Nvidia je na včerajšnji konferenci ponosno razkrila naslednjo, že 5. generacijo svoje tehnologije DLSS 5, ki se zdaj ne bo več vrtela samo okoli optimizacije, ampak bo razvijalcem omogočala tudi, da v svojih igrah pričarajo resnično fotorealistične izkušnje, ki so videti kot nekaj, kar bi bilo možno dobiti šele čez nekje dve generaciji konzol. DLSS 5 uporablja novost z imenom 3D nevronsko upodabljanje, ki ni zmožno samo ustvarjanja novih prepričljivih tekstur v prihajajočih igrah, ampak je zmožno predelati tudi že obstoječe naslove, kako so ti videti v bolj realistični podobi, pa si lahko ogledate v spodnjem videu.
Posnetek so objavili in v sodelovanje je Nvidia privabila tudi znani kanal Digital Foundry, ki je bil ravno tako poln toplih besed do nove tehnologije, Nvidia pa se je v ozadju pritajeno smehljala, vodilni pa so si podajali roke in se trepljali po ramenih zaradi nove, dobre marketinške kampanje.
A očitno niso pričakovali, da se bo igričarska publika na predstavitev tako negativno odzvala. Kmalu po objavi posnetkov so se v komentarje usuli posmehi s strani igralcev, ki so novo tehnologijo označili samo za nek zanič filter. Nekateri so bili enostavno zgroženi, da je Nvidia res mnenja, da je to tehnologija prihodnosti, in na splošno je prevladalo mnenje, da DLSS 5 uniči originalno vizijo ustvarjalcev. Ni trajalo dolgo, da so vsi začeli po stvari pljuvati in ji natikati nelaskavi naslov “AI slop”.
Negativen odziv je bil tako velik, da se je morala odzvati tudi Nvidia in pod objavljeni video so pripeli svoj komentar, ki navaja, da ima razvijalec nad DLSS 5 polno kontrolo in da se bo studio sam lahko odločil, na kakšen način želi dizajnirati svoj naslov in kakšno končno sliko bo ta nosil, saj jim je izjemno pomemben artistični vidik razvijalca. To so sicer lepe besede, a zgoraj predstavljeni demo velikokrat spremeni preveč, in to še posebej na področju obrazov. Dober primer je dekle Grace iz igre Resident Evil Requiem, ki ima zdaj bolj polne ustnice in drugačno strukturo obraza. Končni izgled je nekaj, kar je v bistvu instantno prepoznavno kot produkt umetne inteligence: vsak, ki je kdaj ustvarjal kako osebo v ChatGPT-ju, namreč ve, da umetna pamet skoraj ni zmožna ustvariti bolj preprosto izgledajočega človeka, saj najraje pred nas porine neke fotomodele.
A DLSS 5 kljub temu ni povsem za odmet, saj tehnologija vsebuje nekaj potenciala. V videu s strani Digital Foundry lahko v igri Assassin’s Creed Shadows vidimo gozd, ki ga zdaj res že težko ločimo od nečesa iz resničnega življenja, in tudi mesta v igri The Elder Scrolls: Oblivion Remastered so videti dokaj lepa, čeprav potrebujejo še nekaj dodelave.
DLSS 5 bo na voljo jeseni 2025 in bo sprva dobil podporo v igrah Assassin’s Creed Shadows, Hogwarts Legacy, Phantom Blade Zero, Resident Evil Requiem, Sea of Remnants, Starfield, Oblivion Remastered in Where Winds Meet.
Nekaj časa se je zdelo, da je piratstva tudi na PC-ju konec – no, vsaj kar se tiče večjih in novejših naslovov. Razlog za to je bil preprost: zaščita Denuvo, ki je bila sicer v preteklosti večkrat zlomljena, je bila popravljena do te mere, da ji do živega niso več mogli niti največji hekerji. Teh ni ostalo veliko, saj je bilo aretiranih kar nekaj takšnih oseb, nakar je crackanje izvajala samo še ena oseba z imenom Empress, ki pa je za svoje napore zahtevala plačilo. Nakar je poniknila še ta in kar naenkrat na piratski sceni ni bilo več nikogar, ki bi bil kos Denuvu, zato so spletni gusarji tako zaščitene igre lahko igrali šele takrat, ko je zaščito sčasoma prostovoljno odstranil sam založnik.
For the first time, a Denuvo game from 2025 has been cracked by pirates. https://t.co/DPz1zXEYkD
A morda je bil konec vojne razglašen prezgodaj, saj se je na sceni pojavil nov glas z imenom voices38 in se vrnil v preteklost ter najprej začel lomiti Denuvo zaščito izpred nekaj let, nakar je počasi napredoval po letnicah navzgor in zdaj prišel do točke, kjer mu je uspelo zlomiti tudi zaščito igre Doom: The Dark Ages. To je zdaj postala prva igra iz leta 2025, pri kateri so hekerji uspeli prelisičiti zaščito, kar je za sceno velik uspeh, saj je ta verzija Denuva veljala za najbolj izpopolnjeno doslej.
Kako je temu hekerju uspelo premagati Denuvo, seveda ostaja skrivnost, saj voices38 ni želel razkriti svojih metod, a glede na njegove pretekle besede ima zdaj na voljo vsa orodja, da se loti lomljenja Denuva iz leta 2025. V svojem zadnjem zapisu je še namignil, da je naslednji naslov že pripravljen in da zna ljudi presenetiti, tako da nekateri že ugibajo, da bi to lahko bila kakšna igra, ki je izšla v 2026, kar bi bil še večji napredek od zlomljenega Dooma in bi znal sprožiti paniko pri podjetju Irdeto, ki skrbi za zaščito Denuvo. Pomen te je bil namreč od nekdaj ta, da igre na PC-ju ščiti v prvih tednih po izidu, saj je takrat tudi marketinška kampanja v polnem delovanju in je tudi prodaja največja. Če bi hekerji napadli ta vidik njihove storitve, bi Denuvo postal manj privlačen za založnike, kar bi privedlo do upada dobička podjetja Irdeto, kar bi posledično pomenilo tudi manj možnosti za nadaljnje izpopolnjevanje njihovega zloglasnega izdelka.
V mojih najstniških letih se je po spletnih forumih velikokrat pojavila tema z vprašanjem, katera serija je dobila prezgodnjo smrt, in odgovor je bil pri teh vedno isti: Firefly. Ta znanstvenofantastična poved je izšla leta 2002 in je vsega skupaj dobila samo 14 epizod, a to je bilo dovolj, da so jo nekateri oboževalci začeli kovati v zvezde in stvar še vedno nosi kultni sloves franšize, ki bi lahko postala nekaj veliko več, če bi le za to dobila priložnost.
V glavni vlogi te serije je nastopal popularni igralec Nathan Fillion, ki že vse od preklica projekta od oboževalcev ves čas prejema vprašanja, ali je morda možno, da bi dobili še kakšno dodatno sezono. Odgovor na to je bil vedno ne, a na festivalu 20th Television Animation je oboževalcem po dveh desetletjih čakanja končno ponudil razlog za slavje.
