Na svetu je še vedno veliko oboževalcev realnočasovnih strategij, čeprav je ta žanr dandanes bolj kot ne mrtev, saj je minilo že precej časa, odkar smo nazadnje dobili strategijo večjega založnika z zanimivo kampanjo in dobro produciranimi vmesnimi sekvencami.
Zato so igralci veseli že manjših obuditev starejših naslovov, tokrat pa jim je ustregel razvijalec Relic Entertainment, ki je pred nekaj dnevi izdal nadgradnjo svoje priljubljene strategije Warhammer 40k: Dawn of War, ki je originalno izšla pred 21 leti.
Gre sicer za manjšo nadgradnjo izvirne igre in ne popolno predelavo, saj Relic ni želel pokvariti originalne zasnove z novimi prijemi. Glavni namen projekta je bila boljša optimizacija za sodobno strojno opremo in operacijske sisteme, ob tem pa so nekoliko nadgradili podobo, omogočili brezhibno večigralstvo ter dodali podporo za 64-bitno delovanje, kar bo omogočilo izdelavo še boljših modov.
Vse skupaj je lepa nadgradnja in dober izgovor, da se veterani strategij znova spopadete s svojim priljubljenim žanrom ter ob tem obudite še nekaj spominov. Takšnih igralcev očitno ni malo, saj se je Relic pohvalil, da je različico Definitive Edition že prvi dan kupilo približno 150.000 igralcev.
Veliko jih je bilo verjetno navdušenih tudi nad ceno. Lastniki originala nadgradnje sicer ne boste prejeli brezplačno, boste pa lahko obstoječe kopije nadgradili po znižani ceni 18,99 €, popolnoma novi kupci pa boste odšteli še vedno sprejemljivih 28,49 €. Obe ceni bosta do 28. avgusta znižani še za dodatnih 10 %.
Sem eden tistih dinozavrov, ki je originalno Mafio igral tudi ob njenem dejanskem izidu, in dobro se še spomnim, kako sem bil očaran nad njeno zgodbo, dobro spisanimi liki in očarljivim mestom Lost Heaven. To je bila ena redkih mafijskih iger, ki je nekako uspela pretvoriti magijo legendarnih filmov tipa Boter in Dobri fantje v obliko videoiger, in stvar sem takrat naravnost požrl ter jo nato še nekajkrat preigral.
Kaj točno je bilo na tej zadevi tako unikatnega, je težko zapisati z besedami, a tisto izkušnjo ni uspelo še enkrat ponoviti originalnemu razvijalcu Illusion Softworks v drugem delu. Čeprav ta ni bil niti približno slab, je bil ravno dovolj drugačen, da marsikomu ni dostavil točno tistega, kar si je želel. Nakar je franšiza prešla v roke studia Hangar 13, in tudi temu še danes ni uspelo povsem ujeti čarovnije originala, čeprav je to do sedaj poskušal narediti že trikrat.
NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Hangar 13 Založnik: 2K Platforme:PS5, Steam Nakup: Povezava Datum izida: 7. avgust 2025 Cena: 49,99 €
Zadnji poskus je bil narejen v igri Mafia: The Old Country, ki je sicer čisto v redu igra, a ji spet nekaj manjka. Mafia 3 je denimo šla v smer ustvarjanja velikega odprtega sveta, a je tega posejala s preveč ponavljajočimi opravili, medtem ko zdaj The Old Country vse to zavrže in se osredotoči na povsem linearno izkušnjo. Zlata sredina je najbrž nekje v sredi, kjer bi dobili odprti svet, ki bi imel tudi nekaj unikatnih stranskih nalog, vendar tega tule ni na spregled. Zato je treba že vnaprej opozoriti, da je tole skoraj povsem premočrtna izkušnja, ki vam tavanje po odprtem svetu omogoči samo v ločeni igralni izkušnji.
Hangar 13 nas v tokratnem poglavju popelje globoko nazaj v preteklost, in sicer na otok Sicilije, kjer je lokalna mafija že močna, a to na začetku potovanja našemu protagonistu Enzu bolj malo pomeni. Svoje dneve mora namreč preživljati znotraj rudnika, kjer mu skozi bedo pomaga samo njegov najboljši prijatelj. Nadaljnjega poteka zgodbe nato ni težko predvideti, saj Enzo pobegne in se obenem upre svojemu lastniku. Nakar ima to srečo, da pobegne v skedenj lokalnemu botru mafije, ki v njemu nekaj vidi. Zato hitro postanemo zlati deček mafijske združbe in naš vzpon po lestvici moči se hitro začne.
Ne bi bila Mafia igra če ne bi v njej morali prenašati zabojev. Tule se po ulicah potikam z glavarjevo hčerko, ki se že takoj na začetku zaljubi v našega heroja, kar s sabo seveda prinese lepo dozo nevarnosti.
Zgodba ni slaba, a kakšnih presenečenj ne pričakujte, in med igranjem se kar pripravite na nekaj klišejskih zapletov in razpletov. Če ste v mafijskih filmih pretkani, potem boste večino stvari lahko že vnaprej predvidevali, a te stvari so veljale tudi za originalno Mafio, ki jo The Old Country poskuša zvesto slediti. Liki, ki jih boste srečali med svojim igranjem, so dobro spisani in vsebujejo odlične glasovne igralce – za tisto pravo pristno vzdušje lahko vklopite tudi siciljanščino, a sam sem se nato odločil za angleščino, saj so nekateri govorci tam resnično talentirani.
Problem je zgolj to, da Sicilija enostavno ni tako zanimiva kot Lost Heaven. Mafijski filmi se skorajda vedno odvijajo v velemestih, in v podeželsko okolico “stare dežele” skočijo redko, zato mi je bilo raziskovanje vasic na konjskem hrbtu nekam tuje. Avtomobili sicer obstajajo, vendar je ježa konjev veliko bolj priročna, saj ceste asfalta ne poznajo, in tudi na splošno štirikolesniki niso preveč zmogljivi, in jih ni kakšen užitek voziti – še posebej se tu pozna izostanek radia.
Pripravite s ena veliko jahanja, saj so konji najbolj priročno prevozno sredstvo stare Sicilije.
Ne da bi odločanje o vozilu resneje vplivalo na igralno izkušnjo, saj je, kot rečeno, The Old Country ekstremno linearen naslov. Tako boste ves čas ujeti v misije, ki vas peljejo iz ene lokacije na drugo. Med temi izleti pa vas bodo skorajda vedno spremljali kompanjoni, ki izostanek radijskih postaj poskušajo nadomestiti s čvekanjem. Ob teh momentih bi si človek vendarle želel vsaj malce več svobode pri izbiri avta, a namesto tega so stvari vedno odločene že vnaprej. Zato je malce smešno, da založnik 2K prodaja Deluxe verzijo igre, ki ponuja dodatne avte, a teh niti ne boste sploh imeli prilike izkoristiti.
The Old Country se resda dogaja v preteklosti, a to ne pomeni, da nam bo manjkalo akcije. Začetek igre je sicer dokaj počasen, saj boste prvo pištolo prejeli v roke šele nekje po dveh urah igranja, pred tem pa se bo treba pretepati in uporabljati nož. Ta tip borbe je tule prav posebej izpostavljen, saj lahko na začetku izberete tip noža, nakar med bojem lahko izvajate razne poteze, kot je hitri zamah, težji udarec za prebijanje bloka, izmikanje in pariranje. Ti boji so navadno rezervirani za šefovske obračune in niso preveč zahtevni niti na najvišji težavnosti. Kakšnega naprednega Dark Souls tipa bojevanja pa na tem mestu ne pričakujte.
