Francoski založnik in razvijalec Ubisoft se vse od pravega razkritja igre Assassin’s Creed Shadows bori s kritikami skupnosti. Igralci bodo sicer v igri Shadows končno dobili tisto, po čemer so vzklikali vrsto let: Assassin’s Creed, ki se bo odvijal znotraj starodavne japonske, kjer bodo moči merile ninje in samuraji. Igralni napovedniki ljudi sicer niso odpihnili, saj pokazano še vedno malce preveč spominja na prejšnje Assassin’s Creede in tale frišen pristop do igralne formule ni videti tako revolucionaren kot pa leta leta 2017, ko se je rodila igra Origins in je franšizo odpeljala v RPG vode.
A veliko več pritožb je nase privlekel glavni protagonist Yasuke. Ta je namreč temnopolt samuraj in je eden od dveh glavnih junakov nad katerima bomo lahko prevzeli nadzor, uporabili pa ga bomo predvsem za tiste pristope, kjer bo skrivanje odveč in se bo treba pomeriti preko sukanja katan. Yasuke je zaradi svoje etičnosti hitro sprožil buren odziv skupnosti, dodatno pa ga je podpihnil tudi sam Ubisoft, ki ga je označil za samuraja iz resnične zgodovine, Shadows pa bo tako postal tudi čisto prvi Assassin’s Creed, ki bo v glavni vlogi držal nekoga, ki je zares obstajal.
S to izjavo je razjezil cel kup ljudi. Problem namreč tiči v temu, da se zgodovinarji sicer strinjajo, da je bil Yasuke resnična oseba, a nikjer ni bilo zares potrjeno, da je bil tudi dejanski samuraj. Nekateri viri pravijo, da je bil samo oproda, spet drugi pa so mnenja, da Yasuke sploh ni bil nek vojak. Nakar so glas dvignili tudi Japonci, ki so končno dobili Assassin’s Creed znotraj svoje zgodovine, a so nato razočarano ugotovili, da jih ne bo zastopal pripadnik njihove rase. Sicer je druga protagonistka Naoe Azijka, a očitno si je veliko ljudi želelo avtentičnost obeh nastopajočih. Jeza Japoncev je pripeljala do spletne peticije, ki zahteva, da Ubisoft prekliče izid igre in nato izda nekaj, kar bo verno japonski zgodovini, ta peticija pa je do sedaj nabrala že več kot 95k podpisov.
Buren odziv interneta je Ubisoft prisilil, da je včeraj na X-u podal uradno izjavo v kateri se je opravičil za nekatere mimosunke pri promociji igre, opravičilo pa je naslovil japonskim igralcem. Med drugim mu je žal tudi za Yasukeja, ki so ga najprej označili za resničnega samuraja, nakar so svoje mnenje spremenili, saj v novi izjavi priznavajo, da je njegova zgodovina vprašljiva in stvar debate, a da so to pazljivo vpletli v pripovedovanje svoje zgodbe. Ob to so še dodali, da je franšiza Assassin’s Creed vedno mešala zgodovino z izmišljenimi elementi in da se bo to zgodilo tudi v Shadows, zato se jim je zdel Yasuke kot idealna izbira za glavnega protagonista.
Assassin’s Creed Shadows izide 12. novembra za vse tiste, ki bodo prednaročili Gold, Deluxe in Ultimate verzije igre, medtem ko bodo kupci navadne verzije svoje raziskovanje fevdalne japonske pričeli 15. novembra.
5 let po presenetljivo kvalitetnem filmu Joker v katerem je igralec Joaquin Phoenix znanemu DC-jevemu antagonistu Jokerju nataknil malce drugačno podobo se za nas pripravlja nadaljevanje Joker: Folie à Deux, ki ga bo zopet režiral Todd Phillips, ta pa je tale film označil za muzikal.
Priznam, da me je kot velikega oboževalca originala in ne preveč zagretega navdušenca nad muzikali tale označba najprej malce zaskrbela, a po zadnjem napovedniku sem nad filmom veliko bolj optimističen. Nadaljevanje bo namreč vsebovalo nekaj petja in plesanja, a večina teh stvari se bo dogajalo znotraj Arthur Fleckovega zblaznelega uma, po ulicah pa tokrat ne bo poplesaval sam, saj mu bo tokrat delala družbo njegova večna izvoljenka Harley Quinn, ki jo bo tule odigrala Lady Gaga.
Svež napovednik vsebuje nekaj kadrov iz prejšnjega dražilnika, a vsebuje kar nekaj novih scen, ki nam razkrijejo vsaj približni potek zgodbe. Arthur se bo za svojo nedolžnost boril na sodišču in bo kar nekaj časa prebil za zapahi psihiatrične klinike Arkham Asylum, Harley pa ga bo spodbujala, mu v usta pihala cigaretni dim in se z njim spravila tudi v improviziran ples sredi stopnic, ki vodijo na sodišče. Kadri so videti preprosto fantastično in naš Joker je skozi dva filma nabral kar nekaj kultnih sledilcev, ki mu bodo na ulicah dajali podporo, eden od njih pa se mu bo tudi povsem približal in to zamaskiran v njegovo prepoznavno obrazno maskaro.
DC in Warner Bros. sta sicer že nekaj časa napovedala preporod svojih povedi, ki jih bodo napajale stripovske korenine, na čelo teh sprememb pa sta postavila Jamesa Gunna in Petra Safrana. Po novem bodo morali vsi filmi obstajati v istem vesolju, a našlo se bo nekaj prostora za izjeme, ki bodo bivale v povsem svojem svetu. Ena izjema je Batman: Part 2, ki ga režira Matt Reeves, drugi pa je Joker, ki si je prislužil 11 nominacij za Oskarja in Joaquin Phoenix je takrat pobral zlati kipec za najboljšega igralca.
Joker: Folie à Deux bo v kina prispel 4. oktobra letos, kasneje pa se bo pojavil tudi na pretočnem servisu Max.
Fortnite že zdavnaj ni več samo battle royale igra, kjer bi se igralci malce streljali med sabo, gradili utrdbe in skakali iz letečega avtobusa, saj je razvijalec Epic Games skozi leta stvar spremenil v nekakšen čisto pravi metaverse. Če so bile na začetku kolaboracije z raznimi znamkami, filmi in serijami presenečenje, je zdaj postala že navada, da ima vsak večji film pred izidom nekakšen omejen dogodek znotraj Fortnita, ki igralcem nato omogoči nošenje oblačil ali maske glavnega lika iz prihajajočega Hollywoodskega izdelka.
A tokratno partnerstvo je vseeno malce drugačno, saj je Epic Games tokrat v roke segel podjetju Tesla, ki ga vodi Elon Musk, skupno partnerstvo pa bo v igro pripeljalo slavni avto prihodnosti Cybertruck. O tem se je veliko govorilo še preden se je prvič sploh zapeljal po cesti, saj se še vsi spomnimo slavne Muskove promocije na odru, kjer je hvalil neuničljiva okna avta, nakar so se ta razbila ob prvem močnejšem stiku.
Cybertruck je nato zabeležil večkratno prestavitev izida in je v roke prvih strank prispel šele novembra lani, od takrat pa je Tesla kar trikrat že vpoklicala avte nazaj v delavnice, saj so v njih odkrili kritične napake. Zaradi popularnosti avtomobila se je po izidu kmalu na internetu pojavilo več primerov, kjer je bila izpostavljena vprašljiva kvaliteta gradnje: od ostrih robov, ki lahko za sabo pustijo ureznine do skoka čez peščene nasipe, kjer je odpadel velik del avtomobila.
Kljub vsemu temu pa je Cybertruck ostal eno najbolj popularnih imen avtomobilske industrije in zdaj bo do njega dobil dostop vsak z nameščeno kopijo igre Fortnite. Epic Games je za promocijo spočel samo en kratek dražilnik, kjer Cybertruck poskuša zvleči avtobus, ki je pripet na tank, nakar se veriga sname, to pa navdušenega voznika katapultira v širen svet Fortnite arene. Cybertruck se bo v igri pojavil že enkrat danes in nekateri igralci so že sveto zaprisegli, da bodo uničili vsako instanco tega vozila, ko nanj naletijo sredi igre.
