Danes ob 2.00 zjutraj se je odvila tradicionalna konferenca Meta Connect. To je dogodek, ko na oder stopi Zuckerberg in širnemu svetu predstavi, kaj je njegovo podjetje počelo v vmesnem letu in v katero smer se bodo premaknili v prihodnje.
To je tudi pomemben dogodek za vse navdušence nad VR-tehnologijo, saj smo prav tam redno dobivali predstavitve novih očal Meta Quest. Za letošnjo konferenco sicer nismo pričakovali najave izdelka, kot je Meta Quest 4, a smo vseeno upali, da bo Meta vsaj namignila, kdaj bi lahko očala prišla in kaj lahko od njih pričakujemo. To se ni zgodilo.
Meta je namreč z obema rokama raje zagrabila za AR-rešitve, saj v njih vidi novo vizijo prihodnosti. V partnerstvu s proizvajalcem očal Ray-Ban so v prodajo že spravili prvi izdelek, na konferenci pa smo ugledali pravo evolucijo teh očal, ki jim je Meta nadela nekoliko dolgočasno ime Meta Ray-Ban Display Glasses.
Gre za res zanimiv izdelek, ki vsebuje čipovje Qualcomm Snapdragon AR1 Gen 1. Meti je uspelo v nekoliko debelejša sončna očala spraviti zaslon ločljivosti 600 × 600 slikovnih pik, ki se osvežuje pri 90 Hz in lahko prikaže ogromno informacij, kot so denimo zemljevid za navigacijo, pogovori v aplikaciji Messenger ali trenutno predvajani seznam skladb na Spotifyju.
Vse to bomo upravljali z impresivnim zapestnim trakom, ki zaznava naše miniaturne premike mišic. To pomeni, da bo znal brati kretnje s prsti, ki bodo služile kot glavna navigacija po AR-svetu. Tako bomo lahko pregledovali slike, odgovarjali na video klice, zvišali glasnost predvajane skladbe in celo odgovarjali na sporočila s preprostimi gibi prstov.
Na papirju se sliši odlično, a ker je predstavitev potekala v živo, smo na odru videli pravo komedijo. Ena predstavitev je vključevala kuharja, ki je želel preko očal in umetne inteligence pripraviti obrok, a Meta AI je bil prepričan, da je omaka že pripravljena. Kuhar je zato hitro obupal in za zmedo okrivil Wi-Fi. Težave pa se tu še niso končale – Zuck je želel sprožiti video klic, a zadeva preprosto ni delovala: na prihajajoči klic se ni mogel odzvati oziroma poklicati nazaj, kar je povzročilo precej smeha in nerodnosti na odru.
Kljub vsemu je izdelek impresiven, saj se je zelo dobro obnesel pri sprotnem prevajanju. Sogovorcu so se na očalih izrisovali podnapisi govorjenega besedila, kar je lahko izjemno uporabno, če se pogovarjamo z nekom v tujem jeziku.
Očala Meta Ray-Ban Display Glasses bodo na voljo od 30. septembra, a sprva le v ZDA, kjer bodo stala 799 $. Širitev na evropski trg se bo začela zgodaj naslednje leto, a tako kot pri vseh njihovih izdelkih Slovenija verjetno ne bo med državami z uradno podporo prodaje. Zato je najbolje, da svoj primerek kupite preko slovenskega uvoznika Legit.si.
Nastopil je čas za še tretji in hkrati zaključni Gaming terminal turnir, ki ga bomo skupaj s trgovino Mimovrste za vas pripravili letos. Po tekmovanju iz iger Counter-Strike 2 in League of Legends je na vrsto prišel še Fortnite, ki je ravno tako naš redni spremljevalec na praktično vseh naših turnirjih.
Tudi to tekmovanje bo potekalo v enakem formatu, kot ste ga videli na prejšnjih turnirjih. To pomeni, da se bo vse najprej začelo s kvalifikacijami, ki jih boste lahko odigrali doma. Za uspešno sodelovanje boste potrebovali partnerja, saj boste tekmovali v dvojicah oziroma v načinu Duos.
Za prijavo obiščite naslednjo povezavo. Tam boste morali vnesti ime svoje ekipe, vzdevka obeh igralcev ter e-poštni naslov kapetana ekipe. Slednji se bo moral nato prijaviti tudi na Discord strežnik 360 Clash, saj se bo na njem odvijal celoten turnir. Tam boste lahko spremljali tudi trenutno točkovanje, ki ga bo opravil Yunite Bot – točkovanje bo izvedeno po enakem sistemu, kot ga uporabljajo uradni Fortnite turnirji FNCS.
Po prijavi bo kapetan prejel tudi dodatna navodila glede udeležbe na turnirju, pravila tekmovanja pa si lahko ogledate tudi tukaj. Kvalifikacije se bodo odvile to soboto, 20. septembra, ob 14.00. Na zaključni turnir se bo uvrstilo 16 ekip, kar pomeni skupaj 32 tekmovalcev.
Smetana slovenske Fortnite skupnosti se bo nato udeležila finalnega turnirja v živo, ki bo 27. septembra v prostorih trgovine Mimovrste BTC Ljubljana. Tam bo morala vsaka finalna ekipa za prijavnino odšteti 30 €, kar znese 15 € na člana ekipe. Ta sredstva bodo nato romala v nagradni sklad, ki bo tekmovalcem ponudil za 1.500 € materialnih nagrad – največ bodo seveda pobrali zmagovalci, a brez skrbi, saj bo vsak od nastopajočih domov odnesel tolažilno nagrado, ki bo odtehtala stroške prijave.
Se vidimo torej to soboto na kvalifikacijah! Priporočamo vam, da prijavo oddate čim prej, saj se pri Fortnitu prosta mesta izjemno hitro zapolnijo. Več o dogodku si lahko preberete na uradni strani turnirja.
Splinter Cell: Deathwatch se sliši kot odlično ime za novo igro, kajne? Žal Ubisoft tega ne vidi tako, saj nam nikakor noče pripeljati novih avantur v tej franšizi, ki je svoj zadnji del dobila leta 2013, ko je izšla igra Blacklist, založnik pa vse od takrat glavnega protagonista Sama Fisherja rine povsod, samo v novo igro ne.
Zdaj ga bomo videli tudi v risani seriji, kjer je Sam spet v glavni vlogi, svetu pa grozi neka nova nevarnost. V bistvu sami dialogi niso videti tako švoh in animacija je videti spodobna, a problem je v akciji, ki je v napovedniku nekam veliko. Splinter Cell se je namreč vedno vrtel okoli igralne formule novodobne ninje, tako da smo se nekam prišunjali in opravili nalogo, sovražniki pa se največkrat sploh niso na koncu zavedali, da smo bili tam. Deathwatch po drugi strani vsebuje ogromno streljanja in vihtenja pesti, tega pa ne izvaja samo Sam, ampak tudi njegova partnerka Zinnia McKenna, ki jo tokrat vidimo prvič v tej franšizi.
Oboževalci iger boste najbrž v napovedniku tudi opazili, da je Samov glas tokrat malce drugačen. V igrah mu je namreč glasilke posodil hollywoodski igralec Michael Ironside, ki je imel prav poseben glas in je dal vlogi svoj pridih cinizma in profesionalnosti. V seriji bo njegovo vlogo nadomestil igralec Liev Schreiber in ta ni slišati slabo, a pač nihče ne more nadomestiti Michaela, ki je v svetu Splinter Cella postal že prava ikona. Ubisoft sicer ni menjave igralcev naredil na svojo roko, saj je sam Michael, ki jih danes šteje 75, javno izjavil, da je prestar za takšno vlogo.