Serija je sicer leta 2005 dobila nadaljevanje v obliki filma Serenity, Nathan pa je zdaj mnenja, da je čas za še nekaj dodatnih zgodb, in to v obliki animirane serije. Seveda to ni ravno tisto, kar so oboževalci zahtevali, a tudi tole je veliko bolje kot pa prazen nič, v snemanje glasov pa naj bi se vrnila celotna originalna igralska zasedba, z Nathanom na čelu.
Ta je na Instagramu nato sporočil, da je bil scenarij spisan in da bi animiranka pokrila dogodke med koncem originalne serije in filmom. Serijo naj bi vodila Marc Guggenheim in Tara Butters, tako da je vse nared za razvoj, a manjka ena pomembna sestavina – animirana serija namreč še nima nekoga, ki bi zadevo finančno podprl.
Nathan zato prosi vse oboževalce, da delijo njegovo Instagram objavo in jo komentirajo, saj lahko samo preko tega založnikom pokažejo, da za to licenco še vedno vlada zanimanje. Tako ta animirana serija še ni čisto uradno potrjena in te stvari se lahko vedno klavrno končajo, a Firefly fanatiki imajo zdaj vsaj malce upanja, da bo njihov priljubljen univerzum končno dobil neko novo vsebino, ki bi znala nato odpreti vrata za čisto pravo nadaljevanje.
Hollywood se je v zadnjem času spravil v oživljanje serij, ki so nam krasile odraščanje v devetdesetih in v začetku 2. tisočletja. Zato nihče ni bil preveč presenečen, ko se je med vsemi temi projekti pojavila tudi ponovna obnova serije Buffy – Izganjalka vampirjev, ki je bila popularna tudi na naših tleh, saj se prav dobro spomnim, da jo je pogosto vrtel Kanal A.
Uraden naslov nove serije bi bil Buffy the Vampire Slayer: New Sunnydale in v glavni vlogi bi se morala zopet vrniti igralka Sarah Michelle Gellar, skupaj z nekaterimi drugimi znanimi obrazi originala. New Sunnydale bi nastal pod režijo Chloé Zhao, ki je v preteklosti spočela kvalitetne zadeve tipa Nomadland in Eternals, in oboževalci so se tega projekta dejansko veselili, saj je bilo vse videti kot nekaj, kar bi nam lepo obnovilo spomine na legendarno preganjalko vampirjev in tudi drugih demonskih bitij.
A vmes se je očitno nekaj hudo zalomilo. Sarah Michelle Gellar je na Instagramu za svoje sledilce pripravila presenetljivo novico, da se Hulu ni odločil za razvoj serije, kar pomeni, da je bila zadeva preklicana. Razloga za preklic Sarah ni navedla, saj ji to verjetno prepoveduje podpisana pogodba, in v teh dneh se noben igralec noče zameriti Disneyju, zato nam ostane samo ugibanje. Zelo verjetno je bila za novo serijo posneta pilotna epizoda, a je morala biti ta naravnost katastrofalna, da je Disney kar takoj dvignil roke nad celo zadevo.
Oboževalcem in morebitnim novim gledalcem tako ne ostane drugega kot da si zopet ogledajo originalne epizode. Teh je bilo precej, saj smo dobili kar 7 sezon, in to v časih, ko je posamezna štela po več kot 20 epizod. Serija je sčasoma dobila tudi sestrski produkt Angel, ki je naštel 5 sezon. Obe seriji sta na voljo preko servisa Disney+.
Morda zdaj čudno gledate ob naslovu, da je Fortnite postal brezplačen, saj je ta izjemno popularen večigralski fenomen od vedno bil za igranje povsem zastonjski, zaradi česar je nase tudi navlekel tako veliko število igralcev. A to samo pomeni, da vam ni povsem jasna zgodovina te videoigre, saj je v bistvu igra, ki je bila izdana vzporedno s Fortnite Battle Royale igralnim načinom, tako da so igralci leta 2017 lahko izbirali med dvema igralnima izkušnjama – pri tem je Save the World za svoje igranje zahteval 9 €.
Kako se je stvar od takrat razvila, je zdaj seveda jasno vsakemu: battle royale del je eksplodiral v popularnosti in Epic Games je začel ves svoj proračun vlagati v ta del, medtem ko je Save the World ostal nekako pozabljen. A igrati ga je bilo še vedno možno, in Save the World si sicer deli estetiko s svojim popularnejšim bratom, le da se njegova vsebina vrti bolj okoli zgodbe in sodelovanja igralcev v boju z računalniško vodenimi nasprotniki.
Save the World je bil plačljiv vse do tega tedna, zdaj pa se je Epic Games odločil, da to zaračunavanje nima več smisla, zato je igro ponudil povsem brezplačno. Tisti, ki ste za igro že plačali, boste v zameno dobili različne surovine in valuto V-bucks, ki jo lahko nato porabite znotraj Fortnite trgovine. To valuto boste še vedno lahko služili skozi igranje Save the World, in to preko opravljanja raznoraznih misij.
Save the World zdaj ni več možno kupiti, a na brezplačno različico vam ne bo treba čakati dolgo, saj ta izide že 16. aprila. Svoj interes lahko že zdaj registrirate vnaprej, igra pa bo na dan izida prvič izšla tudi na konzoli Nintendo Switch 2.
Na nedavnem sejmu MWC 2026 se je seveda veliko govorilo o umetni inteligenci, saj je vsak proizvajalec skušal svetu predstaviti svoje ideje in kako bo umetna pamet v prihodnosti prepletena z njihovimi prihajajočimi izdelki.
Tu notri se je znašlo tudi kitajsko podjetje Lenovo, ki je obiskovalcem predstavilo koncept umetnopametnega pomagača AI Workmate, ta pa naj bi v teoriji pomagal pri večji efektivnosti pisarniškega dela.
Stvarca je videti prisrčno, saj izgleda kot ena večja svetilka, ki pa na glavi nosi LED zaslon s parom oči in na tem zaslonu se lahko odvijajo raznorazne animacije. A tole ni samo neka naprava, ki bi bila zmožna prikazovanja digitalnih emotikonov, saj vsebuje svoj procesor Intel Core Ultra, 64 GB pomnilnika, projektor in kamero za skeniranje dokumentov.
AI Workmate se odziva na naše zvočne komande, tako da lahko skenira dokumente, projicira sliko na mizo ali pa steno ter vam pove razne pomembne podatke, ki jih trenutno potrebujete. Stvar je seveda najbolj pripravna za samostojne pisarne, saj bi drugače lahko hitro začeli motiti ostale sodelavce. Ima pa stvar vdelanih nekaj zanimivih idej, kot je denimo podpisovanje dokumentov, ki so skenirani pred vami na mizo, nakar lahko ta dokument pošljete direktno po elektronski pošti nekomu drugemu ali pa ga natisnete v fizični obliki.
Kot rečeno, gledamo samo prototip, ki verjetno končnega izida ne bo doživel, saj je takšno količino pomnilnika za eksperimentalni model dandanes težko upravičiti. Vseeno pa je to zanimiv pogled v prihodnost pisarn in kako se znajo te spremeniti v nekaj povsem drugačnega, kot pa smo vajeni iz vsakdana.