Novost so razni oltarji, ki jih najdemo med igranjem, moč pa je tudi nadgrajevati naš rožni venec.
Potem je tule streljanje, in tudi to smo že doživeli v predelavi Mafia: Definitive Edition. Naši nasprotniki niso preveč raznovrstni in so dokaj zabiti, najlažje pa se jih odkrižamo med prikritim smukanjem izza njihovega hrbta. Streljanje preko kontrolerja vsebuje nekaj samodejnega merjenja, in zopet največ štejejo zadetki v glavo. Zaradi tumpavosti sovražnikov resnega izziva ne boste doživeli, saj sami radi skačejo iz kritja in javno najavljajo, kdaj jim je zmanjkalo streliva in so postali ranljivi.
Grafično gledano je tole lep naslov, ki na konzoli PlayStation 5 teče pri stabilnih sličicah na sekundo. Tako kot pri igri Red Dead Redemption 2 je preprosto nekaj sproščajočega gledati v sončni zahod na konjskem hrbtu, in obrazne animacije naših sogovornikov so bolj napredne kot tiste v predelavi Mafia: Definitive Edition. Vendar pa ima igra težave pri hitrem prečkanju sveta, saj se stvari sproti izrisujejo na naši poti. Čeprav je ta problem prisoten pri marsikateri igri v odprtem svetu, je tu še posebej očiten, saj se včasih kakšna njiva izriše samo kakih deset metrov od gobca našega kljuseta.
Seveda je tu tudi dirkanje s hitrimi bolidi a bodite brez skrbi – izkušnja ni niti približno zahtevna kot tista iz originalne Mafie.
Mafia: The Old Country bi na koncu označil za v redu naslov, ki pa enostavno ne dostavi ničesar res takšnega, zaradi česar bi se mi vtisnil v spomin. Igra sicer predstavi dobro spisane osebe, in tudi sama zgodba ni za v smeti, vendar so dogodki predvidljivi, in tudi samo igranje je pač ponovitev tistega, kar smo videli že v Mafia: Definitive Edition, le da tule zaradi časovnega obdobja glavne kampanje vse skupaj mestoma izpade malce dolgočasno. Res upam, da prodajni rezultati kljub temu ne bodo slabi in da bo Hangar 13 dobil še eno priložnost, in da na plod njihovega dela ne bo spet treba čakati slabo desetletje.ve Edition, le da tule zaradi časovnega obdobja glavne kampanje vse skupaj mestoma izpade malce dolgočasno. Res upam, da prodajni rezultati kljub temu ne bodo slabi in da bo Hangar 13 dobil še eno priložnost in da na plod njihovega dela ne bo spet treba čakati slabo desetletje.
Pobijanje zombijev iz VR-pogleda je neizmerno zabavno početje, zato smo dobili kar nekaj naslovov, ki se oklepajo iste igralne mehanike. Nekaj od teh naslovov je bilo presenetljivo kakovostnih, saj smo se na takšen način lahko zabavali v igri Arizona Sunshine, dober pa je bil tudi The Walking Dead: Saints & Sinners.
Razvijalec in založnik Saber Interactive zdaj skuša to igralno formulo preseliti tudi v večigralstvo, zato je VR-podporo dobila njihova igra iz leta 2021, ki je sicer ob svojem rojstvu naletela na bolj mešane odzive, a se je njen sloves prek vseh posodobitev precej izboljšal, tako da je Saber pogumno izdal tudi VR-verzijo iste igre.
To žal ni brezplačni dodatek za originalno igro, saj predelava na Steamu stoji samostojno in je zanjo treba odšteti 19,99 €. Pri igranju lahko izbirate med sedmimi različnimi heroji in nato skočite v ugonabljanje presneto hitrih nemrtvih na lokacijah mest New York, Tokio in Marseille. Čakajo vas veliki izzivi, streliva pa tu ni treba hraniti, saj bo treba ves čas streljati in se izmikati. Zombiji so neutrudni in lahko preplezajo vse ovire, razvijalec pa se hvali, da mu je uspelo na zaslon naenkrat zbasati tudi do 200 navaljujočih, razpadajočih trupelc.
World War Z je zdaj že na voljo prek Steama, igrate pa ga lahko tudi samostojno prek nakupa igre v trgovini Meta Quest. Edina ovira je tako dejansko posedovanje VR-naprave, a to zagato lahko odpravite z najemom ali nakupom očal v slovenski trgovini Legit.si.
Raziskovalna firma Circana je nedavno objavila obširno študijo, ki se tiče nakupovalnih navad starejših in mlajših generacij, ta pa nam je predstavila nekaj zanimivih rezultatov. Najbolj zanimive odgovore je namreč podala aktualna generacija mlajših, ki jo označujemo tudi kot “Gen Z”, kjer je razpon starosti med 18 in 24 let.
Video game spend among 18 to 24's is down sharply.
"Young grads are having a much tougher time finding jobs. Student-loan payments are restarting for millions of borrowers… credit-card delinquency rates have risen to their highest points since before the pandemic…"
www.wsj.com/personal-fin…
Pri nas bi to bili mladi, ki so ravno začeli delati prek študentskega servisa in zdaj ob prvih plačah gledajo, kam bi zapravili vse te silne denarce. Ti očitno ne bodo šli v nakup novih videoiger, saj raziskava pravi, da je ta starostna skupina v primerjavi z istim časovnim obdobjem med januarjem in aprilom leta 2024 danes zmanjšala zapravljanje za 13 %. Pri tem je največji udarec prejela industrija videoiger, saj so se tam izdatki zmanjšali za kar 25 %. To je velik padec – še posebej če to številko postavimo ob bok drugim starostnim skupinam, saj so tudi te za igre zapravile manj, a je bil upad manjši od 5 %.
Ob teh rezultatih se seveda takoj postavi vprašanje, zakaj se je to zgodilo, in kdor spremlja industrijo videoiger, bo znal hitro nanizati kar nekaj teorij. Dejstvo je, da se lahko dandanes vsak zabava z igranjem videoiger – če le ima konzolo ali PC. Popularni večigralski naslovi tipa Fortnite, League of Legends, Counter-Strike 2 in PUBG so vse po vrsti brezplačne igre, ki ponujajo stotine, če ne celo tisoče ur zabave.
K temu lahko prištejemo še inflacijo in dejstvo, da je danes vse postalo tako presneto drago – vključno s cenami novejših AAA videoiger, ki po novem za osnovno verzijo zahtevajo kar 80 €, in ni težko videti, kako mlajši igralci preprosto konec meseca nimajo dovolj denarja, da bi za kakšen nov, večji enoigralski naslov odšteli polno ceno. Bolj pametno je v bistvu počakati nekaj mesecev, da razvijalec popravi največje hrošče, do takrat pa lahko celo cena malce upade, obenem pa se lahko vmes pozabavajo ob brezplačnih igrah, ki jih tedensko dostavlja Epic Games.
Žanr igranja fantazijskih vlog oziroma RPG-jev je že dolgo priljubljena veja enoigralskih iger in se je sčasoma razširil v nove igralne formate. Njega dni smo te naslove lahko preigravali striktno iz izometrične, od zgoraj gledane perspektive in se obenem ubadali z obsežnim pravilnikom Dungeons & Dragons, nakar se je stvar razširila v tretjeosebne avanture z akcijskim bojem, kasneje pa se je znova vrnila na stara pota.