Splinter Cell: Deathwatch bomo na Netflixu lahko spremljali od 14. oktobra dalje, takrat pa bomo na en mah dobili vseh osem epizod.
Razvijalec Rebellion nam je letos konec marca dostavil zanimivo postapokaliptično izkušnjo v svetu igre Atomfall in s tem dokazal, da zna delati še kaj več kot samo nove dele serije Sniper Elite – to je bilo veteranom igričarstva sicer jasno že prej, saj je Rebellion med nami že vse od leta 1992, sam pa se jih spomnim po odlični igri Aliens vs. Predator iz leta 1999.
Atomfall je sicer na prvi pogled močno spominjal na Fallout, le da je v tej igri malce več poudarka na preživetvenih mehanikah, saj so surovine za orožja redkejše, prav tako pa nam igra ne kaže ves čas, kam se moramo odpraviti, saj bo treba naše cilje razkriti preko nabiranja sledi in z dejansko navigacijo po mapi. S temi prvinami si je igra nabrala lepo občinstvo, saj se je Rebellion pohvalil, da je to njihov najbolj prodajan naslov do zdaj, in samo do sredine maja je igra nabrala več kot dva milijona igralcev. Vsi ti so ob tem veseli, da razvijalec pridno dela na dodatni vsebini: en dodatek Wicked Isle smo že dobili, danes pa je izšel že drugi z imenom The Red Strain.
Svetu Atomfalla grozi nova nevarnost v obliki skrivnostne rdeče tvorbe, ki se je pojavila povsod in izrodila še bolj čudne mutantske spake. Te stvari bo seveda treba spraviti v red preko novih orožij, tokrat pa nam bodo na pomoč priskočili tudi ogromni roboti, ki pa nam sicer ne bodo od začetka prijazni, saj jih bo treba najprej onesposobiti in nato preprogramirati v našo korist. Takšen robot sicer ne bo naš stalen pomagač, saj bi sicer igra postala prelahka, znotraj industrijskih kompleksov pa bomo naleteli na veliko mehanizacije, ki nam bo sovražna in bo znala priklicati tudi mini drone ter robotske pajkce na pomoč.
The Red Strain je zdaj že na voljo za igranje in zanj boste morali odšteti 19,50 €. Če Atomfalla slučajno še nimate, lahko trenutno na Steamu izkoristite 30-odstotno znižanje, kar ceno igre spravi na 34,99 €.
Ljubitelji indie naslovov še niso dobro zaključili s preigravanjem dolgo pričakovane igre Hollow Knight: Silksong, že je pred njimi nov izziv, saj je razvijalec Supergiant Games napovedal končni izid svoje igre Hades 2.
Ta je sicer na voljo za igranje že vse od maja lani, vendar je bila igra dostopna samo v obliki Early Access, kar pomeni, da so igralci uživali v verziji naslova, ki mu je še manjkalo vsebine. Kljub temu se Hades 2 na Steamu že zdaj ponaša z oceno “Overwhelmingly Positive” in tej roguelite pustolovščini se za uspeh ni treba bati, saj je že ob svojem izidu nabrala več kot 100 tisoč istočasnih igralcev, polna verzija pa bo v igranje privabila tudi vse tiste, ki so bili dovolj potrpežljivi za nakup verzije 1.0.
Igralcem na PC-ju se bodo pridružili tudi vsi privrženci konzol Nintendo Switch, saj bo Hades 2 svoj poln izid doživel tudi tam. Na originalnem Switchu boste lahko zadevo preigravali pri 60 sličicah na sekundo, Switch 2 pa bo to mejo dvignil na kar 120 – pri obeh bo seveda treba konzolo priklopiti na napajanje in televizor. Igralci na PC-ju, ki se bodo vmes odločili za dodatni nakup Switch verzije, bodo lahko na konzolo brez težav prenesli svoje računalniško shranjene položaje, kar je dobra novica za tiste, ki bi radi svojo zabavo naredili malce bolj mobilno. Tako kot je bilo to v primeru prvega Hadesa, drugi del za zdaj ni napovedan za nobeno drugo konzolo kot Nintendo Switch, a se bo to zagotovo spremenilo kakšno leto po izidu.
Ta je zdaj praktično tik pred vrati, saj bo Hades 2 izšel že 25. septembra, zanj pa bo treba odšteti 28,99 €.
Ikona Nintenda Mario letos praznuje svojo 40. obletnico in človek bi mislil, da je zdaj pravi čas za najavo novega poglavja te franšize, še posebej glede na dejstvo, da je konzola Nintendo Switch 2 že izšla, pa je ni spremljal nov Mario, kar je bila dolgo Nintendova tradicija ob izidu nove konzole. Pri Nintendu se tako dogaja nekaj čudnega, saj je ta huronsko popularna franšiza svoj zadnji pravi del, Super Mario Odyssey, izdala dolgih 8 let nazaj, in niti nova pomembna obletnica nam ni navrgla vsaj dražilnika, ki bi pokazal naslednjo Mariovo avanturo.
Namesto tega se je Nintendo zatekel v objem predelav in napovedan je bil dvojec obnov iger Super Mario Galaxy in Galaxy 2, ki sta izšli leta 2007 in 2010 za konzolo Wii in ju na modernih konzolah še ni bilo možno igrati. To ni čisto res, saj je originalni Galaxy del omejene izdaje Super Mario 3D All-Stars, a zdaj bo zadeva veliko bolj široko dostopna.
Dobili smo tudi napovednik in iz tega je razvidno, da tole ne bo kakšna res velika obdelava originala, saj je videti bolj kot samo dvig ločljivosti, in dobili bomo še možnost bolj elegantnega igranja na navadnem kontrolerju, saj smo pri originalu morali veliko uporabljati mahanje z rokami za lovljenje majhnih kristalčkov, kar na igralnem ploščku izpade nekam štorasto. V bistvu sem lani malce igral Super Mario Galaxy na emulatorju in stvar je tam videti identično kot ta obdelava, ki bo na konzoli Nintendo Switch 2 podpirala tudi 4K ločljivost.
Dvojec teh iger ni bil izbran po naključju, saj je Nintendo predstavil tudi naslednji film, ki se bo imenoval The Super Mario Galaxy Movie, in ta nas bo ravno tako popeljal v raziskovanje galaksij in različnih planetov, na spored kinematografov pa bo v ZDA prišel 3. aprila 2026.
Izid dvojca iger Super Mario Galaxy pa se bo zgodil veliko prej, saj ga pričakujemo že 4. oktobra, in to po kar zasoljeni ceni, saj bosta oba naslova skupaj vredna kar 70 €.
Zdi se mi, da je minila cela večnost, odkar smo na naših televizijskih zaslonih spremljali avanture Geralta in njegove kompanije znotraj serije The Witcher, in v bistvu sem kar malce presenečen, da se je tretja sezona zaključila julija 2023, tako da sta od nje pretekli samo dobri dve leti. V vmesnem času pa se je zgodila največja sprememba znotraj te serije, saj je snemanje zapustil Henry Cavill, ki je do sedaj igral glavno vlogo Geralta, njegove škornje pa bo zdaj poskušal zapolniti Liam Hemsworth.