Studio Bungie je bil dolgo znan po svoji seriji iger Halo, nakar so šli na svoje in se lotili povsem nove serije Destiny, ki je bila povsem usmerjena v večigralstvo. To je nekatere razveselilo, druge pa užalostilo in kot privrženec enoigralskih izkušenj se sam uvrščam med vse tiste, ki so nad njihovo novo smerjo razvoja razočarani.
Bungie zna namreč pričarati neverjetne svetove, ki bi jih res rad izkusil povsem sam, brez da se mi v izkušnjo rinejo neki drugi igralci. To velja tudi za njihov najnovejši naslov Marathon, ki je po novem nastal pod budnim očesom lastnika Sonyja. Vendar sem se za razliko od Destinyja tokrat odločil, da zadevo preizkusim tudi sam in morda izkusim vsaj malce Bungijeve magije, ki je prisotna tudi v njihovih večigralskih svetovih. In čeprav še vedno nisem velik privrženec večigralstva, specifično gre v tem primeru za “Extraction” žanr, lahko vseeno povem, da je tole vsekakor kvaliteten naslov za vse tiste, ki iščete takšno zabavo. Razvijalec je dostavil dokaj globoko igralno izkušnjo, ki ves čas dostavlja nekaj novega in že zdaj ponuja ogromno možnih pristopov do igranja, stvari pa bodo konec meseca postale še bolj zabavne, ko izide tudi prva večja temnica.
Razvojna ekipa: Bungie Založnik: Sony Platforme: PS5,PC, XSX Nakup:Steam, PlayStation trgovina Datum izida: 5. marec 2026 Cena: 39,99 €
NAPOVEDNIK
Bungie je tudi za Marathon zgradil zanimivo štorijalno okolje, tako da naše streljanje, plenjenje zakladov in umiranje dejansko ima nekaj smisla. Daleč v prihodnosti smo ljudje na planet Tau Ceti IV poslali ladjo UESC Marathon, s katero pa smo izgubili vse stike. Sto let kasneje nenadoma do nas prispe skrivnosten signal, ki nam da vedeti, da je Marathon našel svoj cilj in da se na njem nahaja veliko zakladov, nakar večje korporacije po svetu sestavijo svoje ekipe in jih pošljejo v zapuščeno kolonijo iskati surovine.
Tu nastopimo mi kot “runner”. To je v bistvu nekakšen napreden robot oziroma lupina, v katero je bila naložena zavest. Vsaka korporacija seveda želi zase nagrebsti čim več in tako celotna površina planeta postane večni boj med igralci, ki poskušajo opraviti različno zastavljene naloge, nabrati redke surovine in nato pobegniti s planeta z nabranim bogastvom. Če jim pri tem uspe, potem v domačo bazo pripeljejo stvari, ki jih lahko nato izrabijo za boljšo opremljenost bodoče ekspedicije. Če jim ne, potem vse nabrano pustijo za sabo in morajo začeti od začetka.
Orožja sicer niso nekaj res spektakularnega, a šteje občutek med njihovim rokovanjem, ki je zopet fantastičen.
Zgoraj zapisani stavki so znani vsakemu, ki je kdaj skočil v zdaj že dobro znani žanr extraction streljank. Kot igralec moramo vedno razmišljati, kaj se nam splača pobrati in kdaj imamo na sebi dovolj tovora, da se res ne splača biti bolj grabežljiv, saj lahko vsak hip naletimo na nekoga, ki nas lahko spravi v onostranstvo, in to ni vedno nujno, da je nek nasprotni igralec.
Marathon namreč vsebuje tudi boj proti računalniško vodenim nasprotnikom, na do sedaj treh izdanih mapah pa na vas prežijo tudi takšne nevarnosti, ki jih morda sploh ne bi pričakovali, kot je denimo kakšna strupena rastlina, ki lahko v zrak spusti smrtonosen plin in vas hitro stane vse nabrane opreme.
Kako vse skupaj deluje, bo sicer zahtevalo kar nekaj priučitve. Marathon sicer vsebuje kratek uvajalni del, a ta vas bolj kot ne nauči samo premikanja in uporabe predmetov, medtem ko opravljanje nalog, navigacijo po zemljevidu in kaj točno vam je sploh za početi med igranjem prepusti igralcu samemu. Tako zna biti kakšen novinec ob začetku igranja zmeden do te mere, da sploh ne bo vedel, kaj pomenijo različni elementi uporabniškega vmesnika in kaj točno je njegov naslednji objektiv. Predmetov za pobiranje je ogromno, inventar pa omejen. Tako mora igralec tudi sam ugotoviti, katere surovine so sploh nečesa vredne, nakar se mora nazaj v meniju ukvarjati še z drugimi stvarmi, kot so nadgrajevanje orožja in veščin.
Bungie je mojster v kovanju odlično zamišljenih svetov in map.
Izbire je torej ogromno in se začne že pri izbiri igralnega razreda, kjer so na voljo Destroyer, Assassin, Rook, Vandal, Triage, Thief, Recon in Rook. Vsak od teh vsebuje svoje posebne sposobnosti in veščine, ki jih bo treba za uspeh na mapi pametno izrabiti, še posebej če se v odprave vržete v ekipah, ki lahko štejejo do tri igralce. Omogočeno je tudi povsem samotarsko igranje, kar je dobra novica za vse tiste, ki vam ni do tega, da bi morali skrbeti za ostale člane ekipe, in v bistvu bi vam na začetku priporočal igranje v solo načinu. Takrat si namreč lahko za ugotavljanje skrivnosti in pritiklin igre vzamete več časa. Še posebej je zabavno vzeti nek igralni razred tipa Assassin, ki lahko postane neviden in se lahko tako prikrito premika po bojišču, medtem ko je Destroyer njegovo čisto nasprotje in je namenjen vsem tistim, ki se radi vsake situacije lotijo preko divjega rešetanja z orožji.
Orožja so sicer dokaj klasična, a tudi ta lahko nadgrajujemo in jim dodajamo modifikacije ter jim tako izboljšujemo doseg, obsežnost šaržerja in stabilnost. Tudi v nadgrajevanje bo treba vložiti nekaj premisleka, a ravno to je za nekatere nekaj, zaradi česar se jim dandanes zdi vredno odšteti evre za povsem večigralsko izkušnjo. Tisti, ki jim ni do tega, lahko preprosto skočijo na splet in se poučijo o najboljših kombinacijah igralnih razredov in orožij, saj imamo že zdaj okoli tega cele razpredelnice.
Ob koncu vsake odprave dobite tudi lep pregled storjenega dela, tako da se lažje lahko ponorčujete iz svojih neefektivnih prijateljev.