Baldur’s Gate 3 je lepo pokazal, da imajo igralci še vedno radi tudi klasične izometrične izkušnje z modernimi prijemi, kot je denimo polna 3D kamera, a še pred to igro nam je takšne izkušnje dostavljal razvijalec Owlcat Games, ki je od svojih zgodnjih dni dalje postal tudi založnik. Pod njegovim vodstvom sta trgovini Steam in GOG zagnali večjo razprodajo klasičnih RPG iger.
Ker za zadevo stoji Owlcat, bodo najbolj izpostavljene seveda njegove lastne igre. Na Steamu lahko tako kupite njihov prvi večji naslov Pathfinder: Kingmaker – Enhanced Plus Edition za samo 2,99 €, kar je 85 % nižja cena od običajne. Impresiven, 65-odstotni popust je doletel tudi nadaljevanje Pathfinder: Wrath of the Righteous, ki ga zdaj lahko kupite za vsega 6,99 €. Za polovico je bila znižana cena tudi njihovega najnovejšega naslova Warhammer 40,000: Rogue Trader, ki zdaj stane 24,99 € in ima še vedno aktivno podporo – naslednje leto bo igra dobila še dva dodatka.
Kontroverzne izjave ti lahko na spletu prinesejo pravi medijski linč, a vsa ta pozornost zna biti zate tudi dobra – še posebej, če si streamer, saj se ti zaradi tega dvigne gledanost, kar prinese nove potencialne donacije, zaslužiš pa lahko še od same platforme, na kateri predvajaš svojo vsebino. Nikomur to ni bolj jasno kot streamerju Asmongoldu, ki že dolgo hodi po tanki liniji med kontroverznimi objavami, ki so sicer malce premalo ostre, da bi si zaslužil trajno odstranitev iz Twitcha, a so dovolj odmevne, da k njemu privabijo valove novih gledalcev.
Streamer se je včeraj zapletel v nov sporen komentar glede LGBT skupnosti, zaradi česar ga grdo gledajo na Redditu in forumu ResetEra. Med prenosom v živo je namreč naletel na temo glede LGBT skupnosti in tu komentiral, da je pri tej daleč največji problem črka T, ki označuje transspolne osebe. Njegovo mnenje je namreč, da vse ostale črke – torej geji, lezbijke in biseksualci – niso problematične, saj gre pri vsaki od njih za privlačnost do določenega spola, medtem ko se pri trans osebah vse vrti okoli individualne osebe in ne okoli njihove privlačnosti do kakega drugega spola. Zaradi tega bi se morala ta skupnost imenovati samo »LGB«, kar je seveda podžgalo vse pripadnike trans skupnosti, na spletu pa so se hitro pojavila pozivanja, da se streamerja umakne iz platforme.
A tokrat je stvar malce drugačna. Navadno, ko kakšen streamer poda kakšno kontroverzno izjavo, to nato hitro pobriše in temu sledi tudi uradno opravičilo. Tudi Asmongold je to storil dobrega pol leta nazaj, ko je Palestince označil za inferiorno kulturo, zaradi česar se je nato tudi opravičil. A tokrat posnetka svoje izjave ni umaknil in ga lahko še vedno gledamo na njegovem kanalu, prav tako pa Twitch do zdaj ni napovedal, da bi enemu od svojih največjih ustvarjalcev vsebine podelil kazen v obliki začasne prepovedi streamanja.
Asmongold se je teme LGBT-ja dotaknil že aprila in tudi takrat pošteno razburil internet z izjavo, da imajo otroci, ki še niso v puberteti, a se že soočajo s krizo identitete svojega spola, starše z duševno boleznijo. Tudi zaradi te izjave ga kazen ni doletela, tako da se ji bo verjetno izognil tudi tokrat.
Sony se je ta mesec odločil vsem svojim zvestim naročnikom polepšati dneve z lepim naborom kakovostnih in raznovrstnih iger. Pisali smo že o ponudbi za naročnino PlayStation Plus Essential, ki je ta mesec prinesla igri DayZ in Lies of P, zdaj pa svoje priboljške pridobivata še dražji stopnji Extra in Premium.
Verjetno največji naslov iz tokratne ponudbe je pretepačina Mortal Kombat 1. Razvijalec NetherRealm je prek te igre leta 2023 želel na novo vzpostaviti štorijalno vesolje, tako da je vse dogodke iz številnih predhodnikov resetiral, a ne čisto zares. S pogumno potezo ni šel povsem do konca, saj smo v glavnih vlogah še vedno gledali stare obraze, ki se med kampanjo nekako vrnejo na isto pot, kot smo jo gledali že prej, zaradi česar je bila zgodba rahlo razočaranje. Vendar morda vam to ni preveč pomembno, saj te stvari igrate zaradi nazornega nasilja, in tega vam Mortal Kombat 1 nameče z lopato. Razvijalec je od izida dalje izdal tudi eno večjo razširitev Chaos Reigns, ki pa jo boste seveda morali kupiti posebej.
Drugi zanimiv naslov iz avgustovskega pladnja dobrot je igra Spider-Man Remastered – Sonyjeva nekdanja ekskluziva, ki se je kasneje preselila tudi na PC. Stvar je originalno izšla leta 2018, a je nato dobila obdelavo za konzolo PlayStation 5, s tem pa je razvijalec Insomniac Games spremenil tudi obraz Peterja Parkerja, ker … no, v bistvu niti ne vemo, zakaj. A ta novi obraz boste nato gledali tudi v nadaljevanju iz leta 2023 in bo zagotovo tudi v tretjem delu, ki je zagotovo že v izdelavi, a ga bomo ugledali najbrž šele ob izidu konzole PlayStation 6.
PlayStation Plus Extra prinaša še novo igro razvijalca Giant Squid Studios, ki nam je v preteklosti ponudil igro Journey. Tokrat nas bodo poskušali zabavati z igro Sword of the Sea, od ostalih avgustovskih naslovov pa so tu še Harold Halibut, Atelier Ryza 3 Alchemist of the End & the Secret Key, Coral Island in Indika.
Vsi ti naslovi bodo za igranje postali na voljo 19. avgusta.
Dobrih 20 let nazaj je na kinoplatna prispel film Pirati s Karibov: Prekletstvo črnega bisera in temu ob najavi nihče ni pripisoval velike možnosti za uspeh. Navsezadnje je film slonel na zabavni vožnji znotraj Disneyjevega parka, a navadni gledalci se očitno niso zavedali, kako imajo ljudje radi piratske avanture, talent pri izdelavi filma pa je bil ogromen. Film je režiral Gore Verbinski, kot izvršni producent pa se je podpisal Jerry Bruckheimer, ki je pred tem zaslovel s filmom Podli fantje.
Pirati s Karibov so imeli tudi talentirano igralsko zasedbo, in v stransko vlogo je skočil igralec Johnny Depp, ki si verjetno tudi sam ni mislil, da bo njegov vedno rahlo opijanjeni kapitan Jack Sparrow postal takšna ikona, da je to v bistvu še danes za marsikoga igralčeva najbolj prepoznavna vloga.
Disney je seveda brž odobril izdelavo nadaljevanj in do sedaj smo dobili skupno pet filmov, a samo prve tri je režiral Gore Verbinski, za te pa na splošno velja, da so najboljši v tej franšizi. Zadnji del Salazarjevo maščevanje je izšel leta 2017 in takrat so bili gledalci že malce naveličani te franšize, od igralcev pa je v filmu vztrajal samo še Johnny Depp.
Disney zdaj že dolgo načrtuje ponovni zagon franšize, ki bi zgodbo začel na novo. Dolgo so krožile tudi govorice, da bi gledali povsem novo zasedbo igralcev in da med njimi v sodelovanje Johnny ni bil povabljen. To je bilo tudi na račun njegove zelo javne ločitve z Amber Heard, ki je na površje privlekla ogromno grdobij iz igralčevega zasebnega življenja, a od takrat je minilo dovolj časa, da so ljudje na to stvar že malce pozabili, javno mnenje o igralcu pa se je zopet začelo obračati v pozitivno smer.
