Proč od tu, zalezovalec! Prišel si v mesto, polno ruskih srboritnežev, vodke, sestradanih psov ter orjaških podgan. Morda tu in tam najdeš še kakšnega mutanta ali dva, v koliko uspeš biti dovolj trezen za odhod iz razrušenega stanovanjskega kompleksa. A to še ne pomeni, da boš dovolj trezen, da se boš spomnil cev dvocevke obrniti proč od sebe pred pritiskom na sprožilec.
Rusi so vedno bili najboljši pri ustvarjanju preživetvenih postapokaliptičnih iger, kot je S.T.A.L.K.E.R. serija. To ni nič čudnega, saj imajo postapokaliptično radioaktivno območje praktično na pragu doma. Sam sem bil vedno velik oboževalec prej omenjene franšize, in ko sem zasledil nekaj podobnega v obliki masivne spletne igre igranja vlog, sem po nekaj letih končno lahko očistil prah z zvestega AK 47 in se podal v lov na mutante … LAŽ! Saj ga nikoli nisem odložil! Kot zvest oboževalec zalezovalca se mi je na obrazu izrisal nasmešek, ko je spet prišel čas za malo morje ruskih fraz in polomljeno angleščino, manj smiselno od Rusa z alkoholno abstinenco. Naj me koklja brcne, če ga niso razvijalci vsaj tu in tam malo srknili.
Razvojna ekipa: AlphaSoft LLC
Založnik: AlphaSoft LLC
Platforme: PC
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 5. 4. 2018
Testna različica: 0.49.6
Cena: 14.99 €–
Zvrst: MMORPG, streljačina
Opis
Petdeset let je minilo od globalne katastrofe, odgovorne za izbris večine življenja. Krivec ni povsem jasen, po besedah nekaterih je kriva človeška pohlepnost, po besedah drugih pa neznani delci, ki so se nekega dne brez razlage nenadoma materializirali povsod v obliki manjših kamnov. Karkoli je že bilo, nekega dne je vse šlo v rit in najbolj jo je “fasalo” človeštvo. Nekoč rodovitna zemlja je sedaj nenaseljena, nevarna in polna tavajočih mutantskih kreatur. Tista malenkost, kar nas je preostala in uspela ubraniti mesta pred napadi mutantov, se je s pomočjo znanstvenega napredka zabubila v ruševine mest, zavarovane z energijskim ščitom. Človeštvo je bilo prignano na rob izumrtja in vsekakor nam ne kaže kaj preveč rožnato.
Will to Live Online ni niti približno idealna igra. Še manj s tehničnega vidika, saj trpi za blago rečeno zastaranim grafičnim izgledom in ob angleškem prevodu takoj pomislim na Google prevajalca. A vseeno ima eno veliko dobro stran, zaradi katere je vredno pretrpeti vse nizkoteksturne zgradbe in “Ti iti tja” pogovore. Že dolgo se nisem tako vživel v MMO in že dolgo v nobenem nisem videl takšno oko za podrobnosti. Mislim, kdaj si nazadnje videl prvoosebni MMO, kjer si pogledal navzdol in videl svoje okončine!? Will to Live vsebuje detajle, ki jih nikakor ne bi pričakoval od neodvisnih razvijalcev, za katere prvič slišim. Tudi animacije orožij so dejansko zelo dobre in ob polnjenju nabojev v revolver me prešine spomin na Escape from Tarkov.
Sicer sem uspel v igri preživeti le dobrih 10 ur, kar je vsekakor premalo za podroben opis tega žanra, tako lahko delim le svoje izkušnje iz dogodivščin med tem časom. Mešanica prvoosebne streljačine in postapokaliptičnega MMORPG-ja tu vsekakor deluje bolje, kot je to pred časom prikazal Fallen Earth. Čeprav je Will to Live komaj prišel v zgodnji dostop, pomembna področja vsebujejo dovolj polirne paste, da prekrijejo marsikatero napako in da se namesto fokusiranja na le-te podaš v lov za mutanti.