Kot rečeno, stvar se sliši zakomplicirano in to tudi je, a hkrati velja tudi to, da je Marathon preprosto zabaven za igranje. Mape so dobro premišljene in omogočajo veliko raziskovanja in res nikoli ti med prečesavanjem baz ni dolgčas. Potem boste naleteli na kakšna zaklenjena vrata in se trudili iskati ključ, vmes pa seveda nikoli ne zmanjka stvari, ki bi jih bilo pametno ustreliti. Bungie je že od nekdaj veljal za mojstra prvoosebnih streljačin in tudi tukaj je pokanje nasprotnikov in vihtenje orožij izjemno zadovoljujoče. To se sicer sliši kot postranska zadeva, a ravno ta občutek streljanja je tisti, ki je igro Destiny 2 tako dolgo obdržal na vrhu lestvic priljubljenosti in z veseljem lahko poročam, da tega talenta niso pozabili izkoristiti tudi za Marathon.
Vizualno je tole res poseben naslov, a se je na podobo in uporabniški vmesnik treba privaditi.
Omeniti moram še grafično podobo, ki je nekaj res unikatnega. V bistvu na takšen dizajn do sedaj še nisem naletel, saj je vse v svetu videti plastično in organsko obenem ter prepredeno z naprednimi robotskimi mehanizmi. Barve so izjemno barvite in ta podoba dejansko zahteva nekaj privajanja, saj drugače že malce težko ločiš dogajanje na zaslonu od samega uporabniškega vmesnika. A ta estetika je hkrati nekaj, česar nisem vajen, in morda sem jo do sedaj videl edino v igri Mirror’s Edge, ki je izšla davno nazaj in jo še vedno presneto pogrešam. Optimizacija je bila ravno tako vrhunska. Igro sem testiral na konzoli PlayStation 5 Pro in nisem zabeležil nobenih hroščev ali padcev sličic na sekundo, igra pa podpira tudi igranje s PC-jaši na istih strežnikih.
Skratka, Marathon ni igra, ki je bila ustvarjena zame, a sem vseeno v njej užival veliko bolj, kot sem pričakoval. Vsebine je ogromno, pristopov do igranja ogromno, igralni razredi so raznovrstni in podoba igre je nekaj res posebnega. Tole sicer še ni čisto končna ocena igre, saj še vedno čakam na prvi raid Cryo Archive Zone, ki se bo odklenil konec marca, in takrat bom pripisal še izkušnje iz tega dela igre, kar bi znalo oceno še malce premakniti navzgor.
Založnik Square Enix je bil dolgo eden od tistih založnikov, ki si jih sicer Sony ne lasti, a so vseeno vsi njihovi večji naslovi najprej izšli za njihovo konzolo PlayStation in so šele kasneje izšli za druge platforme. Na enak način se je v preteklosti zavezal k Nintendovi platformi, a dandanes je situacija na trgu povsem drugačna, zato se je tudi ta založnik odločil, da stari načini ne delujejo več in da zdaj svojih zaveznosti ne bodo nudili nikomur.
Square je tako začel delati na predelavah svojih naslovov, in v izjavi za javnost so že povedali, da je pri tretjem delu predelave Final Fantasy 7 zdaj PC vodilna platforma. Nedavno so se odločili popraviti še en greh iz svoje preteklosti, tako da se je na Steamu brez kakšne predhodne napovedi pojavila igra Bravely Default Flying Fairy HD, ki jo je bilo do sedaj možno igrati samo na konzoli Nintendo Switch 2.
Ta naslov je v bistvu predelava originalne Bravely Default igre, ki je izšla leta 2012, in to samo za prenosno konzolo 3DS. Gre za potezni japonski RPG, ki je postal popularen na račun svojega posebnega bojnega sistema. V njem namreč lahko izbirate, ali boste nabrane točke med bojem uporabili vse naenkrat v načinu Brave ali pa jih boste izkoriščali preko več potez, kar je Default. Potem so tu prisrčni spremljevalci in štorijalni zaplet, ki smo ga videli že ničkolikokrat: glavnemu junaku požgejo vas, nakar se ta poda na dolgo pot, ki bo deželo Luxendarc rešila pred napredujočo temo.
Predelava s sabo prinaša nadgrajeno grafično podobo, boljši uporabniški vmesnik, nove mini igrice in možnost hitrega vrtenja vmesnih sekvenc.
Zanimivo je tudi to, da je Square Enix to predelavo izdal samo za PC in Xbox Series X, medtem ko jo na PlayStation 5 še vedno ni možno igrati. Na Steamu lahko trenutno izkoristite tudi lep popust, ki bo do 26. marca igro prodajal po ceni 31,99 €. Če vam bo do nadaljevanja avantur, potem boste veseli dejstva, da je Bravely Default 2 na PC-ju že izšel in to leta 2021 in tudi ta se trenutno trži po močno znižani ceni.
Založnik Sony zna vsake toliko pošteno brcniti v temo. Vsi smo zdaj seznanjeni z njihovo trapasto odločitvijo, ki je njihove razvijalce potisnila v smer izdelave večigralskih naslovov, kar je privedlo do katastrofalne igre Concord in zapiranja talentiranega studia Bluepoint Studios. A traparije delajo občasno tudi na področju svojih enoigralskih franšiz in ena večjih teh je bila, da skušajo iz igre Until Dawn narediti nekaj več, kot je bilo originalno zamišljeno.
Ta grozljivka je originalno izšla leta 2015 in je še danes videti odlično, vendar je Sony želel stvar grafično še izboljšati, zato je prek razvijalca Ballistic Moon naročil izdelavo predelave. Govorimo o projektu, ki ni samo dvignil ločljivosti, ampak je na novo zgradil celotno igro v novejšem pogonu in celo dodal nekaj nove vsebine, skupaj s koncem, ki je namigoval na polnopravno nadaljevanje. A žal ni nihče pomislil, da imajo ljudje morda že vrh glave iger tipa Until Dawn, kjer se samo sprehajaš med lokacijami, sprejemaš razne odločitve in spremljaš zgodbo, ki je polna klišejev.
Until Dawn Remake studio Ballistic Moon is officially dissolved
Pomagalo ni niti dejstvo, da je novi Until Dawn imel tudi nekaj hroščev in da dodatna vsebina ni zares prinesla česa res kvalitetnega, pomagalo pa ni niti dejstvo, da se je ta predelava prodajala po ceni 60 €.
Ali je to krivda Sonyja ali pa neizkušenega razvijalca Ballistic Moon, za katerega je bil to sploh prvi projekt, ni čisto jasno, a vemo to, da je bila prodaja pod pričakovanji in s tem tudi ocene kritikov. Da se zaradi tega slabo piše razvijalcu, smo vedeli že pred izidom igre, saj je studio mesec pred splavitvijo svojega prvega naslova odpustil veliko ljudi, saj je samo v tem videl svojo rešitev.
Vendar tudi ta odpuščanja očitno niso bila dovolj. Spletna stran GamingBolt je v registru podjetij Združenega kraljestva opazila zahtevek, da se Ballistic Moon izbriše iz tega registra. Zahtevek je bil poslan 25. novembra 2025, podjetje pa je bilo nato razpuščeno 3. februarja letos.
Tako je res potihem izginil še en razvijalec in čeprav za to ni direktna krivda Sonyja, ki si tega razvijalca ni lastil, bi mu bilo vseeno treba pripisati nekaj odgovornosti, saj je Ballistic Moon v svoji zgodovini izdelal samo en naslov, ki pa mu je manjkala prava smer razvoja in na splošno je cel obstoj predelave bil vprašljiv.
