo, a statično”. Vse je narisano, a brez animacij. Tudi med boji liki ostajajo v kartični obliki, brez gibanja. Včasih se zdi, kot da igraš zbirko slik, ne pa igro. Malenkostno razočaranje, a nič takega, da bi si želel žrtvovati razvijalca bogu. Vsaj zaenkrat.
A seveda ni brez težav. Je precej kratka in celotna zgodba skupno vzame dobrih 6-10 ur, nakar praktično vidiš skoraj vse, kar ti igra nudi. Prav tako bi si želel nekoliko več globine, saj po mojem mnenju trpi za istim sindromom kot Stacklands, kjer magija izgine, ko odkriješ večino novosti.
Drugi problem je v sreči, saj je ključen del par elementov. Od bojevanja, kjer te lahko slaba kombinacija sovražnikovih potez in povlečenih kart pokonča v eni potezi, do vlečenja kart iz kupčkov, kjer je v ospredju.
Razsodba
(+) Inovativen spoj bojevanja s kartami in gradnje kolonije (+) Posrečen vizualni stil (+) Gladko delovanje brez hroščev (+/-) Odvisnost od sreče (+/-) Boji so zabavni, a vizualno precej statični (-) Precej kratka dolžina (-) Pogrešal sem nekoliko več globine
Kljub RNG komponenti in občasnim frustracijam, Kaya’s Prophecy ostaja dobro realizirana igra v tem posrečenem žanru. Da, boš moral imeti nekaj sreče. In da, bog bo tečen. Ampak vsaka kazen te ne uniči – pogosto lahko okrevaš in nadaljuješ. Napredek je zabaven in vsi ločeni elementi več kot zadostni za zabavno igralno izkušnjo.
Pojma nimam, ali je internetni forum 4chan danes še vedno tako priljubljen, kot je bil pred dvema desetletjema, saj se je internetna kultura vmes močno spremenila. Če so se igralci in drugi obiskovalci medmrežja nekoč pogovarjali prek klasičnih forumov, je danes slika povsem drugačna – skupnosti so se preselile na Reddit in Discord, zato je tudi 4chan ostal nekako pozabljen.
4chan got hacked by the sharty, they restored /QA/, they leaked the jannies passwords, their IRC, the site is slowing down, this is MASSIVE pic.twitter.com/Nzpn6rGl5o
Morda so prav zaradi tega za volanom zaspali tudi njegovi administratorji, ki so pozabili na varnost spletišča. Pred dvema dnevoma so namreč utrpeli obsežen hekerski napad, zaradi katerega stran še vedno ne deluje. Napadalci so bili tako agresivni, da so praktično prevzeli nadzor nad celotno stranjo, zaradi česar nekateri dvomijo, ali se bo 4chan sploh še kdaj postavil nazaj na noge.
Spletna stran 404 Media poroča, da je razlog za napad dolgoletni spor med forumom 4chan in njegovo ločeno vejo Soyjak, ki se je od glavnega foruma odcepila zaradi istoimenskega mema. Na Soyjaku se je nato pojavila tema, v kateri je nek član ponosno zapisal, da so prevzeli popoln nadzor nad 4chanom, in priložil tudi slike administratorske plošče – kar je močan pokazatelj, da so napadalci dobili dostop do vseh možnih podatkov in da lahko s stranjo počnejo, kar želijo.
Napadalec se je nato oglasil sam in opisal potek svojega uspešnega hekerskega napada. Izkoristil je varnostno luknjo v sistemu 4chana, ki je omogočala nalaganje PDF-datotek – a sistem ni preverjal, ali so te datoteke dejansko v PDF-formatu. Namesto tega je bila naložena PostScript-datoteka, ki je vsebovala vpisane ukaze. Prek njih je napadalec pridobil administratorske pravice. GhostScript bi sicer moral preprečiti takšne ukaze, a različica, ki je bila nameščena na 4chanu, je iz leta 2012 in vsebuje vrsto večjih varnostnih lukenj.
Napadalec je v svojem sporočilu izrazil, da mu ni v interesu javno objaviti uporabniških podatkov in da nima dostopa do e-poštnih naslovov obiskovalcev strani. Seveda pa je odvisno od vas, koliko tej njegovi trditvi verjamete. Stran za zdaj še vedno ne deluje in zanimivo bo videti, kakšen bo končni razplet celotne situacije.
Ime Guild Wars bo najbolj prepoznavno starejšim igralcem, ki so pred 20 leti iskali nekakšno alternativo huronsko popularnemu MMO-ju World of Warcraft. Tiste dni so vsi poskušali kopirati Blizzardovega velikana, a večina teh projektov je zaradi dragih stroškov vzdrževanja strežnikov in premajhne igralne baze hitro propadla. Na koncu so preživeli samo tisti, ki so si upali ponuditi nekaj malce drugačnega – in med te naslove lahko zagotovo prištejemo tudi prvi Guild Wars, ki se je rodil leta 2005 in živi še danes. Razvijalec ArenaNet se mu je odločil pokloniti s prav posebno posodobitvijo.