Tega smo v novi vlogi prvič opazili že maja, a je takrat zgolj malce skrivnostno pogledal proti kameri. Zdaj pa ima tip celo nekaj vrstic in Liam v novi vlogi ni videti slabo. Njegova akcijska scena se suče okoli sovražnega duha Wraitha, ki ga v spremstvu vilinca in škrata prikliče iz grobnice, in bil sem kar zadovoljen, ko sem uzrl, da mu je Geralt pametno postavil past Yrden, kar je bila tudi efektivna metoda za bojevanje proti temu sovražniku v igrah. Geralt tako nima preveč težav z duhom, z njim hitro obračuna in na splošno je scena dobro posneta, tako da bi znala biti 4. sezona vredna gledanja.
Ustvarjalcem serije ne ostane drugega, kot da malce tvegajo pri snemanju, saj je tretja sezona dobila porazne ocene – zadnja epizoda ima na IMDb-ju oceno samo 5,3/10. Liam ima pred sabo na splošno težko delo, saj je bil Henry pri gledalcih izjemno priljubljen, njegovemu odhodu pa naj bi botrovala tudi odločitev ustvarjalcev, da zgodbo povedo na malce drugačen način, kot smo ji bili priča v knjigah.
Kako dobro se bo nova sezona obnesla pri gledalcih, bomo videli ob premieri, ki se bo na Netflixu zgodila 30. oktobra. Liam pa nas bo v vlogi Geralta zabaval tudi v 5. in hkrati zaključni sezoni te serije.
Konzola PlayStation 2 nam je postregla z zares raznovrstnim pladnjem japonskih grozljivk in takrat smo lahko uživali v franšizah, kot so Silent Hill, Resident Evil, Siren in Fatal Frame, nakar nekaj let na spregled ni prišla nobena druga franšiza kot pa Resident Evil. A zdaj je morda predelava igre Silent Hill 2 nakazala novo ero psiholoških grozljivk, opogumil pa se je tudi založnik Koei Tecmo, ki je na nedavni Nintendovi konferenci napovedal predelavo igre Fatal Frame 2: Crimson Butterfly.
Franšiza Fatal Frame, ki jo v določenih državah poznajo pod imenom Project Zero, se od konkurenčnih naslovov razlikuje po zanimivi mehaniki fotografiranja. Namesto da bi se naokoli sprehajali s sekiro in drugimi strelnimi orožji, je naša edina obramba fotoaparat, tako da bo treba v objektiv ujeti paranormalne pojave in jih izničiti tako, da jih slikamo ravno, preden nas napadajo, iz česar tudi izvira ime igre, torej “fatal frame”.
Drugi del nas postavi v vlogo dvojčic Mio in Mayu Amakura, ki se znajdeta sredi japonske vasice, v kateri nas duhovi spremljajo na vsakem koraku. V primerjavi z originalom bodo zdaj igralne mehanike prenovljene, fotografiranje pa naj bi ponujalo več dinamike, in to tako med samim raziskovanjem kot tudi “bojem”. Seveda bo igra ob tem dobila tudi večjo grafično in zvočno nadgradnjo, zaradi česar bo postala bolj privlačna modernemu občinstvu igralcev.
Fatal Frame 2: Crimson Butterfly Remake prihaja zgodaj naslednje leto, zanimivo pa je tudi to, da bo to prvi naslov iz originalne trilogije, ki se bo pojavil na PC-ju. Tam smo v preteklosti že dobili selitvi iger Maiden of Black Water in Mask of the Lunar Eclipse, med oboževalci pa je ravno Crimson Butterfly najbolj priljubljen naslov iz te franšize.šize.
Naša spletna stran bolj redko pokrije kakšen športni naslov, saj se med nami ne nahaja veliko ljudi, ki bi pridno spremljali vsako sezono Lige prvakov in bi vam zato lahko letno opisali aktualno verzijo igre FC. Izjema pri tem je košarka, kjer je že dolgo na razpolago samo ena franšiza in ta sliši na ime NBA 2K.
O tej sem do sedaj že dvakrat potarnal in v obeh primerih sem zapisal, da je tole sicer odlična simulacija košarke znotraj najmočnejše lige na svetu, ki jo nazaj drži samo pogoltnost založnika, ki najprej od vsakega igralca zahteva nakup osnovne verzije igre po ceni 80 €, nakar jo poskuša še dodatno ožeti preko zaračunavanja mikrotransakcij. Enako je sicer tudi v svetu fuzbala in ne vem točno, kdaj se je zgodilo, da so športne simulacije iger postale glavni predstavnik takšnega tipa odiranja stranke.
VIDEO NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Visual Concepts Založnik: 2K Platforme: PS5, PS4, PC, XSX, XO, NS, NS2 Nakup:Steam, PlayStation trgovina Datum izida: 5. september 2025 Cena: 69,99 € (PC), 79,99 € (PS5)
Problem je, da se tega mojega mnenja zaveda tudi založnik 2K, ki mi nato ponudi opisovalsko verzijo igre, ki vsebuje 100k zlatih žetonov za nadgradnjo, ki mi omogoča ravno pravšnji razvoj mojega digitalnega avatarja, da se ta čuti dovolj sposoben za enoigralske in večigralske izzive, to pa me nato še bolj povleče v igranje, ki je za navdušenca nad košarko enostavno preveč slastno, da bi mu lahko prisodil slabo oceno.
Saj ne da bi to moje tarnanje sploh kaj preveč vplivalo na mnenja tistih, ki novo verzijo virtualne košarke kupijo vsako leto. Ti zdaj že vedo, kaj pričakovati, in da bodo tudi letos morali za zares nadmočen razvoj svojega lastno ustvarjenega košarkaša plačati stotine evrov, a bodo v zameno za to vsaj dobili res dobro igralno izkušnjo in posodobljene peterke aktualnih NBA ekip.
Karierni način ima presnto zanimiv začetek, saj si lahko izberete svojo lastno peterko najboljših igralcev v zgodovini NBA-ja in se tako takoj spustite v košarkaško akcijo.
Skratka, iz tega zapisa vam je že zdaj verjetno jasno, da sem tudi tokrat največ časa prebil v igranju My Career, kjer na začetku lahko ustvarite svojega lastnega košarkaša in mu natančno oblikujete vsako dlako na obrazu ali pa preko aplikacije skenirate svoj lastni obraz in tega nato vnesete v igro, 2K pa verjetno te podatke posreduje tistemu, ki je za kaj takšnega pripravljen odšteti največ denarcev.
Kot veli tradicija, mora karierni način spremljati neka zgodba, za katero se zdi, da je vsako leto ista. Nastopamo v vlogi mladega košarkaša, ki se mora dokazati najprej v svojih študentskih letih, ob tem naleti na neizprosen svet konkurence, menedžerjev, preveč previdnih staršev in nasprotnikov, ki mu radi mečejo polena pod noge. Tokratno zgodbo je režiral Spike Lee, vendar zaradi tega kakšne res hude štorije ne boste dobili – pač prežvečeni koncepti in klišeji, ki se zdijo tam samo zato, da vas držijo stran od dejanskega igranja košarke. K sreči lahko te stvari preskočite in se takoj podate v svojo NBA kariero, za kar ne dvomim, da se bo po nekaj kadrih zgodbe odločil marsikdo.
Grafično je tole impresiven naslov, ki vsako leto še dodatno izboljšuje animacije in dodaja takšne in drugačne podrobnosti.
Meso igranja, torej akcija na parketu, je še vedno tako dobra kot kadarkoli prej. NBA 2K sem lani sicer preskočil in priznati moram, da sem preganjanje po parketu kar malce pogrešal – to željo je nedavno vzpodbudilo tudi evropsko prvenstvo v košarki, kjer me je velikokrat prijelo, da bi vajeti žoge prevzel v lastne roke.