To verjetno tudi pomeni, da uradnega nadaljevanja igre ne bomo dobili nikoli. Sony je lani sicer po igri izdelal tudi film, a tudi ta ni bil preveč kvaliteten in je hitro utonil v pozabo.
Risana serija Family Guy je med nami že tako dolgo, da je dve leti nazaj praznovala svojo 25. obletnico in kdo ve, če bomo sploh kdaj dočakali njeno finalno sezono, saj jo televizijska hiša Fox ves čas obnavlja. Serija je tako popularna, da bo naslednje leto izrodila še eno ločeno vejo z naslovom Stewie in iz spletne strani Deadline smo izvedeli, da bo ta sledila avanturam malega dojenčka z eliptično glavo.
Tega bodo brcnili iz vrtca, zato ga bodo morali vpisati v povsem novega, tam pa bo Stewie naletel na povsem nove prijatelje, ki bodo vključevali tudi 75-letno želvo. Vsi v tem novem vrtcu so nesrečni, a Stewie nato ven privleče svoje izume, ki vključujejo tudi časovni stroj, in ekipa se bo tako lahko instantno prežarčila v različna časovna obdobja in celo dimenzije, tam pa bo naletela na nove avanture.
Tale zaplet je vsekakor nekaj posebnega, a nisem čisto prepričan, kako dobro bo deloval v praksi in ali je Stewie kot sam dovolj močna osebnost, da bi na sebi nosil celotno serijo. Osebno že dolgo spremljam Family Guya in pogledal sem si tudi novejše sezone in moram reči, da so mi bile epizode, kjer gledamo samo avanture Stewieja v vrtcu, najmanj ljube. Ta lik najbolje deluje, ko je združen z družinskim psom Brianom, saj ima ta par prav posebno dinamiko, a žal Brian za to novo serijo ni omenjen kot stalni lik, ampak naj bi se vsake toliko pojavil kot gost.
Kreator Family Guy sage Seth MacFarlane je sicer podpisan tudi pod ta projekt, a glavni mož celotne produkcije bo veteranski pisec Kirker Butler, ki pri tej franšizi dela že dve desetletji. Malce manj impresivno je dejstvo, da je Kirker delal tudi na seriji The Cleveland Show, ki je ravno tako nastala iz Family Guy vesolja, a je prejela nizke ocene in se je zaradi slabe gledanosti zaključila po samo štirih sezonah.
Nova Stewie serija je bila potrjena za dve sezoni, ki bosta izšli med letoma 2027 in 2028. Tako Family Guy kot sestrska serija American Dad sta bili medtem obnovljeni vse do leta 2029.
Založnik Bandai Namco vidi v svoji seriji iger Little Nightmares veliko potenciala in čeprav so se bili primorani ločiti od originalnega razvijalca Tarsier Studios, jih to ni upočasnilo pri izdajanju novih naslovov. Delo na Little Nightmares 3 so zaupali studiu Supermassive Games, a žal ta igra ni dobila želenega odziva s strani igralcev, zdaj pa bodo poskusili svojo srečo še v VR vodah preko igre Little Nightmares VR: Altered Echoes.
Ta je bila napovedana že nekaj časa nazaj, a česa drugega, razen tega, da obstaja, o igri niti nismo vedeli. Zdaj smo dobili prvi napovednik, ki pokaže kar nekaj igranja, in po ogledanem lahko rečemo, da je tole definitivno videti kot izkušnja, ki se odvija v svetu iger Little Nightmares, in dejansko je zadeva videti presenetljivo zabavna za igranje.
Razvoj je tokrat romal v roke Iconika, ki sicer nima bogatega življenjepisa, saj je pred tem izdal samo eno igro, in to VR naslov King Pong. Altered Echoes je videti bolj napreden od njihovega prejšnjega naslova in čeprav VR obisk vesolja Little Nightmares na papirju nima velikega smisla, je v originalni obliki videti precej bolj obetajoč. Ta franšiza je vedno ponujala kopico izjemno dobro zamišljenih in grotesknih bitij ter temačno okolico, in tokrat si vse to lahko ogledamo v VR obliki, igra pa bo očitno vsebovala tudi nekaj ugank, in vsaj v eni od njih bo treba pokazati tudi nekaj svojega kulinaričnega znanja.
Dobra novica je tudi to, da na igro ne bo treba več dolgo čakati, česar so se zagotovo razveselili vsi navdušenci nad VR sistemi, ki krvavo potrebujejo nove interaktivne igričarske VR izkušnje. Little Nightmares VR: Altered Echoes izide 24. aprila, in sicer za platformi Meta Quest in PlayStation VR2.
Sprva nisem bil velik privrženec serije Rick and Morty, saj mi preprosto ni bilo jasno, kaj je ljudem točno tako privlačnega pri tej animiranki, ki je imela v zgodnjih sezonah nekam revno podobo, ki jo je po izgledu prekašala tudi več let stara Futurama. A trmasto sem se prebil skozi prvo sezono in kar naenkrat serije nisem mogel nehati gledati. Rezultat tega je, da sem celo serijo zdaj pogledal že trikrat in čeprav kvaliteta ni bila vedno takšna, kot bi si jo želel, se še vedno ekstremno veselim 9. sezone, za katero je televizijska hiša Adult Swim končno napovedala datum izida.
Ta se bo zgodila že 24. maja in skupaj z najavo smo dobili tudi nekaj prvih slik, ki seveda kažejo Ricka in Mortyja znotraj različnih situacij. Rick se bo očitno v eni epizodi spremenil v velikana in izvajal teror nad majhnimi prebivalci, kar zna biti izjemno zanimiva situacija, skupaj z Mortyjem in vesoljsko ladjo pa bosta obiskala vsaj en tuj planet s čudovitim razgledom. Adult Swim se je pohvalil, da pri kreiranju epizod niso uporabili nobenih algoritmov umetne inteligence, kar je seveda logična poteza, saj bi jih drugače oboževalci serije naravnost križali.
Rick and Morty je trenutno popularen tudi znotraj igre Fortnite, kjer lahko igralci kupijo preobleko za oba glavna junaka in se celo lahko preobrazijo v tisto ogromno krvoločno kumarico iz popularne epizode Pickle Rick.
Adult Swim je tudi napovedal ločeno serijo, ki se bo dogajala v Rick and Morty vesolju. Ta se bo vrtela okoli predsednika ZDA Curtisa, temu pa bo tudi v tej seriji glas posodil odlični Keith David. Na žalost ta nova serija še nima uradnega imena niti točnega datuma izida.
Sony je za ta mesec najavil nov in vzpodbuden nabor iger, do katerega bodo lahko dostopali vsi tisti, ki plačujejo mesečno naročnino za njihov servis PlayStation Plus Extra in Premium. Zanimiv je bil že prejšnji mesec, ko smo dobili dvojec naslovov Monster Hunter in možnost preigravanja igre Spider-Man 2. Novih prišlekov pa bodo veseli vsi tisti, ki imajo radi brutalno tretjeosebno akcijo in globoke RPG-mehanike znotraj anime sveta.
