Serijo dirkaških iger sem od vedno označeval za virtualni racing dopust, kjer se spraviš voziti skozi odprti svet določene dežele, zraven poslušaš dobro glasbeno spremljavo in praktično popolnoma ignoriraš zgodbo, ki je vedno bila in očitno tudi bo malce cringe ter bo zmeraj vsebovala zasedbo izjemno optimističnih NPC-jev, ki te nenehno hvalijo in ženejo na poti do naslednje dirke.

Forza Horizon se je tako skozi leta oblikovala v nekakšno marvelovsko izkušnjo, za katero veš, kaj ti bo dostavila, nad njeno vsebino pa ne moreš biti razočaran, saj je ponujena vsebina ravno tisto, kar si je mnogo igralcev tudi želelo. V šestem delu smo presedlali iz Mehike v širno deželo Japonske, novo poglavje pa vsebuje vse tisto, kar je iz prejšnjih delov naredilo uspešnice, in doda nekaj lastnih izboljšav. Vse to pa je dovolj, da lahko igro priporočimo vsakemu ljubitelju dirkanja po odprtem svetu.

Razvojna ekipa: Playground Games
Založnik: Microsoft
Platforme: PC, XSX
Steam stran: Povezava
Datum izida: 19. maj 2026
Cena: 69,99 €

NAPOVEDNIK

Kot rečeno, se Forza Horizon naslovi bistveno niso spremenili nekje od tretjega dela dalje in to velja tudi za šesto poglavje. Marsikdo bi lahko celo rekel, da je šestica v bistvu nek dodatek petki, in tudi to ne bi bilo napačno razmišljanje, saj je prvo srečanje z igro praktično identično tistemu dogajanju iz Mehike. Za začetek boste tako dobili uvodno sekvenco, kjer opravite nekaj dirk z vnaprej izbranimi avti, ti pa akcijsko menjajo sekvence, tako da na hitro spoznate nekaj dirkališč in bolidov. Nato se v finišu zapeljete na začetek Forza festivala in od tu vas čaka standardno ustvarjanje lastnega dirkača, ki kakšnega resnega vpliva na igranje ne bo imelo, saj ga izven avta praktično ne boste videli. Uporabniški vmesnik je identičen tistemu iz prejšnjega dela in tudi tukaj boste zaman iskali kakšen res napreden ustvarjalnik svojega avatarja, ki mu ne morete obesiti niti brade, igra pa je vseeno toliko podrobna, da omogoča izbiro umetnih rok ali nog.

Kakorkoli že, po začetnem izboru prvega avta se spravite v raziskovanje sveta in tukaj postane jasno, da je to veliko več kot samo večji dodatek za prejšnjo igro. Digitalna Japonska je namreč naravnost čudovita in čeprav je glavno gonilo takšnih iger dirkanje skozi različne preizkušnje, ni manjkalo trenutkov, kjer sem se enostavno sproščal ob počasni vožnji skozi deželo Japonske. Ob tem sem poslušal pomirjajoče tone iz vključenega radia, občasno pa sem glasbo celo izklopil in se samo divil tišini ter zvokom motorja, ki so zopet vrhunski. Razvijalec Playground Games si je ponovno dal veliko opravka z vernim poustvarjanjem kabin raznoraznih dirkalnikov, ki so zopet vsi licenčni in jih je na stotine, a osebno me je še bolj navdušil podrobno poustvarjen zvok. Rohnenje motorjev se sliši res avtentično in igra ti med eno misijo celo namigne, da se je včasih pametno zapeljati skozi kakšen daljši tunel ter znotraj poslušati zvok predenja mašine, ki se tam sliši povsem drugače kot zunaj. Električni avti so morda res vse bolj popularni v resničnem svetu, a bomo v videoigrah ravno zaradi tega silovitega zvoka še dolgo poslušali bencinarje.

Večino dirkaških preizkušenj znotraj Japonske smo že videli v prejšnjih igrah in v grobem se delijo na dirke po ozkih cestah, kjer najbolj prav pridejo kakšni avti tipa Mitsubishi Lancer, ter bolj svobodne proge, kjer prevladujejo terenci in nenehno skačeš čez klance ter delaš široke ovinke. Forza Horizon 6 te zadeve malce popestri z dodatnimi zabavnimi preizkušnjami, kjer preprosto na progi loviš svoj najboljši čas ali pa se moraš prebiti skozi izjemno ozke predele z ostrimi ovinki in kontejnerji, ki se sproti odstranjujejo z dirkaške steze. Dodatno je tukaj še ena preizkušnja, ki se je sam ne spomnim iz prejšnjega dela, in sicer gre za dirko v ravni črti, kjer največ štejejo pospeški. Takšnih preizkušenj se spomnim iz igre Need for Speed Underground, le da si moral tam ob pravem trenutku menjavati prestave, medtem ko tukaj te mehanike nisem zasledil, kar je škoda.