Cybertruck pa bo doživel premiero v še eni Epicovi igri in sicer bo to postal Rocket League in tudi v tej se bomo lahko za volanom Muskovega avta preizkusili že enkrat danes.
Ko je Apple napovedal vzpostavitev svojega lastnega pretočnega servisa, ki naj bi konkuriral uveljavljenim igralcem kot sta Netflix in HBO Max, ga najprej nihče ni preveč resno jemal. Nekaj let nazaj je bilo pač v modi, da je vsak vzpostavljal svojo lastno televizijsko platformo, ki bi nato vsak mesec preko naročnin pobirala lep prihodek in s tem bi se vsaj malce zmanjšala mesečna bogatija Netflixa.
Vendar pa je hitro postalo jasno, da se Apple s svojim servisom Apple TV+ ne heca. V projekte so namreč izlili ogromno denarja, spočeli pa so vrsto kvalitetnih serij in filmov, ki so nato zasloveli po celem svetu. Prav Apple stoji za hvalevrednimi naslovi kot so Ted Lasso, For All Mankind, Severance in The Morning Show, zna pa se zdaj zgoditi, da iz njihove strani sledi upočasnitev izdaje novih serij in filmov, ki zahtevajo neverjetno visok proračun.
Spletna stran Bloomberg poroča, da naj bi podpredsednik Eddy Cue vodjama programiranja Zacku Van Amburgu in Jamie Erlichtu naročil, da naj zategneta pasove in preučita proračune za prihajajoče serije in filme ter naj imata nad temi večji nadzor glede proračuna. Apple se namreč želi znebiti slovesa velikega zapravljača znotraj Hollywooda, obenem pa si želijo na platformo privleči več uporabnikov kot pa jih imajo zdaj.
Slednje je velik problem, saj isto poročilo pravi, da naj bi Apple TV+ nase v enem mesecu privabil manj naročnikov kot pa Netflix to naredi v enem samem dnevu. Platforma naj bi zaradi na trgu močno trpela in njen tržni delež med vsemi platformami v ZDA naj bi znašal vsega 0,2 %.
Spremembe torej prihajajo in proračuni za serije in filme bodo utrpeli nekaj hujšanja. To ni presenetljivo, saj takšen tržni delež preprosto ne upraviči takšnega zapravljanja, kot ga je do sedaj zganjal Apple: filma Morilci cvetne lune in Napoleon naj bi skupno imela več kot 500 milijonov dolarjev visok proračun, serija Masters of the Air pa je zapravila več kot 250 milijonov dolarjev, s tem da ta niti ni bila tako gledana, niti ni v zameno za ves ta proračun prejela kakšnih res izpostavitve vrednih nagrad.
Pretekli teden sem se mudil na dopustu in v teh pičlih sedmih dneh sem ugotovil, da se lahko v tako kratkem času zgodi cel kup večjih in manjših preobratov za katere bi ob običajnem času potreboval leta. Najprej je Dino Hajderović skočil na podkast in celotno Slovenijo šokiral s svojimi izjavami glede žensk in njihove starosti, nakar je Microsoftu in podjetju Crowdstrike uspelo polovico sveta spraviti na kolena zaradi nerodne posodobitve, ki je celo prizemljila letala, za konec pa se je včeraj aktualni predsednik ZDA Joe Biden odpovedal vnovičnemu mandatu.
Ameriška politična scena je te dni popolnoma kaotična, saj se demokrati ne morejo zediniti glede svoje poti naprej, republikanci pa so že davno nazaj strnili vrste in zopet svojo zvestobo zaprisegli bivšemu predsedniku Donaldu Trumpu. Temu je samo nekaj mesecev nazaj kazalo bolj slabo, saj ga je čakalo cel kup sojenj in čeprav je bil za nekatere obtožbe pravnomočno obsojen, mu gre zdaj čedalje bolje. Biden je zdaj odstopil, naklonjena pa mu postajajo tudi družabna omrežja, ki so leta 2021 ena za drugim ukinjala račune, saj se je takrat zgodil odmevni napad na ameriški Kapitol, ki naj bi ga podprl ravno Trump.
Twitch je mnenja, da je bilo 3 leta in pol kazni dovolj, zato je včeraj nenadoma obnovil njegov račun DonaldTrump, ki je bil prvič odstranjen že leta 2020, saj je takrat kršil pravilnik glede sovražnega govora, a tista kazen je trajala samo 2 tedna. Leto kasneje je prejel bolj striktno odstranitev, ki je trajala 3 leta, 5 mesecev in štiri tedna in se je iztekla šele 19. julija 2024.
Ni še jasno, ali je Twitch obnovil račun kar sam od sebe ali pa je to zahteval nekdo iz Trumpove kampanje. Vsekakor je nekdo hitro pograbil za vajeti osvobojenega računa, ki že ima novo naslovnico, gor pa si lahko ogledamo njegov nedavni govor v Michiganu.
Twitch ni edini, ki je v preteklih tednih obnovil družabne račune bivšega predsednika ZDA. Podjetje Meta je najavilo, da lahko Donald Trump zopet deli misli na Facebooku in Instagramu, povrnjen pa je bil tudi njegov X račun, ki pa zaenkrat še ni prejel novih objav. Trump si sicer lasti svoje lastno družabno omrežje Trump Social, kjer redno objavlja svoja razmišljanja, a tam je baza potencialnih sledilcev veliko nižja od tiste, ki jo nudita Meta in X.
Igričarska serija Halo ima vsekakor dovolj zanimive štorijalne vsebine, da bi se dalo iz nje spočeti eno res zanimivo in dolgotrajno televizijsko serijo, ki bi morda lahko pobrala tudi kakšno nagrado in si na straneh kritikov prislužila visoke ocene. Navsezadnje govorimo o znanstveno-fantastični pripovedi, ki se vrti okoli elitnih vojakov, ti pa poskušajo zaščiti človeško raso pred vsaj tremi vesoljskimi rasami, nakar so tu še starodavni in skrivnostni vesoljski obroči Haloji, ki so zopet vredni samosvojega raziskovanja.
Ko je založnik Paramount napovedal televizijsko serijo so oboževalci v njej videli ogromno potenciala, a žal se stvar ni razpletla po njihovih željah. Za razliko od Amazonove serije Fallout, tule ustvarjalci namreč niso želeli preveč upoštevati igričarskega izročila in so tako raje iz njega vzeli samo temelje, nakar so se odpravili kovati povsem svojo štorijo. To je pomenilo, da je protagonist Master Chief vsakih nekaj minut odstranjeval svojo čelado, medtem ko jo je v igrah pridno nosil ves čas, zgodba pa je šla po svojih ovinkih in je tako odtujila igričarske oboževalce.
Prva sezona te serije si je tako prislužila dokaj mizerne ocene, 2. sezona pa se je dejansko malce popravila in čeprav ni bila mojstrovina, so se stvari začele premikati na bolje, saj je Master Chief vsaj odkril svoj prvi Halo obroč. Žal nadaljnjega razpleta zgodbe ne bomo videli, saj je Paramount sporočil, da je bila serija preklicana.
Paramount se je zahvalil razvijalcu 343 Industries, izvršnemu producentu Davidu Wienerju in njegovi celotni ekipi in jim zaželel veliko sreče v prihodnosti, točnega razloga za preklic pa ni navedel. Verjetno snemanje takšne zadeve ni poceni, gledanost pa ni bila takšna, kot bi jo pričakovali.
Paramount zagotovo zdaj za serijo išče nov dom, a upanja, da jo bo nekdo prevzel verjetno niso visoka. Stvar ima preprosto slab sloves in tudi na splošno licenca Halo danes ni več tisto kar je bila. Zadnja igra Halo Infinite iz leta 2021 je bila za marsikoga razočaranje, razvijalec 343 Industries pa naj bi delal na novemu poglavju franšize, a govorice pravijo, da naj bi bilo iz studia veliko ljudi preusmerjenih na druge projekte.