Studio sicer ni šel tako daleč, da bi v ta dve desetletji star MMO, ki se je od konkurence ločil po tem, da za igranje ni zahteval mesečne naročnine, vključil novo mapo ali predstavil nov igralni razred. Je pa vseeno igra dobila novo vsebino, in sicer v obliki ponovne izdaje raznih predmetov in kosov opreme, ki jih je bilo prej mogoče dobiti samo ob izidu igre – in to le tistim, ki so igro takrat prednaročili ali pa se nahajali v posebni regiji. Zdaj so te dobrote na voljo vsem, a razvijalec vam jih ne bo kar podal na pladnju, saj se lahko do njih dokopljete samo tako, da premagate sovražnike visokih stopenj.
ArenaNet je praznovanje 20. obletnice izkoristil tudi za posebno izdajo originalne igre, ki so ji nataknili zveneč naslov 20th Anniversary Masterpiece Collection of Guild Wars. Ta obsežen paket vsebuje kampanje Prophecies, Factions in Nightfall, ter dodatek Eye of the North. Poleg tega vključuje še bonus paket misij, dodatne predmete in osem prostorčkov za ustvarjanje novih likov. Ta skupek je razvijalec dodatno okrasil z lepim popustom – do 29. aprila si lahko vse to privoščite za samo 7,99 €.
ArenaNet je leta 2012 izdal dobro sprejeto nadaljevanje Guild Wars 2, ki mu je nato redno dodajal vsebino in za zdaj ostaja primarni projekt tega razvijalca. Leto dni nazaj je založnik NCsoft sicer najavil, da se je začelo delo na Guild Wars 3, vendar od takrat nismo slišali nobenih novih informacij.
Medtem ko čakamo na novo poglavje franšize The Elder Scrolls, se je marsikateremu igralcu porodila ideja, da bi lahko Bethesda vmes pripravila predelavo katere od starejših iger. Vsebine za kaj takega ji vsekakor ne manjka, saj ima razvijalec za sabo bogat katalog iger, ki bi jim prav prišla ne le lepša grafična podoba, temveč tudi posodobitev igralnih sistemov.
Da se bo morda nekaj na tem res zgodilo, smo prvič izvedeli leta 2020, ko je na internet pobegnil Microsoftov interni dokument, v katerem je bila omenjena obnova igre The Elder Scrolls IV: Oblivion, ki jo je Bethesda prvič ponudila v igranje leta 2006. Sledilo je nekajletno zatišje, medtem pa so internetni novinarji v zadnjem mesecu neprestano namigovali, da je uradna najava predelave tik pred vrati, Microsoft pa naj bi igro izdal povsem nenapovedano.
Nek uporabnik Reddita je nato na spletni strani razvijalca Virtuos naletel na del strani, ki je vseboval skrite, a javno dostopne slike. Te so bile vzete neposredno iz predelave in čeprav je Virtuos napako hitro popravil, so se slike hitro razširile po spletu. Tako imamo zdaj pred sabo prvi uradni vpogled v predelavo, ki bo očitno veliko več kot zgolj nadgradnja originalnih tekstur.
Že prej se je sicer govorilo, da bo Virtuos igro predelal v pogon Unreal Engine 5 ter ob tem posodobil tudi nekatere igralne mehanike. Slike nam sicer tega ne potrdijo, je pa jasno, da gre za popolnoma na novo zgrajen Oblivion, zato lahko poleg izboljšanih tekstur pričakujemo tudi prenovljene animacije, osvetlitev scen in morda celo kakšen košček povsem nove vsebine. Na spletni strani Imgur lahko najdemo še vrsto dodatnih promocijskih slik – na eni je vidna tudi najava Deluxe Edition igre ter informacija, da bo predelava na voljo tudi prek storitve Game Pass.
Vsi nad novimi slikami sicer niso navdušeni – marsikateri igralec se je na spletu že pritožil, da podoba deluje preveč rjavo, medtem ko je bil original znan tudi po svoji živobarvni paleti.
Manjka samo še datum izida, a če gre verjeti novinarju Jeffu Grubbu, naj bi predelava izšla že naslednji teden, nekje od 21. aprila dalje. Glede na to, da na promocijskih slikah ni nikjer jasno naveden datum izida, zna Microsoft igro resnično izdati brez večje marketinške kampanje.
Postapokaliptična franšiza iger Metro praznuje že svojo 15. obletnico, od izida zadnjega poglavja Metro Exodus pa je minilo že šest let. Razvijalec 4A Games je ta jubilej obeležil s posebnim videom, v katerem so se spomnili svojih začetkov in razvoja trilogije, obenem pa znova namignili, da delajo na povsem novem delu, ki bo pripovedoval nekoliko drugačno zgodbo kot pretekla poglavja.
4A Games je ukrajinski studio, Metro igre pa so v svojih zgodbah pogosto izpostavljale politične note. Od zadnjega dela se je svet močno spremenil, invazija Rusije na Ukrajino pa je vplivala tudi na smer pripovedi, ki jo bo ubralo naslednje poglavje serije. V prvih dveh delih, Metro 2033 in Metro: Last Light, smo večino časa preživeli v moskovskem podzemlju, zdaj pa se razvijalec želi razumljivo oddaljiti od tega okolja in zgodbo preseliti drugam.
Pri tem jih podpira tudi ruski pisatelj Dmitry Glukhovsky, avtor izvirne knjižne serije Metro, ki je sodeloval tudi pri snovanju zgodb za igre in bo svoje pero znova posodil tudi naslednji igri. Dmitry je sicer ena redkih javnih ruskih osebnosti, ki je javno nasprotovala vojni, zaradi česar so ruske oblasti za njim razpisale tiralico.