Zato niti ne preseneča dejstvo, da je Disney že začel tipati, če bi se morda Johnny vendarle spet lahko vrnil v to svojo prepoznavno vlogo. To je potrdil tudi Jerry Bruckheimer, ki je v intervjuju za spletno stran Entertainment Weekly povedal, da se je z Johnnyjem pogovarjal glede njegove potencialne vrnitve v franšizo in da je bil ta po njegovem mnenju za to zainteresiran, a je vse odvisno od scenarija, ki je trenutno še vedno v izdelavi.
Jerry pravi, da še vedno poskušajo izgotoviti scenarij, ki bi bil vsem po godu, junija pa je tudi potrdil, da se v novi film ne bo vrnil samo Johnny Depp, ampak tudi nekateri drugi že znani obrazi. Interes je potrdil tudi Orlando Bloom in čisto možno je, da se bo vrnila tudi Keira Knightley – oba igralca sta v franšizi nazadnje nastopila leta 2007, ko je izšel film Na robu sveta.
Večigralska igra League of Legends se med nami nahaja že 16 let in razvijalcu Riotu je nekako uspelo to stvar ohraniti močno popularno, in to kljub temu, da smo vmes preživeli norijo za battle royale streljačinami ter da ta studio svoje igre ni nikoli preselil na konzole in je še vedno ni moč prenesti preko Steama.
To pa ne pomeni, da Riot ni pripravljen igre posodobiti in poskušati igralcem dostaviti opcijo malce drugačnega preigravanja. League of Legends sicer še vedno uradno ni možno igrati preko kontrolerja, a bomo kmalu dobili možnost alternativnega nadzora, saj bomo končno namesto golega klikanja z miško svojega šampiona po bojišču premikali tudi preko smernih oziroma WASD tipk.
Novo opcijo premikanja je Riot najavil včeraj preko daljšega videa, ki se je dotaknil tudi težave “smurfinga”, a je bila večina predstavitve namenjena WASD igranju. Razvijalec pravi, da bo to možnost igranja uvedel predvsem zaradi novih igralcev, ki jim zna biti zgolj navadno klikanje po mapi tuje in zaradi tega nad igranjem obupajo, še preden razkrijejo vse čare MOBA žanra. Nova možnost nadzora bi tako morala te igralce na prijaznejši način seznaniti z igro, pozdravili pa naj bi jo tudi tisti, ki so morda League of Legends nekaj časa igrali, nakar so se preselili v preigravanje prvoosebnih streljačin, zdaj pa bi se radi vrnili v LoL, a so se medtem odvadili klikanja z miško.
Riot v videu močno poudarja, da je veliko časa namenil poliranju in optimizaciji tega igralnega načina, saj jim je najbolj pomembno, da imajo vsi igralci uravnoteženo igralno izkušnjo, tako da nihče na koncu na bojišču ne bi imel samo zaradi nadzorne sheme pomembnejše prednosti.
Prva testiranja WASD premikanja so že izvedli interno, javno pa bo nadzorna shema najprej postala na voljo preko testnih strežnikov, datum za to pa trenutno še ni jasen.
Bo tole končno tisto leto, ko raja množično ne bo igrala samo novega Call of Dutyja, ampak se bo raje zadrževala znotraj igre Battlefield 6? Če gre sklepati po rezultatih odprtega beta testiranja, ki se je odvilo pretekli vikend, se kaj takšnega zna čisto zares zgoditi, saj so bile številke igralcev presneto obetavne.
This is Battlefield's biggest Open Beta ever.
Peak time is approaching and queues will be expected. We're working on entry times to the game, but appreciate your patience as you wait for your time to arrive.
Vzpodbuden naval igralcev se je zgodil že sredi prejšnjega tedna, ko je bilo testiranje igre na voljo prednaročnikom, in že takrat se je v čakalnih vrstah mudilo več kot 50 tisoč igralcev. Nato je beta testiranje med soboto in nedeljo postalo zares odprto, saj se ga je lahko udeležil vsak igralec, ki je bil na svoji priljubljeni trgovini voljan prenesti okoli 40 GB podatkov in se nato vreči v akcijo. Čakalne vrste so bile tudi tokrat ogromne, a te številke niso enake kot v kakšnem World of Warcraftu, saj si tudi na samem repu 50-tisočglave kolone do igranja prišel v zgolj nekaj minutah, igralci pa medtem niso poročali o nobenih sesutjih strežnikov.
Zdaj, ko se je prah na bojišču odprte bete malce polegel, si lahko bolje ogledamo tudi konkretne številke. Založnik EA se je na družabnih omrežjih že pohvalil, da je šlo za najbolj obiskano beta testiranje v zgodovini franšize Battlefield. Spletna stran SteamDB razkriva, da je ta hvala založnika upravičena, saj je beto v soboto istočasno igralo kar 521.079 igralcev. To je za to igro izjemen uspeh in razvijalec DICE si je lahko vsaj malce oddahnil, saj je dokazal, da se je zmožen pobrati iz tal in se učiti na napakah, ki jih je bilo v zadnjem delu franšize Battlefield čisto preveč.
Beta testiranja še niso zaključena, saj bo novo potekalo od 14. do 17. avgusta. Optimizacija igre je na PC-ju po vseh poročilih odlična, za tiste res visoke sličice na sekundo pa je pametno že zdaj nadgraditi svoje komponente – igranje na 360 Hz monitorju enostavno ponudi svoje prednosti, za poln izkoristek česa takšnega pa pridejo ravno prav UVI PC-ji.
Battlefield 6 ima končni izid načrtovan za 10. oktober.
Razvijalec BioWare je bil pred 16 leti na vrhuncu svoje slave, saj temu studiu redkokdaj kakšen projekt ni šel od rok. V svoji zgodovini so ustvarili nekaj legendarnih iger, leta 2009 pa so dokazali, da znajo skupaj spraviti tudi povsem svežo franšizo, in to v bolj odraslem fantazijskem okolju. Tako se je rodila igra Dragon Age: Origins – legendarni RPG, ki ga še danes uvrščamo med najboljše fantazijske izkušnje, s fantastičnimi liki, globokim svetom in dokaj izvirno zgodbo.
Dragon Age je imel takrat svetlo prihodnost, ki pa se franšizi ni uresničila. Založnik EA je kmalu po izidu razvijalcu BioWare dal zelo malo časa, da ustvari nadaljevanje, in to je izšlo že leta 2011 ter bilo povsem drugačno od predhodnika. Nato smo leta 2014 dobili tretji del Inquisition in čeprav se je ta prodal najbolje od vseh treh, smo na četrti del morali čakati vse do leta 2024, ko je izšel The Veilguard, ta pa je razočaral velik del oboževalcev in povsem zgrešil prodajne cilje.
Dragon Age je danes tako bržkone spet postal zamrznjen za naslednje desetletje. V nedavnem intervjuju pa je YouTuber MrMattyPlays pred mikrofon dobil Marka Darraha in ga povprašal, zakaj Dragon Age v vsem tem času ni dobil nobene uradne predelave. Matty pri tem izpostavi predelavo trojice iger Mass Effect v paket Legendary Edition, ki je bil edini resnično pozitivno sprejeti projekt s strani BioWara, in zato je bilo nekako logično pričakovati, da bo tudi Dragon Age doživel podoben tretma.
