Razvijalec Obsidian Entertainment nam zdaj že nekaj let obljublja svoj naslednji naslov Avowed, ki je bil sprva predstavljen kot nekakšna alternativa serije Elder Scrolls, le da bo ta prvoosebni RPG postavljen v svet Eore, ki smo ga predtem že spoznali skozi dvojec iger Pillars of Eternity.
Od takrat je Obisidan pričakovanja spustil bolj k realnim tlom, saj Avowed ne bo nudil tako odprtega sveta in svobode, a naj bi bil to še vedno globok RPG, ki bo upravičil sloves tega razvijalca. Igralni napovedniki nas do sedaj še niso povsem prepričali, da bo tole res morda takšna mojstrovina kot nam jo obljubljajo, a morda bo razvijalec igralno formulo do izida še malce dodelal in bomo tako dobili vsaj zanimiv boj, ki je bil v napovednikih deležen največjih kritik.
Avowed je bil sprva začrtan za izid še v 2024, a ga je nato založnik Microsoft prestavil v naslednje leto, saj se je na iztočne letošnje mesece nabralo preveč njihovih večjih naslovov. Novemu datumu se zdaj počasi približujemo, zato smo dobili nov napovednik, ki je usmerjen predvsem v to, da igralce prepriča v prednaročanje igre, zraven pa pokaže še nekaj kadrov novega igranja.
Novi video ne pokaže ničesar presenetljivega, tako da boste zopet gledali živobarvno okolico in prikaz bojevalnega sistema, ki je še vedno videti nerodno. Smešen je denimo kader pri 36 sekundi, kjer nekdo nekoga brce z vso silo in namesto da bi ta nekam odletel, se samo zloži sam vase. Prav tako mi je bizarna ideja, da v vseh posnetkih do sedaj nismo videli niti enega omembe vrednega nasprotnika. Namesto tega v napovednikih gledamo pretepanje ogromnih hroščev, okostnjakov in hodeče mušnice, ki jih občasno pospremijo majhni koboldi.
Microsoft je odprl tudi prednaročila in če si privoščite dražjo edicijo igre Premium Edition, ki na Steamu stane 90 €, boste poleg nekaj dodatnih preoblek dobili tudi možnost predčasnega igranja in to 5 dni pred uradnim izidom. Ta se bo za navadne kupce zgodil 18. februarja 2025, tako da boste tisti najbolj neučakani z igranjem lahko začeli že 13. februarja. Avowed bo hkrati del kataloga servisa Game Pass, kamor bo prispel na dan svojega izida.
Kot zdaj verjetno že veste sem velik oboževalec Sonyjeve franšize Horizon in dvojec iger izpod razvijalca Guerrilla Games sem poigral po dvakrat, saj je vsak od njiju prejel manjšo in malce večjo predelavo originalne kampanje. Trenutno slinast čakam na tretji del, saj bi zelo rad nadaljeval zgodbo Aloy in njenih spremljevalcev in čeprav je ta v nastajanju, me od njega verjetno loči še vrsta let, zato se bom vmes moral zadovoljiti s predelavami in ločenimi projekti kot je nedavno izdani Lego Horizon Adventures.
Sicer nisem nek fanatik nad Lego kockami, ampak vesel sem bil že dejstva, da bom v svetu Horizona končno dobil nek kos vsebine, ki ni predelava že obstoječe zgodbe. A temu ni čisto tako, saj Adventures za svojo štorijalno podlogo vzame tisto, ki smo jo srečali v igri Zero Dawn, le da iz nje tokrat naredi nekakšno parodijo, ki pod črto potegnjeno ni slaba, ampak za svojo ceno preprosto ponuja premalo raznovrstne vsebine, tista ki pa že je notri pa se začne čisto prehitro ponavljati.
NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Guerrilla Games/Studio Gobo Založnik: Sony Platforme: PS5, PC Link: Steam, trgovina PlayStation Datum izida: 14. november 2024 Cena: 69,99 €
Žanr: Akcijska platformščina
Sonyjeva strategija, da v istem mesecu izda kar dve Horizon igri je malce bizarna, saj bi lahko to Lego avanturo zlahka zamaknili v naslednji mesec ali pa celo v 2025, saj na svojem urniku izdaj preprosto nimajo ničesar drugega. Vendar je bila odločitev sprejeta, da moram v razmaku dveh tednov dvakrat izkusiti zgodbo igre Zero Dawn in ob tem sem se začel spraševati, če nemara za Horizon Adventures jaz nisem ciljna publika, ampak je zadeva bolj namenjena najmlajšim, ki originala še niso nikoli preigrali.