Kako bo videti naslednje poglavje franšize, za zdaj ostaja skrivnost, a 4A Games želi oboževalcem nekoliko skrajšati čakanje. Trenutno tako brezplačno podarjajo kopije igre Metro 2033 Redux. Gre za predelano različico izvirne igre iz leta 2010, ki prinaša grafične izboljšave in nekoliko spremenjen potek igranja. Brezplačni izvod si lahko do jutri, 16. aprila, zagotovite v trgovinah Steam in GOG.
V čast obletnice sta znižani tudi ceni nadaljevanj: Metro: Last Light Redux je znižan za 85 % in na voljo za 2,99 €, medtem ko Metro Exodus Gold Edition za 9,99 € vključuje izvirno kampanjo ter oba naknadno izdana DLC-ja.
Razvijalec Larian Studios je trenutno najbolj spoštovan ustvarjalec RPG iger, ki je leta 2023 z naslovom Baldur’s Gate 3 dokazal, da se danes ne vrti vse okoli večigralstva in da se da prav dobro prodati skoraj povsem enoigralski naslov – če vanj le vložiš dovolj ljubezni in leta pridnega dela, ob tem pa med razvojem poslušaš želje skupnosti.
Čeprav je Larian že dolgo napovedal, da za Baldur’s Gate 3 ne nameravajo izdelati plačljivega dodatka in se je velik del ekipe že preusmeril v ustvarjanje njihovega naslednjega – za zdaj še skrivnostnega – naslova, se od svoje zadnje mojstrovine kar ne morejo posloviti. V dveh letih po izidu so pripravili kar sedem zajetnih posodobitev, zdaj pa se pripravljajo na izid še osme, ki ne bo odpravila le še najbolj trmastih hroščev, temveč bo prinesla tudi zvrhan kup dodatne vsebine.
Šef studia Swen Vincke je na X-u zapisal, da ima posodobitev številka osem kar 48 strani zapiskov o popravkih in novostih, kar pomeni, da gre za res obsežno prenovo kampanje. Med drugim bo dodanih kar 12 novih igralnih podrazredov – torej dodatnih vej obstoječih igralnih razredov, v katere boste lahko razvijali svoj lik. In ti niso narejeni površno: novi razredi bodo imeli sveže uroke in celo nove animacije, kar v ponovno igranje vabi tudi tiste, ki so kampanjo zaključili že večkrat.
I just read the 48 pages of patch notes on this. If there were a Michelin guide to patches, I’d give this one 3 stars. https://t.co/bB71LGhflo
Privlačna novost je tudi možnost navzkrižnega igranja med igralci na različnih platformah. V eni partiji bodo tako po novem lahko sodelovali igralci na PC-ju ter konzolah PlayStation 5 in Xbox Series X. Za takšno igranje boste morali ustvariti Larianov račun, ki bo vse te igralce povezal v isto digitalno sobo.
Dodali so tudi nov način fotografiranja, zaradi katerega bomo vsaj teden dni po spletu gledali podrobno ustvarjene slike naših kompanjonov v najrazličnejših pozah. Poleg tega je zelo verjetno, da je Larian med posodobitve skril še kakšno presenečenje, ki ga bodo igralci odkrili šele med raziskovanjem prenovljene različice igre.
Ta bo izšla že danes, 15. aprila, a točen čas izdaje še ni znan – glede na preteklo prakso studia lahko posodobitev pričakujemo nekje v popoldanskih urah. Igra je trenutno na Steamu tudi znižana za -20 % na 47,99 €, ta popust pa bo veljal vse do 21. aprila.
Ne bi ravno trdil, da ljubitelji žanra poteznih strategij, katerega najbolj prepoznavna franšiza je že dolgo XCOM, stradajo, saj se vsake toliko časa pojavi nov visokoproračunski izdelek, ki vsaj malce poteši lakoto po natančnem razporejanju čet vojakov proti številčnejšemu nasprotniku. Po drugi strani pa je od zadnjega XCOM-a minila že cela večnost: XCOM: Chimera Squad je izšel pred petimi leti, a je šlo za manjši naslov, zadnje polno poglavje – XCOM 2 – pa smo dobili pred debelimi devetimi leti.
Engage in turn-based tactical combat – STAR WARS Zero Company.
Za XCOM 3 že dolgo ni več veliko upanja, a igralci imajo to srečo, da v tem žanru delujejo tudi drugi razvijalci. Studio Bit Reactor je namreč sestavljen iz bivših članov studia Firaxis, razvijalec pa je skupaj z založnikom EA-jem včeraj najavil novo potezno strategijo, ki se bo tokrat odvijala v štorijalnem vesolju Vojne zvezd.
Star Wars: Zero Company je delo razvijalca Bit Reactor, pri snovanju kampanje pa mu je pomagal tudi Respawn Entertainment – izkušen studio, ki je v franšizi Vojne zvezd ustvaril spoštovana naslova Jedi: Fallen Order in Jedi: Survivor. Podrobnosti nam EA ob najavi ni želel izdati, tako da je trenutno znano le to, da bo Zero Company potezna strategija. Na prvi uradni sliki lahko vidimo šest figur – dve izmed njih sta očitno vojaka, eden pa zna vihteti žaromeč. Na odpravah nas bo spremljal tudi mali robotek, ki bo taktiki zagotovo dodal novo dimenzijo. Prve slike te igre so na plano pricurljale že marca, in sicer prek spletne strani MP1st; na njih lahko vidimo, da bo igra močno spominjala na XCOM 2 – kar ji lahko štejemo samo v plus.