V bistvu je to ena mojih večjih pritožb nad igro, saj se ta boji malce bolj izzvati igralca. Težavnost se sicer tokrat bolje prilagaja vašim veščinam, tako da vas bo igra ob lahkem zmagovanju povprašala po zvišanju težavnosti, v zameno za to pa boste dobili večji izziv in večji izkupiček točk. Vendar pa umetna inteligenca ne deluje preveč človeško, saj se obnaša preveč predvidljivo. Še vedno lahko izkoriščaš njene napake, kjer za kakšne zavoje preveč pritiska na zavoro, občasno pa začne voziti povsem brez napak. Najbolj nadležno je, ko se enkrat prebiješ na drugo mesto in je pred tabo samo še en avto, ki si je medtem nabral nekaj prednosti. Tega mi nato skoraj nikoli ni uspelo več ujeti, kar pa se mi ni dogajalo, če sem bil na tretjem mestu. Zato je bila najboljša taktika, da sem naenkrat prehitel oba avta, se nato prebil na vrh, zmaga pa je bila potem enostavna. Če si že kje storil napako, si enostavno čas prevrtel nazaj in jo popravil.

Zaradi tega dirkaške preizkušnje niso tako zapomljive kot recimo v Need for Speed Porsche Unleashed, kjer si si dejansko zapomnil celo imena umetnopametnih nasprotnikov, saj si se proti njim boril ure in ure. Tudi na samih progah kakšnih pravil ni. Prej sem omenil, da za ozke proge bolj paše kak okreten avto, a zelo redko se zgodi, da bi ti igra zares naložila omejitve pri izbiri dirkalnikov. Tako se lahko skozi proge, ki imajo veliko travnatih površin, spraviš dirkati s terencem ali športnim avtom, oba pa se bosta na progi enako dobro odrezala, kar je seveda v nasprotju z realnostjo. Prav tako si kakšne resne prednosti pred drugimi umetnopametnimi dirkači ne boš priboril z izbiro kakšnega resnega superšportnega in redkega avta, saj se avti prilagajajo vašemu vozilu, tako da bodo tudi nasprotniki sedeli v naprednih avtih. Zato nikoli ne dobiš občutka, da bi s svojim avtom zares pustil konkurenco v prahu.

Vožnja po odprti mapi vsebuje cel kup zanimivosti in tako boste lahko na vsake toliko odkrili kak pozabljen avto, ki ga lahko nato kupite za majhne denarce, popestritev pa prinesejo tudi aktivnosti, kot so radarji, kjer poskušate skozi določeno točko odpeljati kar se da hitro. Na določenih predelih pa lahko kupite tudi svoj lasten domek z garažo, ki jo nato lahko po mili volji opremljate.

Na splošno Forza Horizon 6 ponuja nalezljivo dirkanje, ki je privlačno tudi za tiste, ki drugače dirkaških iger ne marajo. Za vsakim ovinkom vas čaka neka nova preizkušnja, novosti po svetu pa vam spet pomaga iskati umetnopametna pomagačica Anna, ki vam lahko predlaga naslednji priporočeni izziv. Cilj teh je odklepanje Horizon festivalov, ki s sabo prinašajo dodatne dirkaške preizkušnje. Anna je letos dobila eno novost, ki se je ne spomnim od prej, in sicer samodejno vožnjo do naslednje izbrane točke na mapi. To je dobrodošla sprememba za vse tiste, ki bi samo radi dirkali in ne bi radi izgubljali časa s prevažanjem po odprtem svetu. Zanimivo pa je, da lahko to samodejno vožnjo sprožite tudi kar med samo dirko in zadeva se obnese povsem solidno. Preko nje sicer ne boste premagali prav vse konkurence, a jo lahko vklopite, ko ste enkrat na prvem mestu, in obstajajo velike možnosti, da boste tudi preko samodejne vožnje do konca ostali na najvišji stopnički.

Skratka, Forza Horizon 6 s sabo prinaša vse tisto, kar smo od nje pričakovali: zabavno dirkanje, ki bo preko posodobitev razvijalca dobivalo dodatne izzive še leta po izidu, odlično grafično podobo in optimizacijo ter res velik nabor licenčnih avtomobilov, ki so raj za vse digitalne zbiratelje. Igri bi morda očital le to, da se preprosto ne upa preveč tvegati in na določenih točkah zares bolj izzvati igralca ter da umetna inteligenca nasprotnikov že leta ni doživela kakšnega znatnega napredka. Celokupno pa je to priporočljiv paket dirkaške zabave, ki si ga za nizko ceno lahko privoščite tudi preko naročnine Game Pass.