Starejši igralci, ki ste veliko ur v preteklosti zabili tudi med preigravanjem dirkaških iger, ste se zagotovo preizkusili tudi v reli dirkanju, kar pomeni, da ste zapeljali kakšen krog znotraj igre Colin McRae Rally, ki se je na trgu prvič pojavila leta 1998, nakar je razvijalec Codemasters po njej spočel še kopico nadaljevanj. Še posebej se radi spomnimo igre Colin McRae Rally 2.0 iz leta 2000, ki je tekla na PC-ju in tudi konzolo PlayStation 1 in čeprav je grafično dandanes stvar videti pošteno zastarelo, je vozni model prestal test časa, tako da se v teh ostarele igre še danes spusti marsikak nostalgik.
A zdaj jim ne bo treba ves čas zaganjati nekih emulatorjev, saj na Steam prihaja čisto nova dirkačina, ki pa želi ohraniti grafični stil preteklih iger in vse to nadgraditi s še boljšim voznim modelom in večjo prilagodljivostjo za sodobne operacijske sisteme in strojno opremo. Razvijalec Frozen Lake Games je namreč najavil igro Old School Rally, ki se vizualno napaja iz reli dirkačin preteklosti, zapeljali pa se bomo po raznovrstnih progah, ki bodo skrivale raznolik teren.
Žal je tole manjša ekipa, tako da ni bilo možno kupiti uradne licence raznih avtomobilskih znamk, a že v napovedniku lahko vidimo, da so nekateri avti takoj prepoznavni iz resničnega sveta, le da bodo tule nosili drugačna imena. Skoraj zagotovo bomo enkrat dobili nek mod, ki bo nato avtomobilom dodal resnična imena, a na ta del bo treba najbrž malce počakati.
Old School Rally bo namreč najprej izšel v programu Early Access v katerem namerava preživeti med 6 do 10 mesecev. Razvijalec namerava med tem časom izpopolniti vozni model ter upoštevati odziv igralcev iz zgodnjega testiranja, ki bo vsebovalo igralna načina Rally in Time Trial. Že Early Access bo ponudil kopico prog in avtomobile – slednje bomo skozi etape Rally tudi odklepali – končni izid pa bo ponudil še več dirkalnikov in potk, ki jih bomo lahko previdno predrsali preko vrtenja volana.
Old School Rally bo za igranje na voljo že od 19. julija.
Microsoft je z zadnjo izdajo Oken Windows 11 začel spreminjati tudi delovanje aplikacij, ki so med nami že od pamtiveka. Ta prenova bo zahtevala tudi svoja žrtvovanja na področju urejevalniku dokumentov, saj se bo od nas kmalu poslovil program WordPad, medtem ko bo Notepad oziroma Beležnica poskušala prevzeti vse njegovo delo, zato pridobiva na novih funkcijah.
Ena od svežih pridobitev Beležnice je preverjanje črkovanja pravopisnih napak, kar je funkcija, ki jo danes vsebuje praktično vsaka stvar v katero lahko uporabnik vtipka nekaj besedila. A Beležnica je bila vedno malce drugačna od konkurence, saj je navadno služila kot priročen prostor kamor smo nekam skopirali besedilo, nakar smo urejanje tega naredili v kakšnem bolj naprednem programu kot je Microsoftov lastni Word.
Preverjanje črkovanja je zdaj že na voljo tudi v slovenski verziji Windows 11 in v bistvu deluje tako kot drugod. Besede s pravopisno napako so podčrtane rdeče, vključena pa je tudi možnost samopopravkov. Preverjanje črkovanja je sicer samodejno izključeno za besede, ki se nahajajo znotraj kode, kar je dobra novica, saj marsikdo Beležnico rad uporabi tudi za hitro tipkanje kode.
Te stvari lahko dodatno prilagajamo in to pod možnostjo Uredi > Pisava. Tam lahko preverjanje črkovanja vklopimo/izklopimo za določen tip datotek, izklopimo pa lahko tudi možnost samopopravkov.
Beležnica je v zadnjih posodobitvah pridobila kar nekaj novih lastnosti. Dobila je denimo možnost zavihkov, nastavljanja pisave in izbiro barve ozadja. Microsoft je notri celo skril manjše šaljive dobrote: če v programu zgoraj desno z miško potegnete kolesce, ki nam drugače ob kliku ponudi nastavitve, se to zavrti, Microsoft pa nikoli ni ponudil razloga za to funkcijo.
Razvijalec CD Projekt RED je preko modderskega orodja REDkit igri The Witcher 3 vdihnil novega življenja in kdo ve, kakšne obetavne zadeve nas znajo pričakati v prihodnosti. Jasno je, da bodo ti modi marsikakšnemu igralcu ponudili nov izgovor za preigravanje kampanje in to igro bo moč izkusiti na takšen način, kot do sedaj še ni bilo možno.
Modder nikich340 je začel delo na svojem projektu Custom Player Characters že več kot dve leti nazaj, tako da se je s kodo ubadal še preden je razvijalec sploh ven izdal uradna modderska orodja. Ta so zdaj zagotovo pomagala, da mu je uspelo mod pripeljati vse do cilja in stvar je že v napovedniku videti presneto impresivna.
Custom Player Characters vam omogoča ustvarjanje prav svojega lika, ki zamenja privzetega Geralta, z njim pa se nato lahko sprehodite skozi kampanjo. Ta bo jasno še vedno ista in NPC-ji bodo še vedno predvidevali, da jim nasproti stoji belopolti Veščec, a stopnja prilagajanja je vseeno videti impresivno. Modder je šel celo korak dlje in omogočil igranje kot ženska Witcherka, ob tem pa bomo ob pogovorih poslušali Geraltove vrstice, le da jih bo govoril ženski glas, ta pa bo pripadal bodisi Triss Yennefer ali Ciri. Seveda je ob tem jasno, da so bile glasovne vrstice predelane s pomočjo umetne inteligence.
A tudi tukaj ni konec vseh lepot tega moda, saj lahko končno igro opravite tudi skozi igralni razred čarovnice oziroma “Sorceress”. Stvar ni samo vizualna sprememba, ampak tudi igralna: kot Yennefer ne boste znali vihteti meča, a boste nasprotnike uničevali preko naprednega sistema magije, odpirali pa boste lahko tudi portale in se tako instantno prežarčili na drug konec mape.
Mod Custom Player Characters si lahko prenesete tule in če so vam všeč take popestritve sveta Witcherja, potem si lahko ogledate še en mod, ki v igro vnese dokaj razburljivo dirkanje s čolni.
Nekako mi je ušlo, da je Adult Swim že leta 2022 napovedal projekt Rick and Morty: The Anime, ki bo priljubljeni dvojec norega, a genialnega znanstvenika in njegovega iznajdljivega nečaka prepeljal v anime vode. Obenem sem tudi spregledal dejstvo, da je Rick and Morty v preteklosti takšen prehod v japonsko risano poljano že doživel, saj smo tri leta nazaj dobili kratki anime epizodi Rick and Morty vs. Genocider ter Summer Meets God (Rick Meets Evil).
Obe sta bili očitno dovolj gledani in dobro sprejeti, da je Adult Swim odobril delo na uradni ločeni seriji Rick and Morty: The Anime, ki jo bo, tako kot zgornji epizodi, režiral Takashi Sano, nedavno pa smo za njo dobili tudi prvi napovednik.