Več podrobnosti nam bo EA razkril kmalu, saj je večjo predstavitev rezerviral za praznovanje franšize Star Wars na Japonskem. Prvi napovednik bomo tako uzrli 19. aprila, takrat pa – upamo – izvedeli tudi datum izida, ki, če imamo srečo, ne bo preveč oddaljen.
Včasih je veljalo pravilo, da so konzole s časom postajale cenejše, a dandanes gredo stvari v obratno smer. Sony je namreč pred kratkim napovedal, da bo konzola PlayStation 5, ki bo letos novembra praznovala svoj peti rojstni dan, postala dražja za 50 €. Razlog za podražitev je močno spreminjajoči se globalni trg, ki je v zadnjih dveh tednih zaradi ameriških carin doživel tako velike pretrese, da je Nintendo v ZDA celo prestavil možnost prednaročil konzole Nintendo Switch 2.
Ko se govori o zvišanju carin, velja le eno pravilo: “udri siromaka”. Večja podjetja bodo namreč te stroške preprosto prenesla na končnega kupca, kar je Sony že začel uresničevati — zato je dvignil cene konzol v Evropi, Združenem kraljestvu, Avstraliji in Novi Zelandiji. Ironično pa so bile ZDA pri teh podražitvah izvzete, čeprav bi kdo lahko podal teorijo, da so se te zgodile prav na račun nove ameriške administracije.
Na srečo Sony ni povišal cen čisto vsem izdelkom, ki nosijo logotip PlayStation. Pri nas se je namreč cena dvignila zgolj digitalnim različicam konzole – torej tistim, ki nimajo vgrajenega optičnega pogona za branje Blu-ray ploščkov. Njihova cena je iz 449,99 € skočila na 499,99 €, medtem ko je različica z optičnim pogonom ostala pri 549,99 €. Kar zadeva samostojne optične enote – te so se dejansko pocenile, saj so se s prejšnjih 119,99 € znižale na 79,99 €. Cena konzole PlayStation 5 Pro prav tako ostaja nespremenjena; zanjo je še vedno treba odšteti 799,99 €.
Sony se drži taktike nenapovedanih podražitev, zato teh ni oznanil vnaprej – priporočena maloprodajna cena je v veljavo stopila že danes, 14. aprila. Če morda kolebate med nakupom, je danes morda še zadnja priložnost, da konzolo dobite po stari ceni, preden stopijo v veljavo podražitve.
Nedavno sem se spravil gledati Mythic Quest in med ogledom epizod prve sezone sem se na glas spraševal, kako je mogoče, da se o tem televizijskem izdelku ne govori glasneje – brez težav bi jo namreč postavil ob bok mojstrovinam, kot je Silicijeva dolina. Z veseljem sem spremljal avanture igričarskega studia in njegovega vodje Iana Grimma, ki skupaj s prisrčno programerko Poppy Li dela na najbolj uspešni MMO igri pod soncem: Mythic Quest. Zabavni so mi bili tudi ostali liki, serija pa se je dotaknila številnih igričarskih tematik, kot so prestavljanje izida iger in streamerska kultura. V vsaki sezoni smo dobili tudi eno posebno, mojstrsko epizodo z ločeno zgodbo, ki je izstopala iz povprečja.
Na žalost ekipi tega tempa ni uspelo vzdržati, in čeprav je bila druga sezona še vedno solidna, je kvaliteta v tretji močno upadla. Liki so postali karikature samih sebe, štorijalne niti pa niso imele več smisla. Največji greh pa je bil, da se serija skorajda ni več vrtela okoli igričarstva – to mi je serijo tako priskutilo, da sem se komaj lotil gledanja četrte sezone, ki pa je bila še slabša od prejšnje.
Zdelo se je, da ima Apple kljub slabim odzivom gledalcev še vedno precej vere v ta projekt, saj je odprl denarnico za razvoj ločene serije Side Quest, ki se odvija v istem vesolju. A te iluzije so se razblinile ta konec tedna, ko so izvršni producenti Megan Ganz, David Hornsby in Rob McElhenney za spletno stran Variety podali izjavo, da je bila serija preklicana.
Novica o preklicu me osebno ni pretirano presenetila, je pa zanimivo, kako se bo Apple lotil zaključka serije, katere zadnja epizoda četrte sezone je bila predvajana 29. marca. Namesto da bi zgodbo pustili nedokončano, je bil namreč odobren proračun za snemanje nove, zaključne epizode, ki naj bi na zadovoljiv način zaključila zgodbo igre Mythic Quest in njenih ustvarjalcev.
Prenovljena zaključna epizoda bo na sporedu enkrat ta teden, ogledati pa si jo bo mogoče – tako kot vse dosedanje sezone – izključno na pretočnem servisu Apple TV+.
Razvijalec Bungie je tekom vikenda končno podrobneje predstavil svoj prihajajoči naslov Marathon, kar je njihov prvi povsem nov projekt v zadnjih osmih letih, odkar je na trg prišel Destiny 2. Nekateri oboževalci tega studia ste ob tem morda pomislili, da se razvijalec vrača k svojim koreninam, ko je slovel kot ustvarjalec odličnih kampanj prvih Halo iger. A žal je Marathon povsem večigralski naslov, kar je bilo potrjeno tudi čez vikend, ko smo dobili nekoliko daljši prikaz igranja.