Mark Darrah je pri BioWaru delal kot izvršni producent pri vseh treh Dragon Age igrah, zato je pravi naslov za takšna vprašanja. In tudi temu studiu je bilo jasno, da bi igralci radi dobili predelave, zato so to idejo večkrat predlagali EA-ju, vendar je ta projekte vsakič znova zavrnil. Mark sicer pravi, da niso ravno nasprotovali tej ideji, a je problem nastal, ker zanjo niso odobrili dodatnega proračuna. Pri tem založniku stvari namreč potekajo tako, da vsak studio dobi določen proračun in mora s tem pripeljati trenutne projekte do konca. Tako so idejo predelave pozdravili, a z dodatkom, da mora ta nastati s proračunom, ki ga že imajo. Ko je BioWare odvrnil, da morajo s tem denarjem dokončati druge projekte, ki jih trenutno razvijajo, in da za predelavo potrebujejo dodatna sredstva, so dobili zgolj skomig z rameni.
Darrah pravi, da še vedno verjame v predelavo prvih treh Dragon Age iger in da bi bil to dober prvi korak k ponovnemu oživitvi te franšize. Ali se bo to zgodilo, je seveda neznanka – BioWare danes ni več isti kot nekoč, saj ima studio zdaj za sabo že tri neuspešne projekte. Trenutno dela na novem poglavju franšize Mass Effect, a po zadnjih večjih odpuščanjih se pojavljajo dvomi, ali bo razvijalec sploh še dovolj dolgo obstal, da bo lahko dostavil še en takšen večji projekt.
Literarno področje nosi ogromno podobnosti z videoigrami. Nenazadnje premnogo iger odlikuje ravno dobra zgodba. V literarnem svetu, kjer se mnoge zgodbe razblinijo kot megla ob prvem jutranjem soncu, se občasno pojavi redkost, ki izstopa iz povprečja. V Objemu Temnih Zveri, delo slovenske avtorice Monike Pavlovič, se je začelo kot tiha prisotnost na knjižnih policah, a se je hitro razvilo v prepoznavno točko slovenske fantazijske pokrajine. Gre za načrtovano sago osmih delov, ki vleče podobnosti na premnoge znane franšize, ki nosijo korenine v literarnem svetu (recimo The Witcher ali Metro). In sploh me ne bi čudilo, če bo tudi ta serija v ne tako bližnji prihodnosti deležna iste preobrazbe.
Prvi del serije je odprl vrata v skrivnosten in neizprosen svet, kjer svetloba in tema ne živita v ločenih sferah, temveč se prepletata, oplajata in medsebojno sooblikujeta. Letošnje nadaljevanje Amaranthine pa gradi na temeljih in razpira nova obzorja. Potaplja se globlje in razkriva kotičke sveta, ki so bili doslej skriti. Serija kot celota obljublja epsko pripoved, ki bo postopoma zgradila mitologijo, v kateri bodo bralci prepoznali tako domače kot tuje elemente in ki bo rasla skupaj s pisateljico.
Serija, ki obeta epsko potovanje
V središču pripovedi stoji Elianna Malum. Ni popolna junakinja, temveč vleče podobnosti na Aloy iz franšize Horizon. Ranljiv organizem, postavljen v osredje spletk, ki jih ne razume povsem, postavljena v čevlje, ki so preveliki zanjo. Takšne junakinje so redke. Niso močne, umetne Mary Sue ikone brez napak, temveč svojo moč izklešejo na podlagi človečnosti.
Elianna ni ikona brez napak, temveč ogledalo, v katerem se lahko prepozna vsak, ki je kdaj nosil breme preteklih odločitev. Skuša preživeti v okolju, kjer lahko vsaka napaka pomeni konec. Njena osebna zgodba je pripoved o nepopolnosti, bremenih odločitev, posledicah dejanj in nenazadnje tudi nesojeni ljubezni.
Vsak njen padec ni prekomerno dramatična zgodba o samopomilovanju, ampak lekcija, ki jo preoblikuje v močnejšo različico. Njen korak nosi tveganje in vsak težko prigaran uspeh začasen, saj je vedno znova potisnjena proti naslednjemu preizkusu. Včasih se dvigne, včasih pade, a iz vsakega poraza črpa nekaj, kar jo preoblikuje. Gre za osebo, ki z izkušnjami raste, se uči iz svojih napak in je včasih podrejena čustvom, čeprav slednje vodijo v manj optimalne odločitve. Ob vsem tem pa se bori tudi proti notranji sili, ki jo želi požreti in izpljuniti.
Magija s posledicami
Magija je v knjižni seriji eden osrednjih elementov, a nosi svoja pravila. Je preizkus značaja, volje in sposobnosti prevzema nadzora nad kaosom kreacije. Tukaj magija ni darilo, ki se lahko uporablja brezskrbno, temveč komaj ukročena zver, ki jo je treba spoštovati, če ne želiš, da se obrne proti tebi.
Amaranthine, osrednja lokacija drugega dela, ni zgolj prostor varnosti, temveč eden od svetov ter epicenter konfliktov in zavezništev. Kot osrednja baza, kjer junaki trenirajo, načrtujejo in se pripravljajo na naslednje izzive. Je prostor, kjer se urijo amagi, posamezniki z edinstveno vezjo na magijo različnih elementov.
V ozadju tega nadzorovanega okolja preži stalna grožnja. Anhedoni, nad-demoni, ki iščejo fragmente Oenomela, starodavnega artefakta, katerega moč je dovolj velika, da preoblikuje naravni red sveta. Njihov lov ni kaotičen, temveč premišljen, skoraj naravoslovno sistematičen, kot delovanje vrhunskega plenilca. Če bi jim uspelo, bi posledice segle prek meja Amaranthine in spremenile svet, kot ga poznamo.
V nasprotju s hladnimi in brezčutnimi anhedoni, obstaja druga vrsta skrivnostnih bitij. Demoni, ki niso nosilci uničenja. Niso neposredni sovražniki, temveč nenavadni zavezniki, ki imajo kot vsi drugi liki lastne motivacije. Posedujejo globino in kompleksnost, ki presegata preprosto dobro ali zlo. Njihovo trenutno poslanstvo pa vključuje glavno junakinjo, Elianno Malum, in jih združuje v boju za ravnovesje sveta. Pomagajo ji razviti in nadzorovati moči, hkrati pa opozarjajo na tveganja in pasti, ki jih prinaša uporaba magije.
Slovenska avtorica, mednarodna kakovost
Monika Pavlovič se pri svojem pisanju zanaša na opazovanje detajlov in potrpežljivo gradnjo sveta, ki se razvija pred očmi bralca. Vsaka lokacija, vsak prizor, ima svojo težo in namen. Čeprav se njen slog zlahka primerja z mednarodnimi avtorji sodobne YA fantazije, ohranja nekaj izrazito slovenskega. Ne zgolj v jeziku, temveč v načinu, kako gradi napetost in kako plete odnose med liki. V njenem pisanju je mogoče čutiti, da so čustva in medsebojne vezi enako pomembni kot boj z zunanjim sovražnikom.
V Objemu Temnih Zveri: Amaranthine je dokaz, da ustvarjalnost ni omejena z geografijo. S premišljeno strukturo, jasno vizijo in bogatim besediščem Monika ustvarja svet, ki lahko stoji ob boku največjim fantazijskim serijam, ne da bi izgubil svoj izvorni pečat.