Najbolj pomembna pridobitev marca je vsekakor igra Warhammer 40k: Space Marine 2, ki je izšla leta 2024 in ni razveselila samo vseh tistih, ki so leta dolgo čakali na nadaljevanje presenetljivo kvalitetne originalne igre, ampak tudi povsem nove igralce, ki so uživali v kampanji. To so lahko opravili tudi v sodelovalnem načinu. Poleg tega Space Marine 2 ponuja bogato večigralsko izkušnjo, tako da je tole resnično naslov, ki se ga splača preizkusiti in v njem zapraviti ducate ur igralnega časa.
The PlayStation Plus Game Catalog for March includes:
Naslednja na seznamu marčevskih iger je Persona 5 Royal. Razvijalec Atlus nam je ta naslov dostavil leta 2016 in z njim ni očaral samo oboževalcev anime žanra, ampak tudi tiste, ki jim ta tematika do sedaj ni ležala. Potezno bojevanje je namreč tako privlačno in nalezljivo, da ga preprosto ne moreš nehati igrati, igro pa redno prekinjajo vložki, kjer se iz fantazijske dežele preseliš v ulice Tokia, kjer moraš kot srednješolec gojiti prijateljstva in s temi liki preživljati prosti čas – seveda pri tem ne manjka niti romance. Že originalna igra je bila ogromna, nakar jo je Atlus še nadgradil z dodatkom Royal, ki močno predela osnovno kampanjo in doda za ure nove vsebine.
Privlačna je tudi ostala ponudba. Metal Eden je znanstveno-fantastična prvoosebna streljačina, Lord of the Rings: Return to Moria pa je idealna za vse navdušence nad franšizo Gospodar prstanov, ki bi radi uživali v tem svetu znotraj večigralske izkušnje. Potem so tu še graditeljska igra Astroneer, športni Madden 26 in metroidvania Blasphemous 2.
Vse naštete naslove bo moč igrati od 17. marca dalje, lastniki naročnine Premium pa boste lahko uživali še v igri Tekken: Dark Resurrection.
Resident Evil Requiem je bila ena tistih iger, ki mi je že v uvodni uri igranja dala vedeti, da je tole mojstrovina, o kateri se bo govorilo še dolgo. Zdaj, ko je zadeva zunaj že dva tedna, je očitno, da se z mojim mnenjem strinjajo tudi igralci, zaradi česar je bila prodaja tega naslova izjemno dobra, in res je neverjetno, da založniku Capcomu za to serijo grozljivk po vseh desetletjih še vedno ni zmanjkalo svežih idej.
Založnik je zdaj za oboževalce pripravil nove vzpodbudne novice. Na spletu se je oglasil režiser igre Koshi Nakanishi, ki se je zahvalil vsem igralcem za podporo, hkrati pa se je pohvalil, da je igra samo v dobrih dveh tednih prodala več kot 5 milijonov izvodov, zaradi česar je tole verjetno najbolj prodajan naslov v zgodovini franšize Resident Evil.
Capcom namerava v sledečih mesecih še naprej za igro izdajati nove posodobitve, ki se bodo tikale optimizacije, in maja bomo dobili eno presenečenje v obliki mini igrice. Kaj točno bo ta, še ni znano, a protagonist Leon S. Kennedy se je s takšno obliko zabave že srečal, in sicer v predelavi igre Resident Evil 4, kjer smo lahko streljali tarče in si s tem prislužili žetone za odklepanje raznih dobrot. Morda se nekaj takšnega vrne zdaj tudi v Requiemu ali pa bomo dobili nekaj povsem novega? Še pred to mini igrico bomo dobili posodobitev, ki bo omogočila fotografski način, kar je odlična novica, saj je tole naravnost čudovit naslov, iz katerega lahko ven potegnemo nekaj odličnih slik znotraj igranja ali pa vmesnih sekvenc.
Še boljša novica pa je najava večjega dodatka, ki je zdaj sredi razvoja. O tem ne vemo praktično ničesar, razen to, da zdaj razvijalec na njem dela, in glede na Koshijeve besede bi znalo miniti vsaj kakšno dobro leto, preden zadevo prejmemo v roke za preigravanje. Tako je bilo tudi pri Capcomovem zadnjem poglavju te franšize, kjer je igra Resident Evil Village izšla maja 2021, dodatek Shadows of Rose pa je nato izšel oktobra 2022.
Jasno je, da časi brezplačnega gledanja YouTuba ne bodo več dolgo obstajali za navadnega potrošnika, ki ni velik znalec računalnikov in si ne zna na svoj brskalnik niti namestiti vtičnika za blokiranje oglasov. Google želi ljudi na vsak način prepričati, da se naročijo na njihov servis YouTube Premium, a tudi od tistih, ki uživajo v trenutno brezplačnih ogledih, bo potegnil nekaj koristi. Takšni uporabniki namreč že dolgo trpijo oglase, ki so bili sprva izjemno kratki, nakar so postali čedalje daljši in začelo se jih je predvajati več zapored, zdaj pa bodo postali še bolj nadležni.
Google je namreč na svoji strani najavil dobro novico za vse oglaševalce, saj vpeljuje daljše oglase, ki bodo dolgi tudi po 30 sekund in se jih ne bo dalo preskočiti. Te reklame so primarno namenjene vsem tistim, ki YouTube gledajo prek televizorjev, saj je tam platforma v zadnjih letih zabeležila največji porast uporabnikov, hkrati pa imajo tam večji nadzor nad zunanjimi aplikacijami, ki blokirajo oglase. Rešitve sicer še vedno obstajajo, a je zanje treba namestiti druge aplikacije in jih povezati s svojim YouTube računom, a za to je treba imeti nekaj znanja, in če že delujejo, nimajo tako naprednega uporabniškega vmesnika kot sam YouTube.
Poteza je sicer logična, saj YouTube vsak mesec pritegne ogromno uporabnikov in samo lani naj bi platforma prinesla 62 milijard dolarjev prihodka, kar pomeni, da prinese več denarja kot kakšen servis tipa Disney+, in po ocenah raziskovalnega podjetja MoffettNathanson ima YouTube zdaj večjo vrednost kot celo Netflix.
Zaradi vsega tega niti ni presenetljivo, da želi Google ljudi navaditi na dejstvo, da je treba za gledanje YouTube posnetkov odšteti nekaj evrov mesečno. Težko bo sicer spremenil mnenje starejših uporabnikov, kot sem denimo jaz, ki jim je bilo od nekdaj samoumevno, da je YouTube zastonj. A tudi mene znajo spraviti na svojo stran, saj ne gre zanikati njihove cenovne politike. Trenutno me Spotify vsak mesec stane 6,99 €, YouTube Premium pa zahteva samo evro več, a ob tem dobim YouTube brez oglasov in naročnino na njihov glasbeni servis YouTube Music, kar se na koncu zdi kot dobra kupčija.