Marathon sicer ne prinaša večjih revolucij v večigralskem prostoru. Njegov živobarvni in sintetični videz je sicer poseben, a v osnovi gre za prvoosebno streljačino iz žanra extraction shooter. Igralci bomo prevzeli vloge najemnikov, ki so se odpovedali svoji človeški obliki in jo zamenjali z bolj odpornim materialom. Povezovali se bomo v ekipe po tri, ki se bodo bojevale na različnih mapah planeta Tau Ceti IV, kjer se bo lahko hkrati spopadalo do 18 igralcev. Bungie sicer poudarja, da sodelovanje v skupinah ni obvezno in da se lahko v igro podate tudi sami, a bo izkušnja v tem primeru bistveno zahtevnejša.
Akcija deluje solidno in Bungie ima dovolj izkušenj, da bo streljanje najverjetneje zadovoljivo. Zaradi imena slavnega razvijalca bo igralna baza vsaj sprva dovolj številčna, da strežniki ne bodo prazni. Kot pri vseh podobnih projektih pa ostaja odprto vprašanje dolgoživosti igre – ali se bo Marathon dovolj razlikoval od konkurence, da bo na trgu obstal tako dolgo kot Destiny 2?
Marathon izide 23. septembra za PC, PlayStation 5 in Xbox Series X. Bungie bo omogočil tudi zaprto testiranje alfa različice, ki se bo pričelo že 23. aprila – za sodelovanje se lahko prijavite na uradnem Discordu.
Današnja igraje produkt znanega razvojnega studia Rebellion, ki nam je skozi leta prinesel premnoge odlične naslove. Od klasik pred prejšnjega desetletja, kot Rogue Trooper, do kultnih franšiz v smislu Sniper Elite. Atomfall je nov naslov, ki so ga dodali v svoj repertoar. In nedvomno gre za korak v pravo smer. Ne gre za tipen RPG, ki ti z užitkom ukrade 80 ur življenja in ti v zameno ponudi… veliko ponavljajočega se igranja in generičnih okolij. In ja, tebe gledam, Ubisoft, in tvoj “odprt svet, poln vsebine”.
Prav pomirjujoče je igrati RPG, ki si upa reči “glej, uživaj v meni, dokler si tu, in se ne obremenjuj z pregledom kompasa za vsemi stereotipnimi aktivnostmi.” Namesto, da se utapljaš v morju mapnih označb, stranskih nalog in iskanja naključnih predmetov za NPC-je, katerih ime pozabiš 10 sekund kasneje, ti Atomfall ponudi nekaj drugačnega. Svobodo. In čeprav to zveni kot citat voditelja kulta, preden te oropa zadnje kapljice svojega jaza, tukaj dejansko deluje. Vsaj do točke, ko ugotoviš, da svoboda pride z navodili za uporabo in možganskim anevrizmom.
Apokalipsa s čajem, kultisti in telefonskimi govorilnicami
Dogajanje v Atomfall je postavljeno v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Vse se odvija v Angliji pet let po resnični jedrski katastrofi v Windscaleu. S.T.A.L.K.E.R. nas je že pred leti naučil, da so nuklearni škandali odlična tematika za zanimivo igro. In tako smo dobili angleško, barvito različico ukrajinske depresivne postapokalipse s primesmi paranoje, kultov in… govorečih telefonskih govorilnic. Ja, ena glavnih narativnih niti v igri je duh iz rdeče škatle.
Postavljen si v vlogo nemega protagonista, ki se prebudi v bunkerju z izgubo spomina. Naloga? Najdi raziskovalno središče z imenom, znanim vsakemu igralcu Escape From Tarkov – Interchange. Na poti srečaš izobčence, zmedene vojake, verske fanatike in lokalce, ki se pretvarjajo, da je to le še en dan v ruralni Angliji. Kar v resnici niti ni daleč od resnice, če ignoriraš orjaške hodeče robote.
Namesto klasične strukture nalog Atomfall uvaja sistem sledi. Inovativen sistem, kjer se igraš detektiva z demenco – bereš pisma, poslušaš kasete, vodiš pogovore in poskušaš ugotoviti, kam sploh moraš iti. Igra ti ne kaže poti, kar je osvobajajoče. Namesto tega lahko slediš raznim teorijam, ki si jim priča med igranjem. Nekdo ti recimo omeni, da je pri kolegu od prijatelja slišal, da je v kleti bližnjega gradu skrit vhod v vojaško varovano območje. Je to res ali ne? Samo na en način lahko izveš!
Na žalost, čeprav sistem sledi zveni genialno, se hitro izkaže, da gre le za isto staro RPG strukturo – le da si zdaj ti tisti, ki moraš lepit koščke skupaj. Je dobra osnova, a sledovi so pogosto le oznake na zemljevidu, ki so absolutna resnica, ne zgolj teoretična sled.
Kako ne zaupati nikomur in preživeti
Ko enkrat prideš do naselja pod nadzorom protokolne vojaške enote, ki jo je vlada elegantno pozabila v karantenski coni, te poveljnik zaprosi, če lahko čisto malo vohuniš za vaščani. Na tebi je, če to želiš narediti in osvojiti točke, ki ti bodo potencialno koristile pri nadaljnjem odnosu z vojaki, ali boš popolnoma ignoriral njegovo prošnjo in skušal najti kakšno drugo pot naprej.