Največja privlačnost prihajajoče indie igre Shutter Story je njena ideja igralne formule. Igramo namreč paranormalnega detektiva, ki mu prijatelj zaupa, da ga že dolgo mučijo razni duhovi in druga paranormalna dogajanja. V posest dobite cel kup slik in starih videoposnetkov, nakar preko posebne programske opreme SpectralAware na teh slikah poskušate s pomočjo različnih tehnik, kot je osvetljevanje scen, izluščiti stvari, ki so navadnemu očesu nevidne. Tako boste velikokrat iz teme izbrskali kak lebdeč obraz ali pa opazili odsev kakšnega paranormalnega bitja.
Odlična je tudi estetika, saj je programska oprema videti kot nekaj iz časov operacijskega sistema Windows XP – skupaj z ogromnimi gumbi in predvajalnikom, ki je močno podoben Windows Media Playerju. Prek tega brskanja za paranormalnim boste razkrili tudi temačno zgodbo, ki v prijateljevem družinskem drevesu sega nazaj za nekaj generacij.
Problem nastane le pri dejanskem igranju. Napovednik nam namreč najprej predstavi brskanje po posnetkih in slikah, ki v slogu igre Her Story uporablja resnične igralce, kar doda k občutku groze in pristnosti. Vendar pa bo Shutter Story vseboval tudi nekaj dejanskega igranja, kjer boste preko prvoosebnega pogleda obiskali lokacije in sami doživeli nekaj paranormalnega. Takrat pa se velik del te groze porazgubi, saj grafična podoba enostavno ni dorasla izzivu – gledamo v NPC-je, ki se jim ustnice ne premikajo, in bolj uboge animacije. To je sicer razumljivo, saj gre vendarle za indie naslov, a želim si, da bi razvijalec ostal zgolj pri formatu skakanja med slikami in videi, saj lahko ti igralni vložki pokvarijo celotno izkušnjo.
Shutter Story še nima datuma izida, svoj interes pa lahko razvijalcu pokažete tako, da si zadevo na Steamu dodate v seznam želja.
Če je bil včasih strah, da bo umetna inteligenca pogoltnila veliko že obstoječih služb in poklicev zgolj teorija, je te dni situacija povsem drugačna – algoritmi so napredovali že do te stopnje, da nam AI ni pri delu samo pomočnik, ampak lahko marsikoga v celoti nadomesti. Tako v bistvu niti nismo preveč presenečeni nad nedavno odločitvijo Microsofta, ki je na en mah odpustil 9.000 ljudi. Rezanje služb pa zna biti v prihodnosti še bolj globoko, saj je Google nedavno predstavil orodje, ki lahko nadomesti cele razvojne ekipe.
Gre za projekt Genie 3, ki se malce razlikuje od nam že poznane umetne inteligence. Google opisuje Genie 3 kot nekakšen skupek sistemov umetne inteligence, ki nato lahko uči umetnointeligentne agente za ustvarjanje specifičnih nalog. Googlova divizija DeepMind je decembra navdušila s predstavitvijo sistema Genie 2, zdaj pa je ponovno nase opozorila prek Genie 3, ki ga označuje kot pomemben korak do ustvarjanja splošne umetne inteligence oziroma AGI.
Genie 3 zna ustvariti cele virtualne svetove in te nato lahko dinamično spreminja glede na ukaze uporabnika. Vse to se dogaja v realnem času, kar je naravnost neverjetno, saj je to resnično lahko pot do ustvarjanja pravih virtualnih svetov, ki prej enostavno niso bili dosegljivi. Samo predstavljajte si ustvarjanje igre v odprtem svetu tipa GTA, kjer resnično lahko počneš, karkoli se ti zahoče. Seveda je demo v zgornji video predstavitvi bolj skromen, saj lahko vidimo bolj preproste svetove, ki se dinamično prilagajajo našim dejanjem, a neverjetno je že to, da stvar dejansko deluje – in potencial je gromozanski.
Google sicer priznava, da je pred njimi še veliko dela. Napredek v primerjavi z Genie 2 je velik, saj lahko Genie 3 zdaj sliko oddaja v ločljivosti 720p, a še vedno je tu problem stabilnosti, saj lahko orodje deluje samo nekaj minut, preden začne proizvajati grafične napake – za igričarstvo pa mora biti stvar stabilna vsaj nekaj ur.
Na žalost Genie 3 še ni dovolj razvit, da bi ga lahko preizkusila splošna publika, a Google pravi, da želijo testiranje izdelka kmalu razširiti na širšo skupnost.
Originalni Plants vs. Zombies iz leta 2009 je dober primer igre, kjer je imel razvijalec dokaj preprosto idejo, ki se je izkazala za resnično uspešnico. Razvijalec PopCap nam je dostavil naslov, ki je bil precej preprost za igranje, a je vseeno vseboval nekaj taktike, tempo in težavnost pa sta se lepo stopnjevala skozi stopnje – tako da igre kar nisi mogel nehati igrati. Seveda je založnik EA v tej zasvojljivosti igralcev zavohal priložnost, zato je nadaljevanje preselil izključno na telefone ter čez vse skupaj posul goro mikrotransakcij, tako da od originalnega prisrčnega naslova, kjer nam na koncu všečno pesem zapoje sončnica, ni ostalo skoraj nič več.
EA bi rad iz originala potegnil še kakšen zlatnik, zato je nedavno napovedal predelavo Plants vs. Zombies: Replanted, ki bo ponudila prenovljeno grafično podobo, dodatne stopnje in celo možnost sodelovalnega igranja za dva igralca. Vse to se sliši super, čeprav original še danes ni videti slabo in ga lahko na Steamu kupite za vsega 4,99 €.
Yeah, I was the background artist for the original PvZ too and it felt super weird seeing all my work like redone in HD and of course I had nothing to do with it. Would've been happy to do those reworks myself 🤷🏽
Kar ni ravno lepo, pa je dejstvo, da EA pri izdelavi predelave ni kontaktiral izvirnih risarjev, ki so zaslužni za tako prisrčno in prepoznavno podobo originalne igre. Rich Werner, ki je delal na originalni igri, se je oglasil na X-u in zapisal, da bi bil hvaležen, če bi ga EA vsaj kontaktiral, da bi pomagal pri obdelavi tekstur – a da ni slišal ničesar. To zgodbo je potrdil tudi Enrique Corts, ki je prav tako sodeloval pri umetniški podobi originala.
Plants vs. Zombies: Replanted izide 23. oktobra za PC, PS4, PS5, XO, XSX, NS in NS2, cena pa bo sprejemljivih 19,99 €.
Založnik 2K je nekje deset let nazaj spoznal, da ima težave z nekaterimi svojimi večjimi franšizami, ki so jih zapustili originalni ustvarjalci. Najprej je bila tu Mafia, ki je morala za ustvarjanje tretjega dela zaposliti nov studio Hangar 13, ta pa se pri svoji nalogi ni dobro odrezal. Podobne težave so doletele tudi prepoznavno franšizo BioShock, saj je studio Irrational Games zapustil šef Ken Levine, zaradi česar so za nekaj časa po vodi splavala upanja po novem BioShocku.
2K franšize ni nameraval kar pustiti na smetišču preteklosti, zato je leta 2019 ustanovil nov studio Cloud Chamber. Njihova naloga je bila specifično ustvariti novo poglavje BioShocka, in čeprav so bili takrat polni hvale glede talenta tega razvijalca, šest let kasneje za ta projekt nismo dobili niti ene sličice, kaj šele da bi se pogovarjali o datumu izida.