Projekt je sicer malce čuden, saj je že osnovna serija animirana, zato takšna predelava za mnogokoga ni preveč smiselna. So pa ustvarjalci s tem dobili proste roke, da pri novi seriji uporabijo malce drugačen stil podajanja zgodbe, ki bo kričeč in bo kazal veliko eksplozij ter pretepanj z ogromnimi roboto. To napram originalu ni edina razlika, saj bodo drugi tudi glasovni podajalci: Joe Daniels bo posodil glas likoma Ricku in Jerryju, medtem ko bo Gabriel Regojo svoje glasilke uporabil za Mortyja. Oboževalci serije se bodo tako morali zopet navaditi na drugačne glasove, kar so morali storiti že v pretekli sezoni originalne serije, saj je bil zaradi obtožb odpuščen Justin Roiland, ki ni bil samo so-ustvarjalec celotne franšize, ampak je tudi uglasil cel kup likov.
Kratki napovednik pokaže tudi malce drugačno animacijo, ki pa me ni ravno navdušila. Videti je enostavno preveč poceni, obenem pa se premalo razlikuje od vizualnega izgleda aktualno trajajoče serije, kar spet postavi vprašanje, kaj točno je sploh smisel tega izdelka.
Morda pa nas v nasprotno prepriča premiera, ki se bo zgodila 15. avgusta – celotna sezona bo štela skupno 10 epizod. Dva dni kasneje bo na voljo postala tudi verzija epizode z japonskimi glasovi, ki bo imela angleške podnapise.
Če ste si kdaj med igranjem RPG mojstrovine The Witcher 3 zaželeli, da bi sprehajanje po odprtem svetu igralcu ponudilo še več stranske vsebine, potem boste morda svojo rešitev našli v rokah modderjev. The Witcher 3 je sicer že sama po sebi ogromna izkušnja, ki vam za eno igranje lahko hitro izmakne do 100 ur življenja, a če vam nabiranje kart za mini igro Gwent in iskanje potopljenih zakladov ni bilo dovolj, potem se lahko po novem preizkusite tudi v dirkanju s čolni.
Modder MerseyRockoff je zahvaljujoč uradnemu orodju za oblikovanje vsebine, ki ga pred kratkim izdal razvijalec CD Projekt RED, uspel obnoviti vsebino igre The Witcher 3: Wild Hunt, ki je bila tekom razvoja planirana, a je bila nato zaradi neznanih razlogov izrezana. CDPR je resno načrtoval obstransko dirkanje s čolni, saj so igralci posneli glasovne vrstice, vendar pa se je nato odločil, da je stvar že tako dovolj obsežna in takšne dodatne vsebine ne potrebuje.
Zdaj je bila ta vsebina obnovljena in glede na prikazano je res videti kot košček sestavljanke, ki spada v svet Geralta. Do dirk se dokopljemo tako, da na oglasni deski poberemo ustrezno nalogo, nakar skočimo do lokacije, kjer se pogovorimo s šefom dirke, ob tem pa spremljamo glasovne vrstice Geralta in podajalca naloge, tako da tole ni nek mod, kjer bi samo gledali nemo odpiranje ust in spremljali podnapise. Nakar se spravimo v dirko skozi nadzorne točke, za nagrado pa na koncu dobimo točke izkušenj ter nekaj denarcev. Na voljo so štiri regate, ki vas čakajo na različnih delih mape.
Mod lahko najdete tule, namestitev pa zahteva samo kopiranje dveh map v direktorij, kjer imate nameščeno igro, nakar preko ločenega programa Script Merger samo še preverite, če med datotekami obstajajo kakšni konflikti.
Založnik 2K za letos, in to povsem nepresenetljivo, pripravlja novo izdajo košarkarske serije NBA 2K, ki bo letos nosila oznako NBA 2K25. Za sveže poglavje sicer še nismo dobili napovednika, je pa založnik sledil tradiciji in najprej razkril zvezdnike, ki bodo letos krasili raznorazne fizične izdaje igre.
Glavno vlogo bo letos prevzel Jayson Tatum, kar je nekako razumljivo, saj govorimo o glavnemu igralcu ekipe Boston Celtics, ki se je letos brez pretiranih težav v finalnem obračunu z Dallas Mavericks okronala z nazivom NBA prvakov. Tatuma bomo videli na naslovnici standardne edicije igre, ki bo zase zahtevala 79,99 €, pojavil pa se bo tudi na naslovnici All-Star Edition, ki stane 99,99 € in na njej mu bo družbo delala igralka A’ja Wilson, ki svoje talente kaže v ekipi Las Vegas Aces. Najdražja verzija Hall of Fame Edition pa zase zahteva kar 149,99 €, na njeni naslovnici pa bomo gledali legendarnega igralca Vinca Carterja, ki ga je kamera ujela ravno sredi svojega slavnega zabijanja žoge.
Seveda vse te izdaje s sabo prinašajo določeno število VC točk, ki jih boste nato lahko vložili v izboljšavo svojega igralca znotraj karierna načina MyCareer. Hall of Fame Edition bo poleg tega ponujal propustnico NBA League Pass, ki vam bo omogočala 12-mesečno spremljanje NBA košarke v udobnosti domačega naslonjača.
Razvijalec Visual Concepts obljublja raznorazne izboljšave na igralnem področju in bolj živo ter interaktivno mesto, znano zgolj kot The City, a vse te obljube pozdravljamo z zdravo mero skepse. Kot smo zapisali v naši recenziji NBA 2K24 postaja ta serija čedalje bolj pogoltna do denarja, kar je začelo kvariti samo simulacijo košarke, ki še vedno ostaja presenetljivo kakovostna in dvomimo, da se bodo stvari bistveno izboljšale v 2K25.
Vseeno pa ne moremo mimo dejstva, da bodo PC igralci končno prejeli eno pravo izboljšavo. 2K sicer svojo košarko redno izdaja tudi na PC-ju, a šele NBA 2K25 bo na računalnike prinesel sodobno grafično preobleko, ki je bila do sedaj rezervirana samo za konzole PlayStation 5 in Xbox Series X. S tem se bodo na PC-ju malce zvišale strojne zahteve, a te so še vedno povsem razumljive, čeprav bo tokrat za igranje nujno posedovati SSD disk.
Minimalne sistemske zahteve
OS: Windows 10 64-bitni
Procesor: Intel Core i3-9100 ali AMD Ryzen 3 1200
Pomnilnik: 8 GB RAM
Grafična kartica: NVIDIA GeForce GTX 960 4 GB ali AMD Radeon RX 570 4 GB or Intel Arc A580
DirectX: verzija 12
Disk: SSD – 150 GB prostora
Priporočene sistemske zahteve:
OS: Windows 10 64-bitni
Procesor: Intel Core i5-10600 ali AMD Ryzen 5 3600X
Pomnilnik: 16 GB RAM
Grafična kartica: NVIDIA GeForce RTX 2070 8 GB ali AMD Radeon RX 5700 8 GB ali Intel Arc A770
Sony je zdaj že pridno predelal kar nekaj svojih PlayStation ekskluziv na PC, a pri tisti, ki jo vsi najbolj zahtevajo, trmasto ne želi spregovoriti ničesar in do sedaj nismo dobili niti namiga, da bi stvar znala doživeti predelavo za aktualno konzolo PlayStation 5, ki bi potem preskočila tudi na PC.
Govorimo seveda o igri Bloodborne – mojstrovini razvijalca FromSoftware, ki jo je ta leta 2015 ustvaril za konzolo PlayStation 4 in jo marsikdo, kljub visokim ocenam Elden Ringa, še vedno označuje za najboljši naslov tega razvijalca. Bloodborne zaradi nekega razloga ostaja ujet na konzoli PlayStation 4 in čeprav tole mojstrovino lahko igramo tudi na PS5, boste primorani gledati v nizko ločljivost ter zaklenjeno mejo 30 sličic na sekundo.
PC-jaši so sicer potrpežljive sorte, a nekje stvar doseže mejo, nakar sami zavihajo rokave in igre pripeljejo na svojo platformo preko raznih emulatorjev. Tako je bilo denimo v primeru igre Red Dead Redemption 1, ki jo Rockstar še danes ni predelal za računalnike, a stvar deluje odlično preko Nintendo Switch emulatorja Ryujinx. Bloodborne je iz drugačnega testa, saj je na voljo samo na konzoli PlayStation 4, ta pa še nima nekega izpopolnjenega oponaševalca kode.