In potem se ti odpre cela drama, kjer izveš, da so mnogi vaščani pobegnili v gozdove in osnovali kult. Ja, še en. V tej igri je več kultov kot v Netflixovih dokumentarcih.
Vsak lik ima svoje skrivnosti. Barman, pek, župnik, prodajalec – vsi so nekaj zakuhali. Igra ti ponudi izbiro: Izdaj njihove skrivnosti in zapiši njihovo ime na listo za odstrel, ali pa jim pomagaj in igraj na dolgi rok. V vsakem primeru se boš počutil kot moralno korupten James Bond.
In potem je tu še šest koncev, od katerih nobeden ne pusti posebnega vtisa. V enem lahko greš v polno anarhijo in pobiješ vse NPC-je. Zabavno, ampak igra te na koncu še vedno okara, ker si bil “preveč nasilen”. Saj sem komaj preživel, vi ste tisti, ki ste mi dali zarjavelo pištolo z dvema nabojema in polno cono brdavsov.
Brutalna resničnost pretepa z lopato
Ne pričakuj pretirane globoke zgodbe in orjaških odprtih svetov z neomejeno količino možnosti. To ni Fallout. To je Fallout, če bi ga delal z omejenim budžetom. Bojevanje je preprosto, brutalno in pretežno mehansko. Dobesedno. Večino časa te preganjajo roboti z miniguni in ognjenimi metalci, preostali človeški sovražniki pa se obnašajo precej podobno drug drugemu in ne nudijo večjih prebojev na področju genialnosti.
Tukaj pa pridemo tudi do točke, ki mi je dodala največ soli na rano. Umetna inteligenca je na ravni… filma Idiocracy iz leta 2006. Lepo je videti nekatere svetle točke, kot je recimo možnost groženja sovražnikom s strelnim orožjem, da ti dajo mir, a težko se je vživeti v svet, ko so pa vsi tako… tupi.
Od tega, da se ne znajo orientirati brez velikih težav, do tega, da tri sekunde po strelu v njihovo betico, pozabijo, da se jim je karkoli zgodilo… no, slednje je morda opravičljivo, a isto velja tudi za njihove kompanjone, ki so bili priča tvojemu izpadu agresije in te ne zmorejo izslediti, ko se dobro sekundo skrivaš za drevesom sredi praznega travnika.
Skrivanje skoraj nima poante, saj je umetna inteligenca nasprotnikov podobna tisti v mikrovalovni pečici – če te vidi, te napade; če ne, ostane na mestu in si prepeva notranji monolog, ali pa patrulja po vnaprej določenih točkah. Včasih lahko cel tabor pobiješ z enim nožem in nekaj brcami, kar bi bilo herojsko, če ne bi izgledalo kot slaba pantomima.
Arzenal orožja je nekaj, kar bi dobil, če bi zaprl očit in pomislil na Anglijo. Noži, policijske palice, sekire, kriket palice, razna osnovna strelna orožja… in ja, lahko tudi brcaš. Nabojev ne moreš izdelati sam – kar je precej bizarno za igro, ki se izdaja za preživetveno avanturo. Prav tako so orožja dolgočasna, njihova raznolikost in nadgradljivost pa zelo osnovna. Ampak hej, lahko si skuhaš čaj. In poješ surov krompir. Ali konzerve mesa. Ali tortico. Britanska kuhinja je tukaj tako nevarna kot radiacija.
Lepota radioaktivne tišine
Atomfall se dogaja v štirih območjih Cumbrie. Vsa so lepa na tisti “O, glej, naravne ruševine in zelenje” način. Ampak pripravljen bodi na to, da boš hodil. Veliko. Vsakič, ko misliš, da si našel pravi kraj, ugotoviš, da si se zmotil. In potem moraš pešačiti pet minut v drugo smer, medtem ko te vsi hočejo spraviti iz tega sveta… kolikor so tega vsaj zmožni glede na svojo umetno neinteligenco.
Trgovanja z denarjem ni. Igra gre v smer popolnega brexita in vsak trgovec ceni tvoj predmet po svoje. Če poskusiš zamenjati povoje za nekaj pomembnega, boš verjetno ostal brez obojega, tako predmeta, kot tudi dostojanstva. A vsaj veš, da te nekdo oceni. Tudi če je to trgovec, ki bi za piškot prodal največjo vojaško skrivnost.
RPG sistem je… no… recimo temu obstoječ. Nove veščine odkleneš z zbiranjem priročnikov, ki so razmetani po svetu kot promocijski letaki. A večinoma so veščine le blagi bonusi: več škode, hitrejše plenjenje, natančnejše streljanje z lokom ali lažje skrivanje. Vse je precej rutinsko in izgleda zgolj kot kljukanje zahtevanih osnov za dodatek oznake RPG na škatlo.
Kljub vsemu pa igra deluje presenetljivo gladko. Nobenih sesutij, nobenih hroščev, brez zatikanja in brez anomalij (vsaj nenamernih). Kar v letu 2025 pomeni, da bi moral Rebellion dobiti medaljo. Ali vsaj tortico. Brez rozin. Tudi grafično svet izgleda odlično in izpiljeno in okolja so zanimiva in svojevrstna. Škoda le, da celotna varovana cona premore 10 možganskih celic.