Igralno formulo je 2K oziroma razvijalec Visual Concepts izpilil že leta nazaj in od takrat samo še dodaja nove animacije, podrobnosti in druge stvari, ki jih sploh ne bi opazil, dokler mi nekdo ne bi povedal, da Kevin Durant nosi točno takšno obliko štumfov kot v resničnem življenju. Letos se nadzor nad igralci zdi še boljši kot prej, k čemur je bržkone pripomogla tudi tehnologija PROPlay, ki ti mestoma res da občutek, da imaš pred sabo resnično NBA tekmo. Nadzor je prav tako praktično perfekten: nadzorovani košarkaš se natančno odzove na vsak vaš gib in ko vas kdo blokira ali prestreže podajo, nimate nikogar kriviti razen samega sebe. Ampak ko enkrat zaobvladaš preigravanje in s spretnim korakom zaobideš branilca in žogo pospraviš v koš, je občutek naravnost božanstven.
Zabava na parketu je samo en del izkušnje, saj NBA 2K26 želi igralca hitro prepričati, da zapusti dvorano in se spusti v raziskovanje mesta The City. To je tokrat nekoliko manjše kot prej, kar je dobra novica tudi za optimizacijo, saj se stvar končno ne zatika več, za obisk uličnih igrišč in opravljanje stranskih nalog pa ti ni treba ves čas skakati na rolko, ampak se tja preprosto odpraviš s tekom. Košarkaški izzivi vas čakajo na praktično vsakem koraku, kar bo po godu predvsem ljubiteljem ulične košarke in tistim, ki jim je všeč druženje z drugimi ljubitelji NBA-ja. Pred temi se boste lahko považili tudi v svojih novih cotah, ki ste jih lahko kupili samo preko zlatih kovančkov VC, ki je ista valuta za nadgrajevanje vaših statistik – dodatni puloverji, hlače in ostali priveski so seveda presneto dragi.
Letošnja novost je tudi polna liga WNBA.
Letošnja novost je povezovanje igralcev v klane, ki se tule imenujejo Crews. V eni ekipi je lahko do 50 članov, to pa vam med igranjem prinaša različne bonuse, a seveda se je pametno odločiti za neko ekipo, ki vas dejansko ne bo brez razloga zabrisala ven po samo nekaj dneh, saj proti temu kakšne resne obrambe niti nimate. Je pa to lep dodatek k mestu The City, za katerega sem v preteklih poglavjih te košarke že potožil, da kakšnega posebnega smisla ni imelo. Zdaj je to postalo malce bolj smiselno in igra se je začela čutiti več kot samo športna simulacija – zaradi razvoja “glavnega lika” bi jo lahko celo označili za nekakšen RPG in jo postavili znotraj žanra MMO-jev.
Igra seveda vsebuje tudi nekaj ločenih načinov, ki so v tej seriji prisotni že dolgo, kot so MyTeam in My GM – v slednjem ste postavljeni v vlogo vodje specifične NBA ekipe in preko pametnih menjav ji morate pomagati do osvojitve naslova prvaka. Kar je pri tem igralnemu načinu, je letos zgodba, saj ponuja vsak klub svojo in izkazati se boste morali kot pretkani manager, ki ne samo da zna nadzorovati obstoječe zvezdnike, ampak bo moral v ekipo privleči tudi prihajajoči talent tipa Cooper Flagg. Kot vedno pa je seveda prisoten tudi preprosti igralni način Quick Play, kjer lahko samo izberete eno od svojih ekip in se nato za enim televizorjem pomerite v obračunu ali pa bitko preselite v večigralstvo. Na razpolago imate cel kup ekip: tako tiste iz NBA kot kakšne bolj posebne zbirke tipa aktualni olimpijski prvaki ali Chicago Bullsi, ko so bili ti na vrhu svoje moči. Novost letos je tudi liga WNBA, tako da se lahko ženska ekipa brez problema postavi po robu moški in tej konkurira. Ta preprost igralni način je idealen za hitre bitke: zadevo smo testirali na našem nedavnem dogodku v Cityparku Ljubljana in bilo je kar nekaj obiskovalcev, ki so raje poprijeli za kontroler košarke kot pa aktualnega FC-ja.
Mesto The City ponuja ogromno izzivov in je v tokratni izdaji celo smiselno, saj se med drugim lahko pridružite tudi v klane imenovane Crews.
Kot rečeno že na začetku, založniku 2Kju še vedno ne gre oprostiti zaradi mikrotransakcij, ki jih je tule cel kup, a obenem ne morem niti trditi, da založnik samo spi na lovorikah edine prave NBA virtualne košarke, saj ves čas izboljšuje igralne mehanike, dodaja nove stvari in igro se da legitimno igrati tudi brez plačevanja dodatnega davka. Presneta stvar je igralno res nalezljiva in, če lahko za hip malce pozabimo mikroplačevanja, bi NBA 2K26 legitimno označil za eno najboljših košarkaških simulacij, kar sem jih dobil pod prste, kar iz mojih ust ni majhna hvala.
Sony bo tudi ta mesec dodatno obogatil svoja servisa PlayStation Plus Extra in Premium s pritokom novih naslovov, ki jih boste nato v slogu Microsoftovega Game Passa igrali vse do takrat, dokler ne prekličete svojega mesečnega plačevanja naročnine.
Za razliko od prejšnjega meseca, ko nam je ponudba omogočila igranje popularnih iger Mortal Kombat 1 in Spider-Man Remastered, tokrat pojedina ni tako slastna.
V promocijski sliki je tokrat najbolj izpostavljen naslov WWE 2K25, ki nam omogoča virtualno preigravanje najbolj popularne wrestling lige na svetu. Ta šport sem sicer tudi sam rad spremljal v svojih najstniških letih, a zdaj me je zanj minilo zanimanje, čeprav si še vedno zelo rad pogledam kakšen film tipa The Wrestler in The Claw, ki pokažeta, koliko morajo ti nastopajoči žrtvovati in s čim vse se spopadajo v ringu in izza kamer. Igra sicer kakšnega resnega vpogleda v to ne ponudi, saj sta tu v ospredju spektakel in ustvarjanje lastnega rokoborca, ki ga lahko nato s sabo ponesete tudi v večigralske spopade.
Drugi pomembni naslov je Persona 5 Tactica, ki je izšla leta 2023 in je po obsegu manjši naslov, ki si zgodbo in NPC-je sposoja iz huronsko popularnega japonskega RPG-ja Persona 5. Čeprav je Tactica zelo podobna svoji sestrski igri, je slog prezentacije malce drugačen, bitke pa so še vedno potezne, a jih zdaj izvajamo iz zgoraj gledanega pogleda, tako da je tu prisotne tudi nekaj strategije premikanja po različnih prostorih.
Extra s sabo prinaša tudi nekaj manjših naslovov, kot so Green Hell, Fate/Samurai Remnant in Conscript. Zanimiv je tudi naslov The Invincible, ki nosi unikatno grafično podobo in je bil spočet po znanstvenofantastični knjigi iz leta 1964, ki jo je spisal priznani avtor Stanisław Lem, ter grozljivka Crow Country, ki si veliko igralnih elementov sposodi iz starošolskih Resident Evilov.
PlayStation Premium je ta mesec izjemno reven, saj bo katalog klasik obogatil samo z eno igro Legacy of Kain: Defiance.
Vsi ti naslovi bodo za igranje postali na voljo 16. septembra.