Zdaj je potrpljenje očitno začelo minevati tudi založnika, saj novo poročilo iz spletne strani Bloomberg pravi, da je BioShock 4 zašel v resne težave. Cloud Chamber naj bi predstavili do sedaj postorjeno delo, ki pa založnika 2K ni prepričalo, zato bo treba velik del igre postoriti na novo. Največja težava naj bi tičala v sami zgodbi, kar je problem, saj je bila štorija pomemben del preteklih poglavij. Cloud Chamber naj bi zaradi teh težav organiziral krizni sestanek, na katerem so jim vodilni povedali, da mora razvijalec postati hitrejši in bolj agilen – po domače povedano, to pomeni, da jih najverjetneje čakajo odpuščanja.
2K ni bil zadovoljen z še enim projektom, na katerem je delal Cloud Chamber. Ta je namreč ustvarjal predelavo prvega BioShocka, a je bila stvar očitno tako šibka, da je bila v začetku leta kar preklicana. Trojica BioShock naslovov je sicer leta 2016 dobila manjše obnove znotraj zbirke BioShock: The Collection, vendar je bila ta bolj izgovor za prodajo iger na novejši generaciji konzol.
Frosthaven je ena tistih namiznih iger, katerih dostava poštarju služi kot nadomestek za fitnes in priložnostno hernijo. Gre za nadaljevanje kultnega Gloomhavna iz leta 2017, in s svojo taktično globino ter brutalno obsežnostjo je navdušila marsikoga. A njena obsežnost še vedno deluje kot odganjalec povprečnih smrtnikov, ki imajo raje igre, kjer mečeš kocko in se rutinsko premikaš po plošči v smeri urinega kazalca.
Vodič vsebuje čudovitih 83 strani, kar presega večino diplomskih naloga, a z več akcije in manj praznega filozofiranja. Četudi se izogneš predhodnemu branju, ga boš v prvih igrah listal pogosteje od bosanskega slovarja ob obisku gradbišča. Kaj pa je razlika napram prvi igri? Podvojen čas igranja, obsežna kampanja z možnostjo gradnje lastnega naselja ter še več grdobcev in več najemnikov, ki poskušajo doseči pokoj med plenjenjem temnic.
Razvojna ekipa: Snapshot Games Inc. Založnik: Arc Games Platforme: PC Steam:Povezava Datum izida: 31. julij 2025 Cena: 38,99 €
Zvrst: Potezna strategija/Igranje vlog
Napovednik
Bralna značka po igričarsko
Pri prenosu mamutskega namiznega spektakla Frosthaven na osebne računalnike so se javili Snapshot Games, avtorji mutiranega XCOM klona Phoenix Point. Še vedno gre za sodelovalno uganko s poteznim raziskovanjem in bojevanjem, ki jo tu in tam popestri nekaj zgodbe ter bazegradnje.
Čeprav različica v zgodnjem dostopu sicer ponuja zgolj okrnjeno vsebino, pričakujemo, da bodo v prihodnjih mesecih pritekel reden tok vsebine. Glavna prednost digitalne različice je zmanjšanje kompleksnosti. Ampak to je tako, kot da bi zapleteno medicinsko proceduro poenostavili z YouTube vodičem. Igra ponuja priročnik, a je ta približno tako uporaben kot QR meni v restavraciji.
Največji greh Frosthavna PC pa se skriva v tem, da igra molči o svojem najbolj ključnem mehanizmu. Napadi (tako tvoji kot nasprotnikovi) so odvisni od modifikatorskih kart, ki se naključno vlečejo iz osebnega kupčka. V fizični igri si ta kupček sestaviš sam in znaš že pred bitko oceniti svoje možnosti. V digitalni? Naključje deluje iz ozadja, ti pa samo gledaš, kako ti igra hladnokrvno v roko zabriše minus dva in ti obesi krivdo, kot bi bil ti osebno odgovoren za svetovno finančno krizo.
Digitalizacija ima svoje prednosti
Seveda, digitalna verzija ima svetle plati. Ni več potrebe po zaposlitvi kuhinjske mize, cena za vstop v svet je veliko nižja, igri je dodan glasovni igralski ansambel, avtomatizacija poskrbi za večino mehanskega dela, kot je premikanje sovražnikov, mešanje kupčkov ter kalkulacija napadov in obrambe.
Ključno je, da lahko shraniš igro in nadaljuješ, kjer si ostal, ali pa prevrtiš čas pred trenutek, ko je jeti uporabil sulično ost za razdevičenje tvoje zadnjice. To ni več igra. To je psihološki eksperiment, v katerem meriš prag, koliko jezen lahko postaneš, preden ti začnejo rasti sivi lasje še na bradavicah.
Posledica vsega tega je sicer nezmožnost prilagajanja. V fizični različici lahko prosto prenašaš in vneseš like iz prejšnje igre, kar skupen nabor (z vsemi odklenjenimi liki) poveča na 39. Glede na to, da je vsaka po svoje lasten organizem, je možnost izbire absolutno astronomska. Škoda je le, da jih je v digitalni različici Frosthaven trenutno na razpolago le 8, vključno z dobro 1/3 zgodbene vsebine.
Brez vrnitve, brez milosti
Eksperimentiranje je običajen del Frosthavna. Vsak lik igra po svoje in edini način, da jih res razumeš, je z večkratno uporabo. Težava je, da digitalna verzija glede tega ne pozna usmiljenja. Ne. kaznovala te bo z vso hladno natančnostjo davčne uprave.
V analogni igri je popravljanje napake stvar enega stavka “Ej, lahko samo hitro ponovim zadnjo potezo?” Soigralci zamahnejo z roko in gremo dalje. Na računalniku pa si ob potrditvi poteze zaklenjen. To privede do tega, da pred vsako potezo zreš v ekran, kot bi moral podpisati pogodbo s hudičem.
To je proces, ki si ga je očitno zamislil nekdo, ki sovraži človeško srečo in ima rad red. Da, morda preprečuje goljufanje. Ampak hkrati sproži frustracijo, ki bi še Dalaj Lamo spravila do izreka kakšne sočne kletvice.
Veličastna ledena kazen
Čeprav je igra še v zgodnjem dostopu, ostaja dvom: ali bodo avtorji izboljšali uporabniško izkušnjo in izpopolnili igro s vsebino, ki si jo zasluži, ali bodo vrgli roke v zrak in igro predčasno zapustili peklu zgodnjega dostopa? Seveda obstaja upanje. Snapshot Games lahko optimizira uporabniški vmesnik in doda več dostopnih pravil. A nekako mislim, da bo osnovna hladna krutost Frosthavna ostala nespremenjena.
Frosthaven te ne poskuša zabavati. Ne. Frosthaven te kali, kot čustveno nedostopen oče iz 80-ih, ki namesto “rad te imam” reče: “Dobro si razbil to pošast, sine.”
Morda pa sploh ne gre za težavo. Morda je to zgolj znak, da moram utihniti in “git gud”. Če je temu res tako, potem ta predogled ni klic k igranju, ampak zgolj opozorilo. V kolikor se boš podal v ledeni pekel, bodi pripravljen na batine.
Razsodba
(+) Odlična atmosfera na glasovnega podajanja (+) Manj fizičnega dela (+) Igralna zanka ostaja zasvojljiva (+) Vrhunska taktična izkušnja (+/-) Potencialna možnost za ogromno vsebine (+/-) Kompleksnost osnovne igre ostaja nedotakljena (-) Nepopolna pravila, skriti mehanizmi (-) Neodpuščajoča in rigidna izvedba potez
O prihajajoči seriji The Paper smo že večkrat pisali, kar je presenetljivo, saj projekt v preteklosti sploh še ni dobil napovednika, a je kljub temu požel veliko medijske pozornosti. Razlog za to je dejstvo, da pri njem sodeluje Greg Daniels in da se je ta odločil obnoviti svoj najbolj prepoznaven projekt, ki sliši na ime The Office – le da bo tokrat dokumentarno ekipo poslal v mesto Toledo, kjer bomo spremljali pot propadajočega časopisa Truth-Teller.