Razsodba
(+) Zanimiv napol odprt svet (+) Zanimiva zgodba z britanskim humorjem (+) Inovativen sistem sledi (+) Gladko delovanje in lep izgled (+/-) Solidna zasnova, a nikjer ne jemlje sape (+/-) Šest koncev, a nobeden ne pusti resnega vtisa (-) Bojevanje in RPG elementi so bledi kot ameriški čaj (-) Umetna inteligenca na ravni petletnega otroka (-) Osnoven nabor opreme in orožja
Časi, ko se je lahko vsak, ki je bil vsaj malo računalniško vešč, naučil izdelovati spletne strani in nato to znanje ponujal manjšim podjetnikom kot stransko dejavnost, so minili. Krivec za to pa ni nihče drug kot umetna inteligenca. Izdelava spletnih strani je danes postala preprosto opravilo, ki obsega zgolj vnos nekaj stavkov v ukazno vrstico — o tem, kako želite, da vaše spletno mesto izgleda in katere slike naj vsebuje — in že po nekaj minutah imate delujočo spletno stran, za katero ste porabili le drobiž.
Kako preprosto je to danes, je pokazal kar WordPress, ki na svoji domeni ponuja novo orodje za izdelavo spletnih strani s pomočjo algoritmov umetne inteligence. Za preizkus orodja potrebujete WordPressov račun, nato pa v začetno okno vtipkate svojo idejo glede spletne strani — torej tematiko, slike, podstrani, ki jih pričakujete, in kam naj vodijo gumbi za družbena omrežja. Bolj kot boste v začetnem opisu natančni, boljša bo začetna različica strani, čeprav boste tudi kasneje lahko podrobno prilagajali posamezne elemente.
Tako ustvarjena spletna stran je seveda daleč od najbolj naprednih, ki jih srečujete med vsakodnevnim brskanjem po spletu, a za osnovno predstavitev izdelka ali podjetja povsem zadostuje. S tem orodjem trenutno še ne morete ustvarjati kompleksnejših integracij z zunanjimi vtičniki, kot je na primer WooCommerce, zato v nekaj minutah ne boste mogli vzpostaviti spletne trgovine. Vendar pa WordPress napoveduje, da bo orodje v prihodnje pridobivalo nove funkcionalnosti, zato bodo takšne možnosti morda kmalu na voljo.
Ustvarjanje takšne spletne strani je brezplačno, a če želite, da stran deluje kot samostojna enota, boste morali dokupiti strežnik, ki ga WordPress ponuja v obliki mesečne ali letne naročnine. Orodje je trenutno namenjeno zgolj ustvarjanju povsem novih spletnih mest in ne omogoča urejanja že obstoječih strani, a tudi ta funkcija naj bi bila v prihodnje dodana.
Takšno orodje, ki temelji na umetni inteligenci, bo seveda odneslo del posla številnim podjetjem, ki se ukvarjajo z izdelavo spletnih strani, službe pa izginjajo tudi znotraj samega WordPressa. Lastnik platforme, podjetje Automattic, je namreč prejšnji teden napovedal odpuščanja, zaradi katerih je moralo pisarne zapustiti kar 16 % zaposlenih.
Realnočasovne strategije so bile pred dvema desetletjema na povsem drugačnem položaju kot danes, ko se med večjimi založniki za žanr trudi praktično le še Microsoft s svojo legendarno serijo Age of Empires. Takrat smo še vsi pridno igrali Warcraft 3, ostali razvijalci pa so poskušali kopirati Blizzardovo formulo in ustvariti svojo uspešnico.
Veliko teh projektov je bilo zanič, a našlo se je tudi nekaj takih, ki so se nam vtisnili v spomin. Založnik EA in razvijalec Danger Close sta nam leta 2004 predstavila odlično strategijo The Lord of the Rings: Battle for Middle-earth, ki še danes zbuja lepe nostalgične občutke. Igralci so lahko prevzeli vlogo različnih ljudstev Srednjega sveta, prvič pa smo lahko stopili tudi na temno stran ter pod svoje poveljstvo postavili Uruk-haije in trolle.
Navdušeni igralci so igro igrali še dolgo po tem, ko je uradna podpora zanjo že usahnila. Leta 2012 se je pojavila prva različica moda Extended Edition, katere cilj je bil predelati kampanjo in dodati nove mape, kot sta Moria in Lothlórien. Avtor moda, ki deluje pod psevdonimom Rohirim91, je bil izredno predan in je modu dodal celo povsem nove frakcije, kot so Vilinci, hkrati pa razširil nabor enot pri že obstoječih civilizacijah.
A mod nikoli ni bil uradno dokončan – posodobitve so se leta 2021 povsem ustavile, dokler se niso pred kratkim znova zagnale. Rohirim91 je zdaj izdal različico 1.0, kar v igričarskem svetu pomeni, da je mod končno dosegel svojo “končno” obliko. Nova posodobitev ne prinaša dodatne vsebine, temveč uravnava ravnotežje med enotami, izboljšuje umetno inteligenco nasprotnikov in poskrbi, da računalnik bolje izkorišča posebne sposobnosti ter prednosti posameznih frakcij. Poleg tega so bili dogodki v kampanji predelani, da so bolj zvesti tistim iz knjig in filmov, popravljen pa je bil tudi cel kup hroščev.