Nedolgo nazaj me je prijelo, da bi znova preigral odlični Life is Strange, ki ga je razvijalec DONTNOD izdal leta 2015, tako da je franšiza letos januarja praznovala že svojo 10. obletnico. Ob preigravanju avantur Max in Chloe sem spoznal, da je igra še vedno presneto privlačna, saj so morda igralne mehanike mestoma res malce dolgočasne, a vse skupaj rešuje odlična zgodba, zanimivo mesto Arcadia Bay ter vrhunska glasbena spremljava, zaradi katere sem si po igranju malce obogatil svojo knjižnico na Spotifyju.
In zdaj bom dobil priložnost, da zgodbo podoživim še v formatu televizijske serije. Amazon je namreč včeraj uradno najavil delo na predelavi igre v serijo za svoj pretočni servis Prime Video, delo pa je zaupal Charliju Covellu, ki je pred tem vodil ustvarjanje Netflixovih serij The End of the F*ing World in Kaos.
To so očitno še zgodnji dnevi, zato zaenkrat o projektu vemo le to, da bo zgodba sledila istim dogodkom, kot smo jim bili priča v prvi igri: študentki Max in Chloe se po letih odtujenosti znova znajdeta na istem mestu – ravno v trenutku, ko Max spozna, da ima posebno sposobnost previjanja časa. Ta moč ji bo prišla zelo prav, saj se v mestu Arcadia Bay dogajajo čudne reči: za eno študentko se je izgubila vsaka sled, skrivnosti pa bosta prišla do dna prav Max in Chloe, ki pa morata najprej med seboj zgladiti napete odnose iz preteklosti.
Izjava za javnost sicer pravi, da bo pri produkciji sodeloval tudi založnik Square Enix, a v sodelovanje ni povabil originalnih ustvarjalcev – studio DONTNOD se je namreč od založnika ločil že pred nekaj leti. Kljub temu bi bilo dobrodošlo, če bi pri pisanju scenarija vsaj povabili na posvet originalnega pisca zgodbe Christiana Divina, a ta je na X-u zapisal, da pri kreiranju serije ne sodeluje nihče od izvirnih ustvarjalcev.
O datumu izida je seveda trenutno še prezgodaj govoriti, zato se lahko vmes pozabavate z vnovičnim preigravanjem iger. Max in Chloe sta se pojavili v originalni igri, nakar smo leta 2017 dobili še ločeno avanturo Before the Storm, kjer smo videli štorijalne dogodke pred prvim poglavjem in v njem je glavno vlogo prevzela Chloe. Max se je nato v franšizo vrnila lani v igri Double Exposure, a ta pri igralcih ni pobrala tako visokih ocen kot original, kar zna biti tudi na račun novega razvijalca Deck Nine.
Pretočni servis Netflix zelo rad ustvarja vsebine o serijskih morilcih, pri čemer je že večkrat prestopil mejo dobrega okusa in si prislužil kritike, da s takšnimi filmi in serijami te pošasti poveličuje ter morda celo daje navdih komu, da bi sledil njihovemu zgledu.
Res pa je, da je Netflix pripravil tudi nekaj odličnih dokumentarcev na to temo, kot je na primer trilogija Conversations With a Killer – pred kratkim smo dobili že četrto poglavje z Davidom Berkowitzem. Serija Monster pa ima svojo posebnost v tem, da je vsaka sezona posvečena drugemu morilcu. V prvi smo spremljali grozote Jeffreyja Dahmerja, v drugi brata Lyla in Erika Menendeza, ki sta ubila svoja starša. Zdaj prihaja na vrsto serijski morilec Ed Gein. Ta je sicer potrjeno ubil »samo« dva človeka, a so ga osumili še sedmih drugih. Njegova posebnost pa je bila, da se je rad poigraval s trupli, rezal kožo in obraze ter iz njih ustvarjal srhljive maske.
Netflix ga je zaradi tega označil kot navdih za moderne grozljivke, kar je v določeni meri res – rezanje obrazov je denimo prevzela franšiza Teksaški pokol z motorko, njegov vpliv pa je viden tudi v filmu Jagenjčki obmolknejo. Vseeno pa ne smemo pozabiti, da je bil Gein pošast, zato njegovo ime nikakor ne bi smelo stati ob besedi “inspiracija”.
Serija bo imela kar nekaj prepoznavnih imen. Geina bo upodobil Charlie Hunnam, njegovo mamo Laurie Metcalf, v seriji pa bo nastopil tudi Tom Hollander kot legendarni režiser Alfred Hitchcock.
Monster: The Ed Gein Story bo na Netflixu na voljo od 3. oktobra.
Nikoli si nisem mislil, da bom v svojem preostalem času do srečanja Harona dočakal nadaljevanje Titan Questa. Studio Iron Lore je v 2006 spustil med ljudi ARPG, ki se je z grško mitologijo in gladko igralno zanko zapisal v srca mnogih. Mednje sodim tudi sam. Gre za kultno igro mojega otroštva, in še dandanes lastim njeno fizično izdajo. Titan Quest je bil ena tistih iger, ki so ti zlezle pod kožo in ti zapolnile popoldneve po prihodu iz šole (ali službe). Ko so eni zapravljali denar, popivali in žurirali, smo drugi klali mitološke pošasti. Smo v tem uživali bolj od njih? Vprašljivo. Nas je pa zagotovo prišlo ceneje.
Žal je razvojni studio Iron Lore par let po izidu tega bisera zaprl svoja vrata in Titan Quest je ostal zapuščen, a ne pozabljen. Navdušenci so se resda lahko namastili z Grim Dawn, ki je služil kot neuradni dedič in terapija za vse, ki so si zaželeli še enkrat mešati klase in nabirati legendarno opremo. Sam sem preizkusil mnogo alternativ in sčasoma pristal na Path of Exile (in nedavno Path of Exile II). A vseeno je nekaj manjkalo. Po obisku takega zapomnljivega sveta ga je hudičevo težko zapustiti za sabo.
Zdaj je Grimlore Games, studio za SpellForce 3, skoraj dve desetletji kasneje nastopil v vlogi Zevsa z defibrilatorjem in zakričal: “Frankenstein, vstani!” Titan Quest je nazaj, in to ne zgolj kot dodatek ali neuradna izpeljava, temveč kot polnopravno nadaljevanje.
Razvojna ekipa: Grimlore Games Založnik: THQ Nordic Platforme: PC, PS5, XBox Series X/S Steam:Povezava Datum izida: 1. avgust 2025 Cena: 29,99 €
Zvrst: Izometričen akcijski RPG
NAPOVEDNIK
Pričetek nečesa posebnega
Vsakemu naslednjemu ARPG-ju je bila usojena primerjava s Titan Quest. In dolgo je trajalo, da ga je katera prekosila. Dokazal je, da grška mitologija nosi izjemno priljubljenost in da se ne rabiš podati v ekstravagantne fantazijske svetove (khm, Diablo) za epske dogodivščine.
Titan Quest 2 je trenutno v zgodnjem dostopu. Njen življenjski cikel je še v času otroštva, s približno 10 – 15 urami vsebine, ki pokriva prvo večjo cono na zemljevidu. Na izbiro so štiri bojne veščine, z obljubo dodatnih tekom zgodnjega dostopa. Vsebine, kot so kovaštvo, napredni ustvarjalec likov in nadaljnja poglavja zgodbe, pa se še vedno nahajajo zgolj v zapiskih na mizah razvijalcev.