Sicer gre v veliko obzirih za stereotipičen MMO, kjer te nebodijihtreba NPC-ji pošiljajo vse naokoli opravljati razne naloge, ki rangirajo od nabiranja gob do preklinjanja šefovskih kreatur, od izkušenj drugih pa sem razbral tudi različne cone, mišljene za več igralcev, in love na še posebno nevarne pošasti. Prva pomembna izbira se prične že pri izbiri strežnika, saj je od tega odvisno, ali se boš tekom plenjenja branil ekskluzivno mutantov ali tudi drugih igralcev.
Ko se po uvodnem paru kvestov končno podaš malo dlje izven uvodne baze, kmalu pričneš pogrešati avto-premikanje, saj znajo razdalje med kraji biti precejšnje, večino sveta med njimi pa je bolj poredko poseljenega, morda kakšen razpadel avto tu in tam ter obilica dreves. A ko končno prideš do tja, kamor so te brihtne buče poslale, se vse komaj prične. Najbolj me je navdušil sistem plenjenja, saj se povsod skrivajo razna skrivališča municije, zdravja ali odpadnih materialov. Karkoli ne potrebuješ, lahko prodaš in si tako korak bližje nakupu sanjskega orožja, sicer omejenega preko napredovanja, kar nikoli ni najboljša stvar. Tudi prilagoditve so našle svojo pot v igro, saj lahko na puške pritrdiš različne daljnoglede in ostalo opremo, prav tako pa je vse treba tudi vzdrževati. Vključen je tudi dejansko raznolik sistem klas in zametki napredovanja, seveda pa ne smeta manjkati še žeja in lakota, a nista preveč v ospredju in se praznita relativno počasi (tebe gledam, Metal Gear Survive).
Trenutek, ki me je najbolj navdušil, se je sicer pričel kot stereotipičen kvest. Možakar v Adidas trenirki mi je naložil opravilo, ki je vključevalo besede “ubij” in “prinesi nazaj”. Nič netipičnega seveda, a presenečenje se je razkrilo, ko sem v kompleksu namesto podgan prvič po uvodniku srečal dosti bolj zanimive sovražnike, neke vrste hrošče z zelo zanimivo karakteristiko. Ko si gledal vanje, so bili povsem nevidni in nepremični, a ko si jim obrnil hrbet, so se besno zagnali, kolikor se besni mutirani hrošči sploh zmorejo. Pri sovražniku tako najdeš nekaj svežine in združeno s solidnim, sicer malo neodzivnim sistemom bojevanja bi to znalo biti dovolj za uspešen recept dobre igre. A kolikor so razvijalci pripravljeni na tem graditi, je povsem drugačno vprašanje.
Zaključek
Will to Live Online vsekakor vsebuje zametke dobre MMORPG streljačine, a vsekakor bi nekatere osnovne stvari še potrebovale izboljšavo. Popraska srbečico, povzročeno zaradi zamrtja S.T.A.L.K.E.R. naslovov, in čeprav večigralstvo s tem potegne nujno zlo v obliki nespektakularnih kvestov ter vsaj na začetku dokaj linearnega napredovanja, je osnovni občutek še vedno skorajda identičen zalezovalcu, le da ga lahko izkusite skupaj s prijatelji. Glede na slab prevod in določene videne stvari imam sicer pomisleke, kako se bo prijela izven območja stare Sovjetske zveze in kako se bo uspela razvijati v prihodnje, a nekaj se vsekakor skriva pod grobo zunanjostjo.
Pozitivno:
+ Pozornost na detajle
+ Redne posodobitve in nadgradnje
+ Občutek S.T.A.L.K.E.R. franšize v spletni obliki
Negativno:
– Stereotipični MMO kvesti
– Angleščina za v školko
– Linearno napredovanje, vsaj pri orožjih