Greg je sicer že pred tem ustvaril podoben projekt Space Force – serijo, ki jo je pripravil za Netflix, a je bila zaradi slabe gledanosti ukinjena. The Paper je malce drugačna zadeva, saj se bo serija odvijala v istem vesolju kot Pisarna, zato lahko pričakujete podoben stil komedije. Morda lahko upamo tudi na kakšen znan obraz iz Dunder Mifflina. To je potrdil že prvi napovednik, ki je izšel včeraj in v katerem se je pred kamero ponovno pojavil igralec Oscar Nuñez, ki bo znova odigral Oscarja Martineza – le da je ta tokrat veliko bolj sovražno nastrojen do dokumentarne ekipe.
Prvi napovednik me sicer – kot velikega oboževalca Pisarne – ni ravno odpihnil, a takšnim stvarem je po drugi strani treba pustiti nekaj svobode in časa, da se nam priljubijo ter da igralci zares zaživijo svoje like. Tudi Pisarna v svoji prvi sezoni ni takoj pritegnila množic, a danes živimo v drugačnih časih in pretočne platforme pogosto hitro ukinejo nove serije, če te že na začetku ne dosežejo večje gledanosti.
The Paper ima potencial dolgega življenja zaradi svojega slavnega predhodnika, vendar tudi to ni stoodstotna garancija. Prej omenjena Space Force je imela na primer odlično igralsko zasedbo, ki jo je vodil nihče drug kot Steve Carell – najbolj prepoznaven obraz Pisarne – a tudi to ni zadostovalo, da bi serija dočakala več kot dve sezoni.
The Paper bo v prvi sezoni ponudila deset epizod, prve štiri pa izidejo 4. septembra. Na žalost bodo dostopne le na pretočni platformi Peacock, ki v Sloveniji ni na voljo, zato lahko le upamo, da jih bomo lahko gledali na alternativni evropski različici SkyShowtime.
Umetna inteligenca je zdaj v tistem razburljivem delu obstoja, kjer še vsi z njo inovirajo, novi modeli pa pridobivajo pomembne dodatne lastnosti, ki so tam zato, da nase privlečejo čim več uporabnikov in jih hkrati privabijo iz rok konkurence.
Podjetje OpenAI je dolgo namigovalo, da bo zelo kmalu izdalo svežo različico svoje umetne pameti GPT-5 – in to se je dokaj nenadoma zgodilo kar včeraj. Dobili smo daljšo predstavitev, veliko obljub o izboljšanem delovanju, vodja OpenAI-ja Sam Altman pa nas je še dodatno presenetil s tem, da je GPT-5 v uporabo poslal kar takoj in nadgrajeni ChatGPT omogočil tudi vsem tistim, ki storitev uporabljajo brezplačno.
Altman pravi, da je novi model nadgrajen v vseh pogledih in da naj bi uporabnik v pogovorih z umetno inteligenco zdaj prvič dobil občutek, da se zares pogovarja s strokovnjakom za izbrano temo. Manj naj bi bilo tako imenovanih “halucinacij”, ko umetna inteligenca preprosto ni vedela pravega odgovora, zato si ga je začela kar izmišljati – zaradi česar je uporabnik na koncu dobil napačne informacije. Izboljšan naj bi bil tudi varnostni sistem: GPT-5 bo zdaj bolje razločil, na katera vprašanja lahko odgovori in na katera ne. Tipičen primer bi bil, če ga nekdo vpraša, pri kateri temperaturi zagori določen material – to je lahko bodisi nedolžno vprašanje študenta, ki pripravlja eksperiment, bodisi vprašanje terorista, ki načrtuje napad na civiliste.
Izboljšave so prispele tudi na področje zvočnega modela, kjer zna orodje zdaj verno glasovno izgovoriti izbrano besedilo – to pa stori z večjim občutkom za primerno intonacijo, premore in vse drugo, kar je doslej znal narediti le kak profesionalni glasovni igralec.
Kot rečeno, naj bi bil GPT-5 zdaj že na voljo vsem uporabnikom, a dostop se očitno ureja po valovih, saj sem se ob svojem testiranju še vedno pogovarjal s prejšnjim modelom. In morda se mi tudi ne mudi preveč s prehodom na novo različico, saj tisti, ki so svoje dostope že dobili, nov model preprosto sovražijo.
Po podatkih z Reddita je GPT-5 izgubil ves šarm, ki ga je nosil doslej. Odgovori so krajši in jim manjka “osebnosti”, kreativno pisanje je izgubilo na izvirnosti, presenetljivo veliko ljudi pa se na ChatGPT zanaša kot na čustveno oporo – zaradi česar so dobili občutek, da so izgubili dobrega prijatelja. Na njihovo nesrečo je vrnitev na prejšnjo različico nemogoča, saj lahko zdaj privzeto uporabljajo samo GPT-5, kar je na spletu že rodilo prvo peticijo za opcijski dostop do prejšnjega modela – a se bojim, da je za kaj takega bolj malo upanja.
Odprto testiranje igre Battlefield 6 je ob času tipkanja tega članka oddaljeno manj kot dve uri, vznemirjenje za novo večigralsko streljačino pa je na vrhuncu. Čuti se, da ima Battlefield tokrat dejansko priložnost, da Call of Duty vsaj za nekaj časa izrine s prestola. Razvijalec DICE in založnik EA sta pri promociji izpostavljala realistično podobo igre in poudarjala, da ta ne bo nikoli vpeljala raznih preoblek, ki jih CoD po drugi strani pridno izrablja za promocijo slavnih oseb, kot sta Snoop Dogg ali pa risanih serij, kot je American Dad.
Te besede so očitno padle na plodna tla, saj igralci mrzlično iščejo dostop do zgodnjega testiranja igre. To se bo namreč za pripadnike platforme Battlefield Labs ali pa za tiste, ki so igro prednaročili, začelo že danes, 7. avgusta ob 10.00, in se bo nadaljevalo tudi jutri. Beta različico igre lahko prenesete že zdaj, jo zaženete in se malce poigrate z nastavitvami, za dejansko igranje pa vas pričaka sporočilo, da strežniki še niso odprti in da je pred vami čakalna vrsta.
Ta je dober pokazatelj, koliko je trenutno zanimanja za ta naslov, in če lahko iz nje sklepamo tudi na končno prodajo, se EA-ju že zdaj smeje. Še preden so se strežniki sploh odprli, je bilo v čakalni vrsti več kot 50.000 igralcev – in stavim, da bo ta številka eksponentno narasla v naslednji uri pred uradnim zagonom strežnikov.
Zanimivo bo videti, ali bodo strežniki zmogli prenesti ves ta pritisk. Osebno pričakujem, da bodo vsaj prvih nekaj ur testiranja razmere dokaj kaotične. Situacija se bo morda normalizirala jutri, a nato bodo strežniki podvrženi še večjemu pritisku, saj se to soboto, 9. avgusta, ob 10.00 začne še odprto beta testiranje za vse. To pomeni, da se bo igranja lahko lotil vsak, ki bo skočil na Steam ali PS5, si prenesel svojo kopijo igre in se nato poskušal prebiti skozi masovno gnečo, kakršno večigralski naslovi že dolgo uveljavljenih franšiz le redko doživijo.
Na polno različico igre bo nato treba počakati še dobra dva meseca, saj ta izide 10. oktobra – po ceni 70 €.