Legendarni igralec Arnold Schwarzenegger je polepšal mladost marsikoga, ki je v osemdesetih in devetdesetih spremljal akcijske filme in se čudil brutalni akciji, ki takrat v filmskem svetu še ni poznala CGI učinkov, tako da so bile eksplozije prave in je vsak film potreboval celo vrsto izkušenih kaskaderjev. Vendar Arnold ni nastopal samo v nekih poceni filmih, ampak je dobesedno ustanovil nekatere največje franšize, ki zdaj praznujejo svoje 40. obletnice, a so še vedno hudo popularne.
In nekatere med temi so dobile nova poglavja, a v njih ni nastopil Arnold, ki je svojo igralsko kariero za nekaj let prekinil, saj se je preizkusil znotraj političnega sveta. Danes jih ta igralec šteje 78 in očitno je zdaj dobil željo, da še enkrat obišče nekatere svoje najbolj popularne franšize ter še enkrat stopi v svoje ikonične vloge.
Arnold se je nedavno mudil na svoji športni konvenciji Arnold Sports Festival in tam je sredi intervjuja obudil spomine na svoje filme ter nato presenetil vse, saj je najavil, da ga je režiser zadnjega filma iz franšize Predator, Dan Trachtenberg, poklical in začela sta se pogovarjati, ali bi Arnold nastopil v naslednjem filmu te franšize. Igralec je nosil glavno vlogo v originalnem filmu Predator iz leta 1987, njegovega lika Dutcha pa od konca tistega filma nismo videli v nobenem naslednjem poglavju.
A Arni se ni ustavil samo tukaj. V isti sapi je še omenil, da je 20th Century Fox na nek način ponovno odkril Arnolda in da naj bi bil zdaj že spočet scenarij za film Commando 2. Hkrati pa naj bi se končno začelo nekaj premikati na področju franšize Conan the Barbarian – tretji del naj bi nosil naslov King Conan, po Arnoldovih besedah pa naj bi film režiral Christopher McQuarrie, ki je pred tem delal na filmih Mission: Impossible.
V teh projektih naj bi se zopet pojavil Arnold, a seveda so to trenutno samo pogovori in nič še ni zagotovljenega – prav tako je Arnold malce prestar, da bi v teh akcijskih filmih nosil glavno vlogo, zato ga bomo verjetno videli samo v bolj stranskih vlogah, kjer bo deloval kot nekakšen ostareli mentor.
Prvoosebna streljačina SiN je imela nekaj zanimivih idej in protagonista z res frajerskim imenom John Blade, a je imela to nesrečo, da je izšla ravno v času, ko smo vsi po cele dneve preigravali prvi Half-Life. Igra je sicer kasneje dobila nekakšen kulten status in ima še danes majhno bazo oboževalcev, ki so bili leta 2020 navdušeni nad novico, da je pravice do franšize dobil studio Nightdive. Ta je takrat izdal tudi malce bolj optimizirani paket SiN: Gold, še v istem letu pa so najavili tudi predelavo SiN: Reloaded, ki bi morala iziti že leta 2021.
Stvari so se nato zapletle in v zadnjih letih se je zdelo, da je morda razvijalec ta projekt ukinil, nakar smo nenadoma včeraj dobili prvi igralni napovednik, ki pokaže prenovljeno igralno akcijo. Ta bo zdaj tekla znotraj njihovega pogona KEX Engine.
Veselite se lahko originalne igralne formule, tokrat pa jo bodo krasile prenovljene teksture, svež uporabniški vmesnik in višje ločljivosti. Igra se bo prvič pojavila tudi na konzolah PlayStation 4, PlayStation 5, Xbox Series X, Nintendo Switch in Nintendo Switch 2, na teh sistemih pa boste zdaj lahko uživali v dobri optimizaciji in sličicah na sekundo, ki bodo dosegle mejo 144. Poleg osnovne kampanje boste znotraj dobili tudi dodatek Wages of SiN, ki bo prav tako dobil prenovo znotraj novega pogona.
Vse to se sliši super in Nightdive je zdaj postal že prepoznaven na račun svojih kakovostnih predelav. Žal datum izida še ni čisto točno zakoličen, saj vemo zgolj to, da bo SiN: Reloaded izšel enkrat leta 2026.
Literarno področje nosi ogromno podobnosti z videoigrami. Nenazadnje premnogo iger odlikuje ravno dobra zgodba. V literarnem svetu, kjer se mnoge zgodbe razblinijo kot megla ob prvem jutranjem soncu, se občasno pojavi redkost, ki izstopa iz povprečja. V Objemu Temnih Zveri, delo slovenske avtorice Monike Pavlovič, se je začelo kot tiha prisotnost na knjižnih policah, a se je hitro razvilo v prepoznavno točko slovenske fantazijske pokrajine. Gre za načrtovano sago osmih delov, ki vleče podobnosti na premnoge znane franšize, ki nosijo korenine v literarnem svetu (recimo The Witcher ali Metro). In sploh me ne bi čudilo, če bo tudi ta serija v ne tako bližnji prihodnosti deležna iste preobrazbe.
Prvi del serije je odprl vrata v skrivnosten in neizprosen svet, kjer svetloba in tema ne živita v ločenih sferah, temveč se prepletata, oplajata in medsebojno sooblikujeta. Letošnje nadaljevanje Amaranthine pa gradi na temeljih in razpira nova obzorja. Potaplja se globlje in razkriva kotičke sveta, ki so bili doslej skriti. Serija kot celota obljublja epsko pripoved, ki bo postopoma zgradila mitologijo, v kateri bodo bralci prepoznali tako domače kot tuje elemente in ki bo rasla skupaj s pisateljico.
Serija, ki obeta epsko potovanje
V središču pripovedi stoji Elianna Malum. Ni popolna junakinja, temveč vleče podobnosti na Aloy iz franšize Horizon. Ranljiv organizem, postavljen v osredje spletk, ki jih ne razume povsem, postavljena v čevlje, ki so preveliki zanjo. Takšne junakinje so redke. Niso močne, umetne Mary Sue ikone brez napak, temveč svojo moč izklešejo na podlagi človečnosti.
Elianna ni ikona brez napak, temveč ogledalo, v katerem se lahko prepozna vsak, ki je kdaj nosil breme preteklih odločitev. Skuša preživeti v okolju, kjer lahko vsaka napaka pomeni konec. Njena osebna zgodba je pripoved o nepopolnosti, bremenih odločitev, posledicah dejanj in nenazadnje tudi nesojeni ljubezni.
Vsak njen padec ni prekomerno dramatična zgodba o samopomilovanju, ampak lekcija, ki jo preoblikuje v močnejšo različico. Njen korak nosi tveganje in vsak težko prigaran uspeh začasen, saj je vedno znova potisnjena proti naslednjemu preizkusu. Včasih se dvigne, včasih pade, a iz vsakega poraza črpa nekaj, kar jo preoblikuje. Gre za osebo, ki z izkušnjami raste, se uči iz svojih napak in je včasih podrejena čustvom, čeprav slednje vodijo v manj optimalne odločitve. Ob vsem tem pa se bori tudi proti notranji sili, ki jo želi požreti in izpljuniti.