Vizualna te zadeva vsekakor pritegne k sebi že takoj od začetka, saj Lego strički in tete oživijo pred tabo v čudoviti grafični podobi, veterani serije pa boste pozdravili odločitev Sonyja, da pri glasovnih igralcih ni škrtaril in je nazaj pripeljal enake nastopajoče, ki so nas razveseljevali v originalnih igrah. Rost, Aloy, Teersa in Varl so takoj prepoznavni, le da morajo tokrat sodelovati v malce bolj komično obarvanih vlogah, kjer mora Aloy najprej rešiti ugrabljeno Teerso, nakar se mora podati v lov za glavnim zlikovcem Hadesom. Med igralci si je predvsem duška dala igralka Ashly Burch, ki je v tokratni vlogi Aloy podala malce glasovne podobnosti s Tiny Tino, ki jo upodablja znotraj iger Borderlands.
Mother’s Heart je naša osnovna baza od koder se bomo potili v opravljanje novih linearnih misij.
Po zaključenem uvodu se Horizon Adventures hitro nastali znotraj svoje igralne formule, ki nas vedno najprej postavi na začetno lokacijo Mother’s Heart. Ta je bila porušena in je zdaj potrebna obnove, njene kolibe pa dograjujemo preko uspešnega opravljanja misij in nabiranja posebnih, zlatih Lego kock, ki jih pridobimo znotraj glavnih misij ali pa brezveznih stranskih opravkov, ki so bolj v bistvu raznorazni izzivi. Mother’s Heart je tako naša baza in v njej lahko preoblačimo naše heroje, jim izboljšujemo veščine in statistike ali pa se lotimo okraševanja vasice. Nič od tega ni posebej navdušujočega in čeprav je vasica videti lepo, kakšne resne zabave med njenim raziskovanjem ne boste našli.
Poanta igranja je opravljanje linearnih misij, saj se Horizon Adventures ne odvija v odprtem svetu, ampak nas čakajo ekspedicije skozi štiri različne ekosisteme, kjer je treba skozi nekaj izzivov priti do glavnega šefa. Za razliko od originalnih iger tule nekega resnega plezanja ali platformskih izzivov ne boste opravljali: Aloy oziroma vaš trenutno izbrani junak (tokrat se lahko skozi kampanjo sprehodimo tudi kot kdo drug) bo vsake toliko naletela na kakšno stransko pot, ki je ne morete zgrešiti, saj je začrtana preko srebrnih ostankov kock, tam pa bo lahko s stiskom tipke nekaj dogradila ali pa odprla kakšno skrinjo, ki vam izda še več kock. Nabiranje teh je sicer smiselno, saj lahko preko njih nadgrajujete veščine ali pa odklepate nove preobleke, a vseeno bi si vsake toliko želel še kakšnega bolj konkretnega zaklada.
Vsak novo predstavljeni nasprotnik je pospremljen s posebno vmesno sekvenco. Razvijalec se je pri njih dobro odrezal, saj niso samo videti čudovito, ampak posedujejo tudi svoje unikatne napadalne vzorce.
Glavna pot pa nas vodi med več lepo obarvanimi lokacijami, kjer bo treba občasno premagati kakšen enostaven platformski izziv, vsake toliko pa se znajdemo v areni, kjer je treba iz okolice iztrebiti sovražnike.
Boj je v bistvu še največja privlačnost tega naslova, saj je videti enostavno, a zna postati presneto napet. Pred sovražnikom se lahko najprej skrivamo znotraj gosto posejane trave, nakar jim ob pravem trenutku pošljemo puščico v šibko točko, nakar se na bojevalnem polju začne odvijati kaos. Horizon Adventures nam rad dostavi človeške in mehanske sovrage naenkrat, vsi od teh pa imajo svoje unikatne napadalne vzorce in šibkosti. Igral sem na srednji težavnosti in s pretepanjem nisem imel veliko težav, a se je velikokrat zgodilo, da sem bil blizu smrti in me je iz njenih krempljev rešila zdravilna zel, ki jo v omejenih količinah lahko najdemo znotraj arene. Za odstranjevanje napadalnih lego opek se lahko poslužimo tudi posebnih orožij, kot je denimo lok, ki lahko naenkrat izstreli več puščic, posebnih skakalnih škornjev, ki sovražnika zažgejo ali pa metalca hot dogov, ki začne naokoli metati granate. Heca je konec ko stopimo v prvi šefovski spopad, ki mi je bil v bistvu težji kot tisti v Zero Dawn na najvišji težavnosti in na tej točki sem se vprašal, ali bi se morda v igranje moral podati s še enim igralcem. Horizon Adventures nam namreč ves čas da vedeti, da lahko kampanjo naenkrat igrata dva igralca, saj na spodnjem desnem delu ekrana ves čas sveti opcija “Connect Controller” za še enega igralca in tega se ne da izklopiti.