Mod si lahko prenesete na tej povezavi. Za igranje Battle for Middle-earth boste sicer potrebovali licenčno kopijo igre, kar je danes precej težje, kot bi si mislili. Zaradi licenčnih omejitev se igra namreč ne prodaja več nikjer. GOG sicer vodi pobudo za predelavo igre za svojo platformo, kjer je projekt že zbral več kot 50.000 glasov, a vprašanje je, ali bo iz tega kdaj kaj. Tako boste morali svojo kopijo igre poiskati po alternativnih poteh – enako pa velja tudi za vse, ki bi radi igrali nadaljevanje Battle for Middle-earth II.
O igri La Quimera smo prvič pisali že pred dobrim mesecem, ko smo z zanimanjem ugotovili, da za naslovom stoji studio Reburn — ekipa, sestavljena iz nekaterih bivših članov ukrajinskega studia 4A Games, znanega po odlični seriji prvoosebnih streljačin Metro.
Sveža ekipa se je odločila ubrati novo smer in ustvariti futuristično streljačino, postavljeno v Južno Ameriko. Igralec stopi v čevlje pripadnika posebne enote, ki zna učinkovito pokončavati robotske nasprotnike in se ob tem premikati v kibernetski obleki, ki omogoča različne sposobnosti — vključno z nevidnostjo.
Če vas to takoj spomni na franšizo Crysis, niste edini. Posnetki igranja močno spominjajo na Crysis 3, tako v tonu kot v slogu akcije. Kljub temu me niti najnovejši video ni povsem prepričal v kakovost igre — streljanje manjših in večjih robotov s precej dolgočasno videti orožarno se mi enostavno ne zdi posebej zabavno. Kljub temu pa boste kampanjo lahko preigrali tako v samostojnem načinu kot v družbi še dveh prijateljev.
Morda sem do igre preveč ciničen in se bo izkazalo, da gre za zabavno prvoosebno streljanko, ki zna zaigrati na nostalgične strune iger, kot sta Crysis ali F.E.A.R. Prvi vpogled v igranje bo mogoč že danes, saj se ob 16.00 začne beta testiranje, za katerega se lahko prijavite prek Steama.
Polni izid nato ne bo več daleč, saj bo La Quimera izšla že 25. aprila.
Razvijalec Obsidian Entertainment je zagotovo najbolj priden studio, ki ga je kupil Microsoft, saj za Xbox in Game Pass redno izdajajo nove igre, te pa so razmeroma dobro ocenjene. Zame osebno je minilo že kar nekaj časa, odkar sem bil zares navdušen nad katerim od njihovih projektov. Mislim, da sem se nazadnje res zabaval ob igri Tyranny iz leta 2016, in čeprav sem v njihovih naslednjih projektih, kot sta The Outer Worlds in Avowed, do neke mere užival, so se mi vseeno zdeli kot naslovi, ki jim manjka globine.
To mnenje sem delil z marsikaterim igralcem, ki je leta 2019 skočil v The Outer Worlds z upanjem, da bo šlo za novo različico Fallout: New Vegas. Kljub temu je bila to povsem solidna igra, ki se je tudi prodala dovolj dobro, da je Microsoft odobril razvoj nadaljevanja – to pa se zdaj počasi približuje izidu.
Obsidian je šele pred nekaj meseci izdal Avowed, zdaj pa se že pripravlja na lansiranje novega projekta. Za The Outer Worlds 2 smo že prejeli igralni napovednik, ki sicer ni postregel z večjimi presenečenji, saj je bilo prikazano videti kot evolucija formule iz prve igre. Spletna stran IGN se je zdaj dokopala do 11 minut povsem novega igranja, ki prikazuje opravljanje ene misije. Ta nas popelje skozi tabor, poln nasprotnikov, igralec pa se tokrat odloči za prikrit pristop, ki občasno razkrije tudi nekaj boja.
Ne vem sicer, zakaj so se odločili ravno za to misijo kot predstavitev igranja, saj je vse skupaj videti precej dolgočasno. Iskreno se sploh ne spomnim, ali sem v originalnem The Outer Worlds kdaj pristopil k misiji prikrito – vedno sem imel dovolj orožja, da mi nobena vojska ni povzročala težav. Tudi tukaj so nasprotniki videti precej nenevarni, zato se zdi vse to šunjanje naokoli nekoliko odvečno. Kljub temu nam igra vsaj predstavi spremljevalko Anzo, ki se pogosto dere, da je čas za klanje pripadnikov kulta, čeprav se igralec trudi ostati neopažen in se premikati po sencah.
Zanimiv je sam konec igralnega posnetka, saj igralec brez posebnega razloga ubije podajalca naloge, nato pa na njegovem truplu najde dnevniški zapis, ki mu odpre pot naprej. To nakazuje, da bomo do nalog lahko pristopili na različne načine in da bo mogoče ubiti večino NPC-jev ter vseeno nadaljevati igranje. To vsekakor štejem igri v plus – Avowed je denimo vseboval nesmrtne NPC-je, zaradi česar je bil svet še bolj brezdušen, kot bi si želeli.
The Outer Worlds 2 izide enkrat v letu 2025. Microsoft in Obsidian pa bosta junija pripravila posebno konferenco, na kateri bomo verjetno izvedeli tudi točnejši datum izida.