Grimlore sicer obljublja reden ritem posodobitev. Večje bi naj izšle vsake tri mesece, manjše pa vsakih šest tednov. To se na papirju sliši super, a realno pomeni, da bo igra nekaj časa še precej luknjasta. Igralec se torej znajde v vlogi prostovoljnega testerja, ki ga namesto plačila nagradi občutek nostalgije in nekaj novih hroščev. A v kolikor si pripravljen to sprejeti, Titan Quest 2 že zdaj kaže dovolj obetavnih zametkov, da še Lilith začenja dvomiti, kdo je pravi gospodar na vasi. Vprašljivo je zgolj, če bo interes obdržala dovolj dolgo za zapustitev šolske klopi.
Ob potopu v igro hitro ugotoviš, da je jedro ostalo nedotaknjeno. Klasična formula “ubijaj, pleni, ubijaj bolje” se vrača v vsem svojem sijaju. Gre za občutek, ko ti vsaka nova sekira, meč ali gorjača izpostavi fetiš do čarobnih predmetov. Kdor lahko pozabi naval adrenalina, ko med pobijanjem hord grdavž odvrže legendarno ogrlico. In to je v Titan Quest 2 že zdaj izjemno zadovoljivo. Vizualna podoba je nadgrajena, okolja dih jemajoča in mitološke pošasti ravno prav zastrašujoče, da se ti občasno zazdi, da si se znašel na stranicah mitološke knjige.
Meso, kosti in legendarne gorjače
Svojo izkušnjo v igri sem doživljal na dokaj klasičen način. Izdelal sem človeškega bojevnika z dvoročno gorjačo, ki je s speštanimi trupli veselo risal krvave freske po zidovih. Kasneje sem dodal še sposobnost nadziranja ognja in ustvaril jeznoriteža, ki lahko sovražniku razbije obraz od blizu, v kolikor se mu zahoče, pa ga iz varne razdalje zasuje z gorečimi izstrelki. Trenutno še manjka nekaj globine iz prve igre, a občutek sestavljanja svojevrstnega klavca mitoloških pošasti je prisoten.
Največja sprememba, ki Titan Quest 2 loči od predhodnika, so veščine. Vsaka aktivna sposobnost ima zdaj svoj nabor mutacij, ki jih lahko kombiniraš. Tvoj klasičen bojevniški zamah v krogu? Lahko krade življenje, upočasnjuje nasprotnike, jih ošibi ali pa vse to naenkrat. Sistem mutatorjev spremeni staro formulo v pravo igralnico možnosti. Če te v Titan Quest ni prepričala raznolikost, bo tuširanje sovražnikov z različnimi efektivnimi ošibitvami verjetno popravilo vtis.
Dodali so tudi novo valuto – Divinity Points. Omogoča ti napredovanje v stilu. Brez nje si ujet kot smrtnik na Olimpu. Poleg tega so prenovili sistem atributov. Namesto stare sheme imamo zdaj štiri glavne lastnosti (moč, znanje, spretnost, energija), ki vplivajo na tri sekundarne (zvitost, volja, pripravljenost). Na papirju zveni kot matematični pekel, v praksi pa je precej pregledno in spodbuja premišljeno gradnjo lika.
Za oboževalce prvinca bo potrebna nadgradnja strojne opreme
Seveda so težave neizogibne. Nenazadnje gre za igro v zgodnjem dostopu in čisto možno je, da se bo do objave tega članka že marsikaj spremenilo. Trenutno je razlika med bojevniki in čarovniki precej očitna. Predstavljaj si primerjavo med Herkulom in Filozofom z artritisom. Nekatere sposobnosti so premočne, druge pa so raj za mazohiste. Vse to je pričakovano in verjetno popravljivo skozi popravke.
Kar se tiče delovanja, je moja uboga RTX 3070 sopihala kot maratonec z astmo. Na 1440p je bilo ohranjanje 60 sličic na sekundo pri mešanici visokih in srednjih nastavitev skoraj tako težko kot razložiti partnerki, zakaj sem imel na drugem zaslonu odprto sliko Zeusa brez hlač. Po drugi strani pa moram priznati, da so okolja dovolj lepa, da nekako opravičijo zahteve. Grimlore je zadel vizualni vidik, hroščev pa sem srečal manj, kot bi jih pričakoval – tako dejanskih, kot tudi nezaželenih. V svetu zgodnjega dostopa je to že mali čudež.
Razsodba
(+) Nostalgična vrnitev v mitološki svet (+) Svež sistem veščin prinese ogromno raznolikosti (+) Lepo zasnovana okolja in močna vizualna podoba (+) Osnovna igralna zanka ostaja zabavna in zasvajajoča (+/-) Trenutno manjka vsebine, a obljubljen je redni tempo posodobitev (-) Težave z optimizacijo, tudi na močnejši strojni opremi (-) Neuravnoteženost med razredi in sposobnostmi v zgodnjem dostopu
Za igro Pacific Drive sem lani gojil velika pričakovanja, saj me je prvi napovednik navdušil. Ideja raziskovanja bizarne pokrajine, polne anomalij, iz znotraj starega avta pa se mi je zdela nekaj unikatnega, obenem pa je bilo že iz prvih posnetkov vidno, da bo tale stvarca imela vrhunsko atmosfero.
Končni izdelek me je nato malce razočaral, saj vseh svojih ambicij ni izpolnil. Svet mi na koncu ni bil tako zanimiv, kot sem sprva pričakoval, igralna formula pa se mi je začela ponavljati. Resda smo lahko tudi zapustili vozilo, a med raziskovanjem nisem naletel na kakšna res zapomljiva srečanja, začelo pa mi je presedati, da sem moral med preiskovanjem naključne bajte za surovinami nenadoma obupati, saj so neki nadležni stvori moj avto začeli riniti drugam.
Nekaj zabave pa sem iz igranja vseeno uspel potegniti in jasno je bilo, da mora razvijalec Ironwood Studios zgolj dodelati nekatere igralne mehanike ter igro pokazati v drugačni luči. To bo morda uspelo prvemu dodatku Whispers in the Woods, ki bo med vse nevarnosti vaših potovanj dodal tudi nek zloben kult, obseden z anomalijami. Glede na ime se bomo očitno v tem dodatku veliko vozili skozi gozd, kjer nas bodo čakale nove nevarnosti. Nabirali bomo tudi nove posebne predmete – Artifacts –, ki nam bodo lahko pomagali ali pa še otežili potovanje skozi stopnje in nazaj do garaže. Veliko večji poudarek bo na grozljivosti, kar je vsekakor dobra novica, saj ima Pacific Drive v tem pogledu še veliko neizkoriščenega potenciala.
Whispers in the Woods še nima točnega datuma izida – napovednik na koncu le obljubi, da ga bomo dobili enkrat letos. Osnovno igro lahko samo še danes kupite po močno znižani ceni 14,99 €.
V zadnjih nekaj mesecih sem se lotil vnovičnega preigravanja iger razvijalca Team Ninja in začel z igro Nioh 1, trenutno pa preklinjam v izzivih drugega dela. Z igrami tega razvijalca sem se sicer srečal že prej, saj sem se zabaval v igrah Wo Long in Rise of the Ronin, ob vsem tem pa sem spoznal, da ta studio zelo rad ponavlja svojo igralno formulo ter ji dodaja nove igralne mehanike, kar je po eni strani dobra novica, po drugi pa tudi slaba.