Magija s posledicami
Magija je v knjižni seriji eden osrednjih elementov, a nosi svoja pravila. Je preizkus značaja, volje in sposobnosti prevzema nadzora nad kaosom kreacije. Tukaj magija ni darilo, ki se lahko uporablja brezskrbno, temveč komaj ukročena zver, ki jo je treba spoštovati, če ne želiš, da se obrne proti tebi.
Amaranthine, osrednja lokacija drugega dela, ni zgolj prostor varnosti, temveč eden od svetov ter epicenter konfliktov in zavezništev. Kot osrednja baza, kjer junaki trenirajo, načrtujejo in se pripravljajo na naslednje izzive. Je prostor, kjer se urijo amagi, posamezniki z edinstveno vezjo na magijo različnih elementov.
V ozadju tega nadzorovanega okolja preži stalna grožnja. Anhedoni, nad-demoni, ki iščejo fragmente Oenomela, starodavnega artefakta, katerega moč je dovolj velika, da preoblikuje naravni red sveta. Njihov lov ni kaotičen, temveč premišljen, skoraj naravoslovno sistematičen, kot delovanje vrhunskega plenilca. Če bi jim uspelo, bi posledice segle prek meja Amaranthine in spremenile svet, kot ga poznamo.
V nasprotju s hladnimi in brezčutnimi anhedoni, obstaja druga vrsta skrivnostnih bitij. Demoni, ki niso nosilci uničenja. Niso neposredni sovražniki, temveč nenavadni zavezniki, ki imajo kot vsi drugi liki lastne motivacije. Posedujejo globino in kompleksnost, ki presegata preprosto dobro ali zlo. Njihovo trenutno poslanstvo pa vključuje glavno junakinjo, Elianno Malum, in jih združuje v boju za ravnovesje sveta. Pomagajo ji razviti in nadzorovati moči, hkrati pa opozarjajo na tveganja in pasti, ki jih prinaša uporaba magije.
Slovenska avtorica, mednarodna kakovost
Monika Pavlovič se pri svojem pisanju zanaša na opazovanje detajlov in potrpežljivo gradnjo sveta, ki se razvija pred očmi bralca. Vsaka lokacija, vsak prizor, ima svojo težo in namen. Čeprav se njen slog zlahka primerja z mednarodnimi avtorji sodobne YA fantazije, ohranja nekaj izrazito slovenskega. Ne zgolj v jeziku, temveč v načinu, kako gradi napetost in kako plete odnose med liki. V njenem pisanju je mogoče čutiti, da so čustva in medsebojne vezi enako pomembni kot boj z zunanjim sovražnikom.
V Objemu Temnih Zveri: Amaranthine je dokaz, da ustvarjalnost ni omejena z geografijo. S premišljeno strukturo, jasno vizijo in bogatim besediščem Monika ustvarja svet, ki lahko stoji ob boku največjim fantazijskim serijam, ne da bi izgubil svoj izvorni pečat.
Navdušenci nad franšizo Yakuza oziroma Like a Dragon imajo na voljo dovolj iger, saj je razvijalec RGG spočel že ogromno poglavij in se je lotil tudi predelav, zato novim igralcem vsebine še kmalu ne bo zmanjkalo. A tudi največji oboževalci bi vsake toliko radi preizkusili nekaj novega in to priložnost bi končno lahko dobili v obetavni igri Gang of Dragon, ki je bila najavljena lani decembra, njen razvoj pa vodi Toshihiro Nagoshi, ki je dolgo bil vodilni mož pri ustvarjanju novih iger Yakuza.
Toshihiro se je odločil ustanoviti svoj lastni studio, imenovan Nagoshi Studio, njegov prvi samostojni projekt pa je Gang of Dragon. Ta se bo, glede na prvi napovednik, močno zgledoval po igrah Yakuza, kar pomeni veliko pretepanja sredi japonskih ulic, glavno vlogo pa bo nosil debelušni, a vseeno presneto močan igralec Ma Dong-seok, ki smo ga gledali v kupu priznanih filmov, kot sta Train to Busan in Marvel’s Eternals.
Prvi napovednik je premiero doživel na podelitvi nagrad The Game Awards in odziv publike je bil pozitiven, a zdaj so igralci v strahu, da morda projekt sploh ne bo doživel izida. Spletna stran Bloomberg namreč poroča, da je založnik NetEase razvijalcu že sporočil svojo odločitev, da ne namerava več financirati igre.
Bloomberg: NetEase will stop funding Nagoshi Studio (Gang of Dragon) in May.
"the decision to stop sponsorship before the game is released came after NetEase discovered additional funding of at least ¥7 billion ($44.4 million) would be needed for the project to be completed"… pic.twitter.com/Ofx7wj1rQM
To je sicer del večjega načrta sprememb finančnih odločitev tega založnika, ki mu očitno po vseh vlaganjih v zunanje studie ne gre najbolje, zato se je odločil spremeniti svojo taktiko in zmanjšati svoje ambicije. Tako je bilo očitno tudi pri igri Gang of Dragon, saj so v svoji preiskavi ugotovili, da projekt za svoj zaključek potrebuje še dobrih 44 milijonov dolarjev, česar pa si očitno ne morejo več privoščiti.
Pritok denarja naj bi usahnil že maja letos, Nagoshi pa zdaj obupano išče kakega drugega založnika, a naj pri tem ne bi imel preveč sreče, zato je tudi povsem možno, da bo projekt izšel z znatno zamudo ali pa bo na koncu povsem preklican.
Razvijalca Compulsion Games poznamo kot studio, ki nas zna z napovedniki za svoje igre očarati, nakar pa zadeva izide in hitro utone v pozabo. Tako je bilo v primeru njihove igre We Happy Few iz leta 2018, ki nam je najprej obljubljala enoigralsko kampanjo v slogu franšize BioShock, nato pa je bil končni izdelek nekaj povsem drugega od pričakovanega.
Lani so nam nato predstavili svoj naslednji projekt South of Midnight, ki nas je zopet navdušil s svojo posebno podobo in načinom animacij, nakar je igra izšla in se je o njej kmalu nehalo govoriti. Kritiki se namreč strinjajo, da je imela zadeva lepo podobo, a žal igralnost ni bila tako dobra, da bi si igra res lahko prislužila najvišje ocene. Hkrati je bila to ena redkih iger, ki je izšla na PC in samo na konzoli Xbox Series X, zdaj pa namerava Compulsion Games igro preseliti še na konzoli PlayStation 5 in Nintendo Switch 2.
V South of Midnight spremljamo potovanje Hazel, ki se prebija skozi fantazijsko obarvano deželo ameriškega juga, kar pomeni veliko močvirja in blues glasbe, spremljajo pa jo zanimiva bitja in tretjeosebni boj. Naša naloga bo rešiti domačo vasico in ob tem odrešiti tudi samo sebe, kar se sicer sliši nekam prežvečeno, a baje to igro krasi dobra atmosferičnost in iger tega tipa ni veliko, še posebej takšnih z višjim proračunom.
South of Midnight na konzolah PlayStation 5 in Nintendo Switch 2 izide 31. marca. Na PC je igra še vedno na voljo prek servisa Game Pass.