A tudi delo na teh se je začelo in pred kratkim se je na sceni pojavil nov izum z imenom shadPS4 in temu je kot prvemu uspelo do zagona spraviti igro Bloodborne. Gre sicer za izjemno rane začetke in tudi sam avtor emulatorja opozarja, da naj igralci ne pričakujejo polno delujoče verzije. A že dejstvo, da je stvar bila spravljena v delovanje in da lahko pridemo do menija za izdelovanje lika je hudo vzpodbudno in sčasoma bodo večji hrošči postopoma odpravljeni in enkrat znamo originalni Bloodborne končno zagnati v višji ločljivosti.
Bloodborne PC is closer!!
>PS4 emulator shadPS4 got a huge progress
>With the new version 0.1.0 3D games began to display images and even enter in-game.
Emulator shadPS4 je nase opozoril že prej, saj mu je kot prvemu uspelo zagnati 3D igro One Piece, ki vmesno sekvenco kaže pri 60 sličicah na sekundo. Igranje sicer še vedno ni mogoče, saj so prisotne grafične napake, a za emulator v tako zgodnjem stadiju razvoja so prvi koraki vsekakor impresivni.
Še vedno nam ni jasno, kako založnik in razvijalec Bethesda v tej eri raznoraznih predelav še vedno ni nekomu naložil nalogo predelave zgodnjih Fallout iger, ki smo jih v devetdesetih nadzorovali iz izometrične perspektive. Bili so to drugi časi, saj je takrat za franšizo skrbel legendarni studio Black Isle Studios, ki pa je zaradi nespametnega založnika bankrotiral in se kasneje delno preoblikoval v razvijalca Obsidian Entertainment, ki danes, tako kot Bethesda, pripada Microsoftu.
Preden je bil Black Isle Studios zaprt je bil sredi dela na novih projektih in eden od teh je bilo povsem novo poglavje franšize Fallout, ki je nosilo kodno ime Van Buren. Igra je bila zamišljena kot Fallout 3, a je založnik Interplay prej propadel in pravice do licence prodal Bethesdi, ta pa je nato spočela svoj lastni Fallout 3, ki je prvič v zgodovini skočil v 3D, prvoosebni pogled. A oboževalcem vsa ta leta Van Buren ni dal miru – še posebej zaradi dejstva, da je na splet izcurljal nedokončan demo te igre, ven pa so prišli tudi detajlni dokumenti glede zgodbe in vseh igralnih elementov igre.
Oboževalci se zdaj lahko nehajo spraševati, kaj bi lahko bilo iz tega naslova, saj so za vajeti ustvarjanja poprijeli modderji in ti so skozi leta pridno ustvarjali zadeve, ki so bile zapisane v dokumentih, ob svojem delu pa so podporo dobivali preko Patreona. Zdaj je po vsem tem času mod Fallout Yesterday dobil ogromno posodobitev, ki je hkrati služila kot nekakšen zaključek projekta, do tega pa lahko dostopa zdaj vsak na spletni strani Nexus Mods. Mod sicer še vedno ni povsem dokončan, saj se trenutno nahaja v verziji 0.6, a vsebine je dovolj, da lahko dokončano glavno zgodbo.
Fallout Yesterday je v bistvu popolna predelava igre Fallout 2, saj teče znotraj njenega pogona, a obenem ponudi povsem novo vsebino. Igramo zapornika, ki med pobegom naleti na frakcijo Caesar’s Legion in ob igranju boste v bistvu naleteli na veliko stvari, ki smo jih videli v igri Fallout: New Vegas – med drugim je moč obiskati tudi famozni jez Hoover Dam.
Namestitev moda zahteva nekaj korakov in te si lahko preberete tule. Za igranje boste predhodno morali namestiti kopiji iger Fallout 1 in 2, kar je sicer malce čudno, saj so v postopkih namestitve omenjene samo datoteke igre Fallout 2.
Če ste kdaj skočili na kakšen spleten forum ali Reddit in to v iskanju neke nove serije ali kakršnegakoli izdelka, ki bi vam zaradi svoje bizarne pripovedi nagnal strah v kosti, potem je med odgovori zagotovo kdo predlagal tudi branje mange Uzumaki, ki jo je leta 1998 predstavil Junji Ito – japonska ikona manga grozljivk.
Junji je znan po temu, da nam rad predstavi vsakdanje koncepte, ki jih srečamo v vsakdanjem življenju, nakar v te vcepi grozljive elemente. Njegovo najbolj znano delo je postalo Uzumaki in to ravno zaradi tega, ker nas ne strašijo neki paranormalni duhovi ali počasi hodeči nemrtvi, ampak oblike spiral, ki prebivalce mesta Kurouzu-cho v norost.
Junji Ito je že dolgo nazaj najavil načrte, da bo njegov magnum opus doživel predelavo v anime serijo in ta bi originalno morala iziti že leta 2020 na platformi Toonami. Ito je za kovanje serije stopil v partnerstvo z Adult Swimom, za produkcijo pa skrbi studio Production I.G, ki je med drugim spočel tudi anime mojstrovino Ghost in the Shell.
A izid se je nato ves čas zamikal, saj je studio potreboval dodatni čas, da izpolni celotno vizijo Itota, hkrati pa jim je vmes ponagajal tudi Covid-19. Leto nazaj smo dobili prvi dražilnik in treba je reči, da je stvar videti izjemno impresivno, saj je res videti, kot da je nekdo ohranil vse prvine originalne mange in to spravil v gibanje. Zgodba bo sledila srednješolki Kirie Goshima, ki je opazila, da so se po njenem mestu povsod pojavili vzorci spiral, meščani pa so z njimi postali povsem obsedeni, nakar v njih bolščijo toliko časa, da jih obsede norost, sčasoma pa jih ti vrtinci tudi ubijejo.
Junji Ito se je pred kratkim s spletno stranjo Japan Times usedel za nov intervju in v njem je potrdil, da anime lepo napreduje in da je prva epizoda od štirih zdaj v celoti dokončana in je tudi dosegla njegova pričakovanja. Ostale epizode so prav tako blizu zaključka, zato bo celotna serija še letos na voljo preko Adult Swima.
Vprašanje še vedno ostaja, kje bomo stvar gledali v Sloveniji, a če bo stvar šla po korakih Adult Swim serije Rick and Morty, potem bo tudi Uzumaki na voljo preko pretočnega servisa Max. Originalno mango si lahko v angleščini preberete tule.
Prenosniki so večidel svojega obstoja ostali v nekakšni isti obliki: spodaj tipkovnica, zgoraj ekran in to je vse kar v bistvu potrebuješ za mobilno postajo. Sicer vsake toliko dobimo kakšne posebnosti kot je naša nedavna recenzija izdelka Yoga Book, ki vsebuje kar dva zaslona, kar se izkaže za presenetljivo uporabno inovacijo, a še vedno gredo najbolj v prodajo klasično izgledajoči prenosniki, ki jih je tako veliko, da se iz njih že malce težko znajdeš.
Da bi bila zmeda malce manjša smo tokrat iz bere ponudbe proizvajalca Lenovo izbrali dva novejša prenosnika Legion Pro 7i in Yoga Pro 9i, ki sta si vizualno dokaj različna in tudi pod pokrovom skrivata nekaj razlik, splošno gledano pa sta to vsestranska izdelka, ki bi ju kljub temu priporočil dvema ločenima taboroma uporabnikov.