Dobra je za tiste, ki se te njihove igralne formule nikakor ne morete naveličati, saj boste v novem posnetku dobili podobno porcijo tudi v igri Nioh 3. To pomeni hitro pretepaško formulo, kjer je od obrambe pomembnejša agresija, cel kup orožij in oklepov, ki iz sovražnikov padajo v slogu iger Diablo, ter šefe, ki imajo več faz in vas lahko pokončajo z enim dobro odmerjenim udarcem. Po drugi strani pa se boste srečevali s stvarmi, ki ste jih že ure in ure gledali v prejšnjih igrah, in ne vem, kolikokrat bom lahko še gledal napade tistega ogromnega kiklopa, ki ima enake animacije napadov že v tretji igri zapored.
Kljub temu Nioh 3 prinaša veliko večje spremembe, kot jih je denimo prinesla dvojka v primerjavi s prvim delom. Zdaj bomo lahko dejansko skakali, kar odpre povsem novo dimenzijo pri napredovanju skozi stopnje – pametna poteza, saj so bile ravno enolične stopnje eden večjih problemov prejšnjih delov. Prav tako bomo lahko med igranjem hitro preklapljali med Ninja in Samurai načinom igranja. To novost bo treba plodno izkoriščati v različnih situacijah, saj bodo nekateri nasprotniki prehitri za samurajske napade, drugi pa bodo preveč odporni na nežno špikanje s strani ninje.
Skupno gledano je stvar v novem posnetku videti noro zabavna: stopnje so zdaj bolj odprte, ponavljanja že videnih stvari je manj, poleg tega pa bomo imeli celo zemljevid, tako da bomo manj zmedeni med iskanjem našega naslednjega cilja.
Nioh 3 še vedno nima čisto točno zakoličenega datuma izida: vemo zgolj to, da ga lahko na PC-ju in konzoli PlayStation 5 pričakujemo enkrat v začetku naslednjega leta.
Ko je založnik Bandai Namco najavil igro Elden Ring: Nightreign, tej nihče ni pripisoval veliko možnosti za uspeh. Elden Ring je sicer izjemno spoštovana znamka, ki je postala tudi najbolj prodajan naslov razvijalca FromSoftware, ta pa je svojo mojstrovino kasneje še nadgradil z obsežnim dodatkom Shadow of the Erdtree. Vendar je bil Nightreign nekaj povsem drugačnega. Usmerjen je bil predvsem v večigralstvo in skupinsko igranje, igralna formula pa se je spremenila iz metodičnega napredovanja po izjemno podrobnih stopnjah v hitro “roguelite” gonjo, kjer se je vse vrtelo okoli šefov in nabiranja nove opreme.
Vendar stvar ni bila takšna katastrofa, kot so predvidevali nekateri, saj je igro še vedno razvil FromSoftware, ta pa je preko tega naslova nase privabil novo sorto igralcev. O dobrem nastopu pričajo tudi številke prodaje: Bandai Namco se je nedavno pohvalil, da je dodatek Shadow of the Erdtree prodal 10 milijonov izvodov, Nightreign pa je nato našel 5 milijonov kupcev. Ti bodo zdaj veseli nove večje posodobitve z imenom Deep of Night, ki v igro prinaša cel kup popravkov, uravnoteženj in drugih sprememb, a najpomembnejša stvar znotraj nje je še višja težavnost.
Deep of Night bo vse sovražnike na vašem potovanju naredil težje, to pa seveda vključuje tudi zaključne šefe. Veliko bo treba narediti tudi na vaši prilagodljivosti različnim situacijam. Za posamezen »run« zdaj vnaprej ne boste dobili informacij, katerega Nightlorda boste na koncu tepežkali, zato boste morali skupaj spraviti builde, ki so primerni za več situacij, ali pa se boste temu morali med samim igranjem sproti prilagajati. Večja težavnost pa prinaša tudi svoje posebne nagrade, saj boste v Deep of Night lahko nabrali posebna orožja in predmete, ki so veliko močnejši od običajnih, a znajo imeti tudi svoje minuse.
Posodobitev Deep of Night izide že danes, kaj vse pa bo ta spremenila, si lahko podrobneje preberete na uradni strani.
Applova tradicionalna predstavitev novih serij telefonov privabi veliko oči in nič drugače ni bilo pri včerajšnji konferenci Awe Dropping, ki smo jo sicer napovedali že včeraj. Izkazalo se je, da so se večina govoric glede morebitnih predstavljenih izdelkov izkazale za povsem resnične.
Predstavljena je bila torej serija telefonov iPhone 17 in kakšnih res velikih presenečenj glede funkcij teh telefonov nismo pričakovali – in jih tudi nismo dobili. Vseeno pa so se določene spremembe zgodile, presenetljivo pa je bila največ teh deležna osnovna različica telefona, ki jo je Apple vedno nekoliko držal nazaj.
Zdaj znajo po njem poseči tudi malce bolj zahtevni uporabniki, saj smo končno dobili 120 Hz osveževanje zaslona, svetilnost pa je bila nadgrajena na 3.000 kandel. Zaslon ima tudi možnost neprestano prižganega prikaza ure in drugih informacij, ki jih želimo imeti ves čas na voljo. Izboljšana je bila tudi kamera na zadnji strani, ki vsebuje 48 MP tipalo, bolj kakovostna pa je postala tudi sprednja kamera. Dodano je bilo hitrejše polnjenje baterije, minimalna količina prostora za shranjevanje pa se je povečala na 256 GB. Vse to zaokroži še nadgrajeni čip A19, tako da bo telefon hitrejši od predhodnikov ter bo obenem podpiral tudi Applovo tehnologijo umetne inteligence.
Vse te nadgradnje so telefon zelo približale modelu Pro, ki je tokrat nekoliko razočaral. Ta ima sicer boljši čip A19 Pro in bo ponujal več kamer ter omogočal 8-kratno povečavo, a bo preračunano stal okoli 1.350 €, kar je približno 350 € več od osnovnega modela. Še bolj je bil na stran porinjen Pro Max, ki bo sicer še vedno najmočnejši v Applovi seriji telefonov in bo ponujal tudi najbolj zmogljivo baterijo, a je po drugi strani to presneto drag izdelek, ki ga iz nekega razloga ne bo možno kupiti v črni barvi. Namesto te dobimo oranžno različico, kar daje vtis, da je nekdo pri Applu preveč gledal serijo Orange is the New Black.
Resnični zvezdnik predstavitve je bil iPhone Air, ki za razliko od vseh ostalih telefonov nima številke. To bi lahko pomenilo, da ga Apple ne bo osveževal vsako leto in je morda to nekakšen testni produkt. Gre za njihov najtanjši iPhone doslej, kar bo zagotovo nase privabilo svoj segment kupcev. Ti bodo navdušeni nad procesorjem A19 Pro, ki ima eno jedro manj kot tisti v modelu Pro, telefon pa bo imel na sprednji in zadnji strani utrjeno steklo. Gre za sila privlačen produkt, ki pa ima to pomanjkljivost, da vsebuje samo eno 48 MP kamero. Stal bo nekoliko manj kot Pro in je nekakšen vmesni korak med osnovno in Pro različico te serije telefonov – lani je to vlogo igral model Plus, ki pa ga letos ne bomo dobili.
Telefoni bodo v prodajo stopili 19. septembra, v nemških trgovinah pa lahko vidimo evropske cene: osnovna različica stane 949 €, Pro 1.299 €, Air 1.199 €, Pro Max pa 1.449 €.
