Prah okoli Oskarjev se je že malce polegel, zato je pravi čas, da naredim hiter povzetek dogajanja, hkrati pa osvetliti luč okoli absolutnega zmagovalca, Južnokorejski filmski dragulj Parazit.
Sam pri sebi sem naredil seznam zmagovalcev in če sem čisto odkrit me je presenetilo, da sem se zmotil zgolj pri dveh kategorijah. Ja, predvidljivo pogrnil sem na nagradi za najboljši film in režiserja. Sam sem ju pripisal filmu 1917 in njenemu režiserju Samu Mendesu, a nič ne de, tudi Parazit in režiser Bong Joon Ho sta si ga več kot zaslužila. Kot sem že nekajkrat v zadnjih recenzijah omenil, je lansko leto izredno razburljivo in navrglo nam je obilje odličnih izdelkov. Tako smo letos spremljali zanimive podelitve nagrad, kjer bi praktično vsak lahko postal zmagovalec. Žal tako pač ne gre in Oskarji so okronali svoje. Pričakovano sta kipca domov odnesla Joaquin Phoenix in Renee Zellweger kot glavna igralca, Brad Pitt in Laura Dern v stranskih vlogah ter, prav tako pričakovano, Roger Deakins za kinematografijo. Rahlo me je presenetil zmagovalec animiranega filma, ki je postal Toy Story 4 in ter Oskar za montažo, ki je romal filmu Ford vs Ferrari. Vse ostale zmagovalce si lahko ogledate tukaj.
Naj najprej omenim, da sem si ogledal vse filme nominirane za “Best Picture”. Nad izborom sem bil izredno navdušen, predvsem pa so me navdušili Marriage Story, 1917, Joker in Parasite. Vsak od teh filmov je imel v sebi nekaj čudovitega. Joker nam je postregel s težko zgodbo in vrhunskim Phoenixom, Marriage Story je odlično ujel svet “normalnih” ljudi, 1917 je premaknil tehnične meje snemanja, Parazit pa dokazal, da obstaja neverjetno veliko talenta tudi onkraj angleško govorečega univerzuma.
Kaj je pravzaprav naredilo ta južnokorejski film tako dober, da si je zaslužil toliko nagrad? Predvsem dejstvo, da je piscu in režiserju Bong Joon Ho-ju uspelo v en film zmešati toliko različnih prvin in žanrov. Tistim, ki je všeč azijska kuhinja bodo prekleto uživali v tem filmu, saj je kot dobra fuzijska kuhinja, kjer se okusi ne zgolj prepletajo, ampak v prvi vrsti nadgrajujejo eden drugega in poskrbijo za tisti tako neverjetno omamni okus. Film se začne kot drama, nadaljuje kot komedija, se zaplete kot odličen triler ter ugasne kot rahlo psihopatski romantični film. Sliši se absurdno, ampak Bong Joon je to mojstrsko izpeljal, ter bil za to upravičeno nagrajen. Pri takšnem prepletanju žanrov gre lahko narobe tisoč in ena stvar in prav vsaka bi film nedvomno uničila.
O zgodbi sami ne bi preveč razpredal, saj nočem pokvariti užitka tistih, ki si boste film še ogledali. Rekel bom predvsem to, da je zgodba zelo dinamična in kljub temu da je na trenutke predvidljiva to ne vpliva na pozornost, ki jo filmu namenjamo. Igralska zasedba je svojo nalogo odlično opravila, čeprav v resnici zaradi jezikovne omejenosti težko ocenjujem. Predvsem to je morda za ljudi izven njihovega trga najbolj negativna zadeva. Film vsebuje kar nekaj črnega humorja, ki se, vsaj tako predvidevam, izgubi s prevodom.
Stvar, ki mi je pri filmu verjetno najbolj všeč pa je, kako neobremenjen je glede politične korektnosti. Vse več ali pa recimo kar večina Hollywoodskih filmov je postala zgolj ena velika propaganda politične korektnosti, kjer nam skozi objektive prikazujejo zgolj politične, verske, rasne zgodbe, ki so narejene tako, da ne užalijo pripadnikov le teh. Problem tega je, ker svet pač ni takšen. Kljub temu, da svet na zunaj prikazujejo kot lep in enakopraven vemo, da je v svojem bistvu lahko precej gnil in pokvarjen. In ravno to Parazit pokaže brez sramu. Kaj je človek pripravljen narediti, da si ustvari lagodno življenje. In kako bogati gledajo na “navadne” smrtnike.
Ta z Oskarjem nagrajen izdelek priporočam vsem, ki obožujte napetost, intrigo in realizem. Izredno zanimiva zgodba, ki lepo olupi dušo ljudi, ki so za svoj obstoj in prosperacijo pripravljeni narediti vse.
Zanimivosti:
- Kimova služba kot inštruktor na domu je bila izbrana zaradi tega, ker je to eden redkih načinov, kako dve družini iz popolnoma različnih polov prideta v stik v Južni Koreji.
- Prvi Južnokorejski film, ki je bil nominiran za kateregakoli Oskarja.
- Mizo, pod katero se skrijejo Kimovi, je bila narejena posebej za film, saj so se le na tak način lahko štirje skrili pod njo.
- Družini naj bi metaforično predstavljali Južno (Parkovi) in Severno (Kimovi) Korejo.
Sramotno: Parkovi živijo v vili, ki se je nebi sramovali niti največji Hollywoodski zvezdniki. Ne bi se piše narazen, ne skupaj. Glede na javno dostopnost morate veliko več pozornosti posvetiti uporabi pravilnega jezika.
Žal je zaenkrat tako, da prispevki niso lektorirani, pri pisanju pa se napaka hitro dogodi. Vseeno hvala za opozorilo.