Poglejmo si najprej Legion Pro 7i, ki vam že na prvi pogled da vedeti, da se bodo ob njem najbolj zabavali igričarji. Tega vam ne namigne samo črn dizajn prenosnika, ampak tudi teža, ki znaša 2,62 kilograma, zaradi česar je zadevo najbolj pametno nekam namestiti in je potem ne preveč premikati. Zajetna teža gre tudi na račun debeline, saj tole ni prenosnik, ki bi se bal skrivati priključke in bi mu manjkalo lukenj za priklop raznorazne zunanje periferije. Na desni strani najdemo en vhod USB-A in pozabljen ostanek zgodovine: možnost priklopa 3,5 mm slušalk. Na drugi strani medtem najdemo vhoda USB-A 3.2 Gen 1 in USB-C 3.2 Gen 2, s priklopi pa tu še niti približno nismo zaključili, saj nas na zadnji strani pozdravijo dodatne luknje. Čaka nas vhod za napajanje, priklop za HDMI 2.1, vhod za USB-C in reža za priklop Ethernet kabla, saj pri igričarskih prenosnikih za resno večigralsko igranje enostavno potrebuješ stabilno povezavo, brez zamika, ki jo lahko izkusiš preko dobrega starega kabla.
Yoga Pro 9i je po drugi strani glede oblike bolj vizualno čist prenosnik, ki je glede vhodov malce bolj skromen. Na voljo je v prefinjeni srebrni barvi in na levi strani skriva vhod za polnjenje, izhod za HDMI 2.1 in dva USB-C priklopa – eden od njiju je tipa Thunderbolt 4. Za tako prefinjen prenosnik sem bil kar malce presenečen, da je Lenovo tudi tule priskrbel vhod za 3,5 mm slušalke, kar pomeni, da kabelske slušalke očitno še niso rekle zadnje. Desna stran gumb za prižig prenosnika, vhod za SD kartice ter dva USB-A 3.2 vhoda, ki sta zmožna prenosa podatkov pri 5 Gbps. Za razliko od zgoraj opisanega Legiona tule vhoda za Ethernet ne boste našli, a po drugi strani je prenosnik zaradi tega tanjši in tudi lažji, saj njegova teža komajda preseže 2 kg.
Oba prenosnika se ponašata z zavidljivima zaslonoma. Pri Legion Pro 7i boste spremljali WQXGA panel, ki izda maksimalno ločljivost 2.560 x 1.600 in ta se zna osveževati pri 240 Hz, kar je spet ena od karakteristik igričarskih prenosnikov. Podprta je tehnologija G-Sync, prenosnik pa tudi podpira standard HDR 400, kar pomeni, da boste gledali v dokaj živo sliko, pri kateri pa sem na momente pogrešal malce večjo svetilnost.
Lenovo Legion Pro 7i vam da takoj vedeti, da ga je treba uvrstiti v igričarske vode in da njegova teža pomeni, da se bo najbolje počutil nekje, kjer je fiksiran na mesto.
Yoga Pro 9i nudi panel PureSight Pro, ki je zmožen ločljivosti 3.200 x 2.000, njegova frekvenca osveževanja pa je nekoliko nižja in se ustavi pri 165 Hz. A je zaradi svoje Mini LED tehnologije slika veliko bolj prepričljiva in Yoga Pro 9i je zato postal moja idealna izbira za mobilno gledanje filmov in serij. Dobro, za kaj takšnega bi še vedno preferiral pravi televizor, a ne morem reči, da sem pri Yoga Pro 9i preveč trpel – še posebej je bila impresivna izjemna svetlost ekrana, ki se je dobro odrezala tudi v svetlejših sobah.
Kar se tiče same tipkovnice se prenosnika razlikujeta kot noč in dan. Legion Pro 7i je namenjen igričarjem, kar pomeni, da boste gledali tudi v RGB razsvetlitev. Pritikline te lahko dodatno spreminjate preko programske opreme Lenovo Spectrum, kar pomeni, da lahko prilagodite barvo vsake tipke posebej, obenem pa lahko tudi nastavite bližnjico, ki vam nato preklaplja različne tipe RGB osvetlitev. Občutek tipkanja je odličen, saj tipkovnica daje dober povratni učinek, kot vedno pa sem tudi tokrat zahvalen za ogromno Enter tipko, Lenovo pa je našel tudi prostor za polne smerne tipke, zaradi česar je bila sledilna ploščica premaknjena malce na levo. Stvar me osebno ni preveč motila, a če ste morda navajeni, da je ploščica bolj na sredini, potem se boste morali na novo razporeditev enostavno navaditi.
Po drugi strani Yoga Pro 9i kaže bolj preprost dizajn, ki pa pod pokrovom še vedno skriva močne mišice.
Tipkovnica na Yoga Pro 9i žal ni tako kvalitetna. RGB osvetljave tule ni, tako da se bo treba navaditi na samo belo barvo, kar sicer ni grozen minus, saj nekateri preferirajo odsotnost raznobarvnih lučk. Ni pa odziv pri tipkanju tako udoben, saj se tipke ne odzivajo tako dobro kot pri zgoraj opisanem konkurentu. Občutek tipkanja sicer ni zanič, ampak bi ga označil za tipično prenosniško izkušnjo, ki sem jo izkusil že velikokrat. Vtis dodatno kvarijo smerne tipke za navzgor in navzdol, ki sta razpolovljeni in stlačeni skupaj, a k sreči je vsaj Vračalka ostala polne velikosti. Pohvalno je tudi dejstvo, da smo v Sloveniji zdaj končno začeli redno dobivati tipkovnice, ki vsebujejo slovensko razporeditev in gravuro tipk, tako da so šumniki na pravem mestu in za njih ni treba razbirati hieroglife raznih oklepajev in podpičij. Tako kot vsi novodobni prenosniki tudi pri teh dveh tipkovnicah najdemo posebno tipko, ki prikliče umetno inteligenco znotraj že nameščenega operacijskega sistema Windows 11 Home.
Kar se tiče strojnih mišic ni nobeden od prenosnikov podhranjen. Pri prenosnikih sem sicer že dolgo navajen, da na procesorskem področju gledam v AMD-jeve rešitve, a pri tokratnih izdelkih smo skočili v Intelov tabor. Legion Pro 7i v sebi skriva procesor Intel Core i9-14900HX, ki je podprt z 32 GB DDR5 5600 pomnilnika, NVMe diskom velikosti 1 TB ter grafično kartico RTX 4080, ki s svojimi 12 GB pomnilnika skrbi za poganjanje novejših iger tudi pri najvišji možni ločljivosti.
Oba prenosnika ponujata slovensko razporeditev tipk, le da ima igričarska izvedenka tudi RGB razsvetljavo in polne smerne tipke.
Yoga Pro 9i se je pri procesorju zavezal k Intel Core Ultra 9 185H, k temu pa je bilo dodanega kar 64 DDR5 GB pomnilnika, kar nam da vedeti, da se da tole zadevo izrabiti tudi za kaj drugega kot pa samo igranje iger in pisarniško delo. Grafična kartica je sicer v primerjavi z zgornjim konkurentom malce šibkejša, a tudi RTX 4070 je več kot pripraven za sodobne igre, čeprav tistih 8 GB pomnilnika zna povzročati težave v prihodnosti. Za shranjevanje podatkov se bo treba zadovoljiti s NVMe diskom, velikosti 1 TB.
Raznih vhodov in izhodov ne manjka ne na eni, ne na drugi strani prenosniških voda, sem pa bil presenečen, da je tudi Yoga Pro 9i dobil priključek za slušalke.
Glede splošne uporabnosti sta oba prenosnika dovolj zmogljiva, da brez kakšnih posebnih zapletov uporabita z vsemi dostavljenimi izzivi. Legion Pro 7i ima sicer bolj močne mišice za poganjanje iger in kar sem mu ponudil, to je požrl in mi dostavil sličice na sekundo, ki so redno presegale številko 60. Kot ponavadi sem se pri testu spravil v preigravanje igre Cyberpunk 2077, ki je tudi pri polnih ray tracing nastavitvah izdavila tekočo igralno izkušnjo. Seveda sem moral za to vklopiti možnost preračunavanje slike DLSS in izrabiti tehnologijo “Frame Generation”, a kljub temu upočasnjevanja nisem opazil – v bistvu sem si želel, da bi zaslon ponujal še malce večjo ločljivost, saj za RTX 4080 ločljivost 2.560 x 1.600 ni resen izziv. No, vedno obstaja možnost priklopa zunanjega monitorja, kar je za tako zmogljiv prenosnik vsekakor opcija, ki je vredna resnega razmisleka. Spravil sem se tudi v preigravanje Senua’s Saga: Hellblade II, ki mi je povzročala težave na domačem PC-ju, tule pa tako resnih zatikanj ni bilo opaziti – bržkone na račun 12 GB pomnilnika grafične kartice RTX 4080.