Apple je dogodek izkoristil tudi za najavo novih ur Watch Series 11, ki so zdaj tanjše od predhodnic in podpirajo tehnologijo 5G. Najavljena je bila tudi nova različica najmočnejše ure Watch Ultra 3, ki ima zdaj še večji zaslon kot prej. Cenejša različica Watch SE 3 pa dobiva novosti, kot so boljši čip, možnost povezovanja preko 5G in funkcijo vedno prižganega zaslona. Cene so sledeče: osnovna ura stane 449 €, Ultra 3 899 €, SE 3 pa 269 € – seveda brez davka. Prodaja se prav tako začne 19. septembra.
Zadnja pomembna novost so še nove slušalke AirPods Pro 3, na katere so nekateri čakali že tri leta. Vizualno so skoraj identične predhodniku, a Apple se hvali, da imajo te slušalke štirikrat boljše dušenje okoljskega zvoka kot prvi AirPods Pro. Poleg tega ponujajo tudi prevajanje jezika v realnem času in merjenje srčnega utripa. Cena v nemških trgovinah znaša 249 €, zato lahko nekaj podobnega pričakujemo tudi pri nas.
Pri predstavitvi je Apple le redko omenil svojo verzijo umetne inteligence Apple Intelligence, saj ta še ni dokončana in bo na voljo šele enkrat naslednje leto. Povsem pa je iz njihovih ust izginil tudi VR izdelek Reality Pro, ki ga očitno želijo čim prej pozabiti.
MMO v svetu franšize Dune oziroma Peščeni planet se je ob najavi zdel dobra ideja, a so se seveda hitro pojavili tudi pomisleki, da želi nekdo samo nekaj na hitro zaslužiti na račun filmov, ki so v zadnjih letih pridno vabili gledalce v kina in prek katerih je nastala tudi ločena serija na pretočnem servisu HBO Max.
Vendar so ti dvomljivci podcenjevali talent studia Funcom, ki je pri izdelavi takšnih in drugačnih večigralskih izkušenj postal pravi veteran, pod njihovim budnim očesom pa je peščena pokrajina Arraksia oživela v igričarski podobi kot še nikoli doslej. Tako se je pred nami rodil kakovosten večigralski svet, ki vsebuje tudi nekaj preživetvenih elementov ter ponuja tako boj med igralci kot tudi zadovoljujočo izkušnjo igranja, ki se je lahko lotite povsem samotarsko.
Dune: Awakening je izšel junija, po nekaj mesecih pa je razvijalec Funcom lansiral prvi večji DLC Lost Harvest in za igralce pripravil tudi ogromno posodobitev, ki jo bo spremljal drugi brezplačni vikend igranja.
Ta bo nekoliko drugačen od prvega, ki je bil omejen le na 10 ur, saj boste tokrat lahko igrali, kolikor vam bo srce poželelo, in raziskali veliko več kot samo začetno območje – seveda boste vse to lahko počeli le v dneh, ko bo igra brezplačna za igranje.
Dogodek se bo začel jutri, 11. septembra, in bo trajal vse do ponedeljka, 15. septembra. Ob tem bo igra tudi znižana za 20 %, tako da boste svojo kopijo na Steamu lahko prevzeli za približno 40 €. Ves napredek, ki ga boste dosegli med igranjem v brezplačnem vikendu, se bo nato prenesel tudi v kupljeno različico igre.
*Posodobitev: dogodek je zdaj za nami, tako da si lahko v sledečem članku preberete vse zanimive najave.
Tako kot vsako leto lahko vemo, da bo Activision v obtok poslal nov del franšize Call of Duty, tako je tudi že dolgo jasno, da bo podjetje Apple septembra najavilo novo generacijo telefonov iPhone, in nič drugače ne bo niti v letu 2025.
Applov dogodek se letos imenuje Awe dropping, dobro znani insajder Mark Gurman s spletne strani Bloomberg pa je že zdaj dodobra popisal, kaj lahko na tem dogodku pričakujemo.
V prvi vrsti so tu seveda novi telefoni iPhone 17, ki jih bomo še vedno delili na navadne, Pro- in Pro Max-različice, a z eno pomembno spremembo. Namesto izvedenke Plus bomo zdaj dobili novo različico telefona Air, ki naj bi bil do zdaj najtanjši iPhone, kar bo zagotovo pritegnilo novo serijo kupcev. Drugače kakšnih drugih večjih sprememb ni pričakovati: baterije naj bi bile izboljšane in največ naj bi pri tem profitirala različica Pro, čisto možno pa je tudi, da bodo telefoni zaradi novih ameriških tarif dražji, a bomo v zameno za to dobili 256 GB prostora že pri osnovni različici.
Pričakujemo lahko tudi najave novih različic ure Apple Watch, in sicer Apple Watch Ultra 3, Watch Series 11 ter izboljšano različico ure Watch SE. Obstaja tudi možnost, da bo Apple dogodek izkoristil za najavo slušalk AirPods Pro 3, na katere kupci čakajo že dolgo časa.
Na žalost kakšnih novosti na področju umetne inteligence ne pričakujemo in Apple je v tem segmentu že v poštenem zaostanku. Apple naj bi še vedno razmišljal o partnerstvu s podjetji OpenAI, Anthropic in Google, prenovljena umetna inteligenca pa naj bi Siri nadgradila marca prihodnje leto. Zato najava nove različice operacijskega sistema iOS 26 ne vzbuja preveč navdušenja, saj se vsi sprašujejo, kako bo Apple umetno inteligenco povezal v svoj ekosistem izdelkov.
Dogodek Awe dropping se bo odvil danes, 9. septembra, ob 19.00, spremljate pa ga lahko prek zgornjega video okna oziroma na uradnem YouTubovem kanalu.
Koliko je danes popularna serija filmov Twilight, nimam pojma, a lahko vam povem iz prve roke, da smo vsi tipi leta 2008 malce začudeno gledali, kako presneto popularen je nenadoma postal ta film in jasno je postalo, da so mladenkam nenavadno privlačni tipi z zašiljenimi zobmi, ki jim radi izsesajo kri.
Somrak je bil sprva ideja avtorice Stephenie Meyer, ki je prvo knjigo izdala 27. septembra 2005, a šele film iz leta 2008 je svet razdelil na privržence ekipe Jacob ali Edward. Nakar smo dobili še štiri filmska nadaljevanja, vsa ta pa so v kina privabila množice ljudi.
Prva knjiga ta mesec praznuje 20. obletnico in založnik Lionsgate se je odločil, da bo to obeležil na prav poseben način. Uradni YouTube kanal namreč trenutno predvaja maraton vseh petih filmov, ki se brezplačno ves čas vrtijo v zgornjem video oknu, in to eden za drugim. Prvi je na sporedu Somrak iz leta 2008, za tem sledi film Mlada luna iz 2009, potem pride na vrsto Mrk iz leta 2010, nakar franšizo zaključita filma Somrak saga: Jutranja zarja – 1. del in Somrak saga: Jutranja zarja – 2. del.
Brezplačni filmski maraton ponuja lep pogled v preteklost, a vsebuje tudi svoje minuse, saj denimo ne moremo vklopiti podnapisov. Če si želite malce bolj kakovostne gledalne izkušnje, potem vam svetujem, da si filme raje ogledate na Netflixu, kjer lahko seveda vklopite tudi podnapise.
V čast obletnici dobivamo tudi prenovljeno kolekcijo knjig, in sicer pod imenom The Twilight Saga Deluxe Hardcover Collection. Te so zapakirane v lični škatli in imajo trde platnice – na Amazonu lahko svoj izvod naročite po ceni 115 €, izid pa je predviden za 30. september.