Poleg vsakdanjega dela sta oba prenosnika zaradi močnih grafičnih kartic priročna tudi za poganjanje iger. Tu razočara malce baterija na Lenovo Legion Pro 7i, ki je ogromna in bi ob enem polnjenju morala trajati dlje.
Pri Yoga Pro 9i sem se… No, ravno tako spravil v preigravanje iger. Kaj hočete od mene – če spremljate tole stran, potem veste, da sem zaljubljenec v igranje iger in čeprav nam Yoga Pro 9i s svojim dizajnom sporoča, da je bolj pripravna za delo in urejanje videov, vseeno v sebi drži zmogljiv procesor ter grafično kartico RTX 4070, ki ravno tako omogoča preigravanje igre Cyberpunk 2077 pri visokih grafičnih nastavitvah. Kljub temu pa sem moral tule sklepati določene kompromise, saj je ločljivost 3.200 x 2.000 dovolj visoka, da zna na kolena spraviti tudi RTX 4070 – DLSS gor ali dol.
Kar se tiče baterije se noben od prenosnikov ni odrezal neverjetno dobro. Ob običajnem delu in občasnem gledanju filmov se je Legion Pro 7i iz polne baterije izpraznil v nekje šestih urah, kar je tudi za igričarski prenosnik presenetljivo malo. Rezultati bi morali biti boljši, saj Legion Pro 7i v sebi vsebuje baterijo zmogljivosti 99,99 Wh, tako da večje sploh v prenosnik ni možno vgraditi, a očitno Intelov procesor in zmogljiva grafična kartica zahtevata določena žrtvovanja. Yoga Pro 9i se je po tej strani odrezal mnogo bolje, saj sem iz enega polnjenja ob rednem delu iztisnil 11 ur uporabe, kar ni slabo, ni pa spet tak presežek, da bi se lahko na daljši izlet odpravil brez dodatnega kabla za polnjenje. Legion Pro 7i se malce odkupi s tehnologijo polnjenja Super Rapid Charge, ki baterijo do polne zmogljivosti napolni v slabi uri.
Mini LED zaslon na Yoga Pro 9i ponudi bolj svetlo in živobarvno sliko.
Kot vidite se prenosnika Lenovo Legion Pro 7i in Yoga Pro 9i razlikujeta v marsikakšnem pogledu, čeprav tega morda ne bi sklepali, ko ju postavimo ob bok. Recenzija obeh izdelkov skupaj se mi zdi dobra lekcija, na kaj vse mora kupec paziti pri morebitnem nakupu novega prenosnika – seveda pa je treba najprej odgovoriti na vprašanja, zakaj sploh kupujete nov prenosnik in za kakšne namene ga namenite izrabiti v svojih vsakdanjih navadah.
Takšni prenosniki višjega razreda seveda zahtevajo svojo ceno in ta ni za plitve žepe. Lenovo Legion Pro 7i na Mimovrste zase zahteva 4.0008 €, medtem ko Yoga Pro 9i nosi bolj ugodno cenovno postavko 2.794 €.
Sredi teh vročih poletnih mesecev se človeku ne da niti razmišljati, kaj bi igral in kateremu založniku bi tokrat odštel težko prislužene evre. K sreči Sony vsem naročnikom na njihov servis PlayStation Plus upraviči vsaj eno od teh nalog in tako vsak mesec v ponudbo pošlje nov katalog iger, ki ga nato samo prevzamete v svojo knjižnico, nakar še stisnete gumb za inštalacijo.
Kot vedno je tudi ta mesec ponudba razdeljena na več stopenj in jo lahko detajlno razberete na PlayStation blogu. Naročniki osnovnega servisa PlayStation Plus Essentials ste že v začetku julija dobili dostop do trojice novih iger NHL 24, Borderlands 3 in Among Us, vse te pa so prištete v katalog vseh tistih, ki držite naročnini na ponudbi Extra in Premium, ti pa bodo zdaj deležni tudi novih dodatnih dobrot.
Naročniki kluba Extra boste od 16. julija dalje lahko dostopali devetih novih iger in to iz raznoraznih žanrov. Ponudba je tokrat dokaj konkretna in pri njej zagotovo najbolj izstopa igra Remnant 2, ki je izšla skoraj točno eno leto nazaj in so jo mnogi označili za najboljšo strelsko “soulslike” izkušnjo. Poleg nje v estra katalog prihaja srednjeveška igra Mount and Blade 2: Bannerlord, ljubitelji RPG izkušenj pa se boste lahko pozabavali v priznani igri Pathfinder: Wrath of the Righteous. Če ste morda že preigrali Final Fantasy 7 Rebirth in vam sedmo poglavje te franšize še vedno ni dostavilo dovolj vsebine, potem boste zagotovo tudi veseli vključitve igre Crisis Core: Final Fantasy 7 Reunion, ki se osredotoči na zgodbo protagonista Zacka.
Poln seznam novih iger za PlayStation Plus Extra je tako sledeč:
Remnant 2 | PS5
Crisis Core: Final Fantasy 7 Reunion | PS4 + PS5
Mount and Blade 2: Bannerlord | PS4 + PS5
The Jackbox Party Pack 9 | PS4 + PS5
Pathfinder: Wrath of the Righteous | PS4 + PS5
No More Heroes 3 | PS4 + PS5
Travis Strikes Again: No More Heroes Complete Edition | PS4
Deadcraft | PS4
Steep | PS4
Svoje dobrote boste prejeli tudi tisti, ki si lastite naročnino na storitev Premium. V njej vas bo pričakala PSVR 2 igra Job Simulator in trojica starejših iger, ki pa, roko na srce, niso neki legendarni naslovi:
Job Simulator | PSVR2
Summoner | PS4 + PS5
Ratchet and Clank: Size Matters | PS4 + PS5
Jeanne d’Arc | PS4 + PS5
Kot rečeno, julijska ponudba Extra in Premium iger bo postala na voljo 16. julija, igralci pa jih boste za prevzem morali poklikati enkrat do 6. avgusta.
Kar štiri leta so že minila odkar smo nazadnje zapisali kakšno besedo glede spletnih bank, ki kljub vsem tem pretečenim letom še vedno ostajata nemška N26 in britanski Revolut, obe pa sta se zdaj dodobra zasidrali v zavesti uporabnikov po celem svetu.
Tem spletnim bankam se je skozi čas oprijel naziv “neobanke” in klasične slovenske banke jih ne marajo preveč. V zadnjem mesecu so se iz strani uporabnikov namreč pojavila poročila glede dragih provizij, ki jih slovenski banki NLB in Addiko zaračunavata vsakemu, ki svoja sredstva prenakaže na račune neobank tipa N26 in Revolut.
Višje provizije so bile sprva samo stvar ugibanj, nakar sta banki stvar tudi uradno potrdile za spletno stran Forbes Slovenija. NLB je na svoji strani objavil nov cenik, ki uporabnikom pri nakazilih na neobanke zaračunava 1,5 odstotka vrednosti nakazila do največ 150 €. NLB takšna nakazila imenuje “quasi-cash” transakcije, ki jih meče v isti koš kot vsa nakazila spletnih strani, ki se bavijo s hazarderstvom oziroma igrami na srečo.
NLB pravi, da ta tarifa velja za nakazila na digitalne banke preko kartičnega sistema in te transakcije smatrajo kot prenos sredstev in ne kot dejansko plačilo izdelka, zaradi česar so tudi provizije višje. Stranke se medtem pritožujejo, da jih banka o višjih tarifah ni obvestila direktno, čeprav Forbes opozarja, da je NLB izpolnil svojo dolžnost že s tem, da je nove cenike objavil na svoji spletni strani, čeprav v tistem spletne banke niso izrecno omenjene.
Še dražji od NLB-ja pa je banka Addiko, ki za transakcije na N26 ali Revolut v svoj žep pospravi kar 5 % vrednosti nakazila do maksimalno 136 evrov. Tudi ti na svoji spletni strani takšna nakazila obravnavajo za “quasi-cash”, a pravijo, da krivda pri temu ne stoji pri njih, ampak je v domeni mednarodnih kartičnih sistemov, na te pa Addiko nima vpliva.
*Posodobitev: odgovor Zlatka prihaja ob 15.00, ogledate si ga lahko v spodnjem oknu. Pesem nosi naslov Klepc krade.
Originalni članek:
Kdo pravi, da Slovenci ne moremo držati koraka z Američani? Kendrick Lamar je v svojem javnem sporu z raperjem Drakom teden nazaj izdal videospot za pesem Not Like Us in ta v sebi skriva toliko referenc in skritih pomenov, da si ga je treba ogledati večkrat, stvar pa je zaradi tega nabrala skoraj 48 milijonov ogledov. Ob nekje istem času se je začela drama odvijati tudi na naših domačih tleh, saj se je vnel spor med domačima raperjama Challe Salle in Zlatkom, ki pa je očitno še daleč od tega, da bo dobil kak epilog.
Dva tedna nazaj je Zlatko izdal komad Klepc laže, ob našem zadnjem štetju na dan izida pa je pesem dosegla 5k ogledov. Stvari so se od takrat drastično spremenile, saj ima zdaj ta 7 minut trajajoča pesem že več kot 900k ogledov in se počasi približuje milijonu, Challe Salle pa je včeraj spočel dolgo napovedani odgovor in to v obliki pesmi TATA.
Koliko je ta pesem dobra in rime kvalitetne naj vsak sodi sam, a glede na komentarje so ljudje dokaj razdeljeni. Nekateri pravijo, da stvar ne dosega raperskih standardov pesmi Klepc laže in da v bistvu celotna pesem deluje preveč defenzivno, saj je Zlatko premalokrat omenjen in je večina verzov o Challetu samem. Challe, čigar pravo ime je Saša Petrović, v svoji pesmi sicer namigne, da je Zlato popularen samo takrat ko napada njega in da je v preteklosti tudi sam počel grde stvari, kot je nespoštljiv odnos do slovenske zastave.
Ostali komentarji stvar hvalijo, kot vedno pa se pojavijo tisti čudaki, ki enemu in drugemu svetujejo, da “naj se spravita delat” in da imajo že dovolj te drame. Kar je smešno, saj tem ljudem nihče ne preprečuje, da pesem preskočijo in novice o tej temi ne kliknejo, a namesto tega si je nekdo vzel čas in se spravil v tipkanje komentarja, kar je ravno nasprotno vedenje od nekoga, ki bi mu bilo za to dramo malo mar.
In kakor se Saša želi izogniti nadaljnjemu spodbujanju drame, odgovor bo še vedno prispel iz strani Zlatka, ki je pesem označil za “jamranje” in je Challetu svetoval, da stvar izbriše iz kanala, drugače bo 24 urah sledil odgovor. In ta drama bo zdaj očitno dobila dodatne akterje, saj se je v njo pridružil Aleksandar Repić, slovenski javnosti bolj znan pod vzdevkom Pici – na Instagramu si lasti profil “nepridiprav”.
Ta je namreč sodeloval že pri snemanju prvega spota, zdaj pa se je pridružil tudi pri snemanju odgovora, ki ima pred sabo težko nalogo: v enem dnevu spisati besedilo, posneti spot, vse skupaj urediti v Premier Pro-ju in nato še naložiti na YouTube, premiero pa naj bi doživeli danes ob 16.00 15.00.
Kakor pravi Pici je materiala za odgovor ogromno, saj so se pojavila namigovanja, da Challe Salle manipulira z ogledi na YouTubu in že dolgo na svojih posnetkih briše neprimerne komentarje. Da grdi komentarji niso zaželeni je jasno tudi v spotu TATA, saj je pod video pripet komentar Challeta, ki pravi, da bodo neprimerne komentarje brisali, obenem pa najbolj pridnim komentatorjem, ki so tudi všečkali posnetek, obljublja brezplačne slušalke JBL Wave 200TWS.
*Posodobitev: na Instagramu se je oglasil JBL, ki je podal uradno izjavo, da je Challe Salle nagradno igro slušalk zagnal brez njihove vednosti.
Zanimiva je primerjava obeh pesmi na spletni strani Livecounts, ki pridno spremlja oglede in všečke. Klepc laže je v dveh tednih nabral 908k ogledov ter 23.403 všečkov in 1.437 palcev navzdol. TATA po drugi strani ravno tako pridno nabira oglede, saj se je v manj kot 24 urah nabralo 229k ogledov, a razmerje palcev navzgor in navzdol je bizarno: 10.006 všečkov in kar 12.835 tistih, ki so komadu podelili negativni odziv.
Drama tako še ni končana, a glede nato, da je Challe že večkrat zatrdil, da je preko pesmi TATA opral roke od vsega skupaj, dvomimo, da bo današnji Zlatkovi premieri sledil še kakšen odgovor.
Igra Suicide Squad: Kill the Justice League je eden od tistih finančnih spodrsljajev, ki je bil jasen že dolgo preden je stvar sploh prispela na prodajne police. Warner Bros. je namreč prišel na podobno brihtno idejo kot je nekdaj imel EA: zakaj ne bi studia, ki je znan po enoigralskih igrah, uporabili za kovanje večigralskega “live service” naslova, pa čeprav iz tega nimajo nobenih izkušenj? V EA-jevem primeru je BioWare izdelal igro Anthem, ki je crknila praktično takoj po izidu, medtem ko je pri Warner Brosu slabega pol leta nazaj nastala igra Suicide Squad: Kill the Justice League in ta kljub svojemu napajanju iz vesolja DC in spoštovanemu razvijalcu Rocksteady ni uspela upravičiti svojega stroška razvoja.
Zaradi slabih ocen in posledično tudi prodaje je Warner Bros. pri tej igri zabeležil nekje 200 milijonov dolarjev izgube in zdaj poskušajo ta denar nadoknaditi v navezi z Amazonom. Ta bo namreč v torek in sredo priredil vsakoletno večjo razprodajo Prime Day, v sklopu tega pa bo tudi vsem naročnikom njihovega servisa Amazon Prime podelil brezplačno kopijo igre Suicide Squad: Kill the Justice League, ki jo bo moč unovčiti v trgovini Epic Games.
Suicide Squad: Kill the Justice League bo tako postal brezplačen v manj kot pol leta po izidu in ne moremo reči, da smo nad tem ravno presenečeni. Igra ima namreč veliko težav in čeprav je uvod še nekako zanimiv za preigravanje, se kasneje igra ujame v zanko ponavljajočih se opravil, konec igre pa vam ponuja “raide”, ki pa so nekako ista stvar kot v kampanji, tako da bo zopet treba delati ene in iste stvari, v upanju, da dobite kakšen nov košček opreme. Rocksteady je sicer za igro obljubljal novo vsebino, a 1. sezona je bila razočaranje, 2. sezona pa bi morala iziti včeraj, a je bila prestavljena na 25. julij.
Poleg igre Suicide Squad: Kill the Justice League bodo tudi podeljene brezplačne kopije iger Chivalry 2 ter Rise of the Tomb Raider: 20 Year Celebration.
Trojico naslovov boste aktivirali znotraj servisa Epic Games in to 16. in 17. julija. A pozor: časa za aktivacijo ne bo na pretek, saj bodo igre za prevzem na voljo samo 48 ur.