Nabiranje Lego kock vam omogoči tudi nakup različnih preoblek.
Ko z glavnim izzivom opravimo se zopet vrnemo v bazo, malce počebljamo z osebo, ki smo jo pravkar rešili in nam je morda odprla novo zgradbo, nakar nam ne preostane drugega kot pa da se podamo v naslednjo misijo. Nakar te stvari ponavljamo sedem ur dokler ne pridemo do konca kampanje in čeprav se lahko sicer vrnemo v prej obiskane stopnje, za to kakšnega razloga nimamo, saj nam, kot prej rečeno, saj stopnje v sebi res ne skrivajo kakšnih takšnih zadev brez katerih ne bi mogli živeti.
In to je v bistvu tudi vse kar nam tale igra ponuja. Po eni strani je sicer pohvalno, da se osnovna kampanja zaradi tega ne čuti razvlečeno, a po drugi je treba za tale naslov znotraj PlayStation trgovine odšteti 70 €, kar pomeni, da na uro zabave plačujete 10 € – s tem da zaradi nekega razloga tale Sonyjev lastni naslov ob izidu ne nudi nobene nadgradnje za konzolo PlayStation 5 Pro, tako da morate izbirati med “Performance” in “Fidelity” grafičnimi načini kot lastniki originalnih konzol.
Prvi šef bo pošteno stestiral vaše sposobnosti in ob njem sem se vprašal, če ne bi morda ob sebi potreboval še enega igralca.
LEGO Horizon Adventures na koncu dostavi mešano košaro vtisov. Po eni strani se zdi, kot da je igra namenjena najmlajšim, saj je celotna kampanja komedija, kjer vsi glavni liki neprestano pokajo štose in so obsedeni s sendviči, po drugi pa je boj včasih lahko nenormalno zahteven in bi znal odbiti ravno takšno mlajšo publiko. V igro je bilo še vedno vloženo veliko ljubezni in grafično je tole videti včasih kot prava poslastica, a kratka kampanja sproži pomislek, da bi bilo nemara bolj malce počakati, da založnik malce zniža ceno.
Govorice, da namerava razvijalec Blizzard obdelati igro Warcraft 2, so se izkazale za resnične, ob tem pa smo prejeli še prijetno presenečenje, saj je nekaj lepotne kreme prejel tudi original.
Medtem ko igra World of Warcraft praznuje svojo 20. obletnico se je razvijalec spomnil tudi samih začetkov serije, ki se je pričela leta 1994 preko igre Warcraft: Orcs & Humans. Sodobni Blizzard se sicer strategij otepa z vso silo, a nič nimajo proti temu, da nekaj popravkov namenijo preteklim igram in tem lepotnim operacijam sta bili podvrženi franšizi Starcraft in Warcraft. Slednja je včeraj čez noč dobila prenovljeni izdaji prvih dveh iger, Blizzard pa je nekaj skrbi namenil tudi že izdani predelavi Warcraft 3: Reforged, ki je izšla 5 let nazaj in bila takrat deležna ogromno upravičenih kritik.
Studio je trojico iger združil v paket Battle Chest in vsem igram ponudil nove teksture, izboljšan vmesnik, podporo višjim ločljivostim in možnost boljše navigacije originalnih iger, kjer lahko zdaj enote premikamo s klikanjem miške, namesto da bi za to morali uporabljati kombinacijo vročih tipk.
Igri Warcraft 1 in 2 tako kažeta očem bolj prijazno sliko, a ob tem se je treba zavedati, da tole niso večje predelave, kjer bi gledali v resnično 3D sliko kot jo ponuja Warcraft 3 ampak samo nadgrajeni originali, tako da zna novodobnim igralcem preprosta grafična podoba še vedno biti odbijajoča. A zdaj lahko vsaj izkusite zgodbo od samega začetka in nato to potovanje nadaljujete še preko svežih strežnikov za World of Warcraft.
Kot rečeno je bil obnove deležen tudi Warcraft 3: Reforged, saj je razvijalec vanj pripeljal boljšo osvetljavo, prenovljene mape in boljši uporabniški vmesnik, dodatno pa je bila izboljšana tudi lestvica za večigralske spopade. Nadgradenj je toliko, da je Blizzard zdaj igro označil za Warcraft 3: Reforged 2.0, a še preden začnete s petjem hvalnic skočite na uradni subreddit, kjer novice niso tako vzpodbudne. Tam namreč najdete ogromno pritožb glede nedelovanja strežnikov in raznoraznih grafičnih napak, pri nekaterih pa so sličice na sekundo zgrmele na dno pa čeprav posedujejo zmogljive PC-je. Teh pritožb ni možno spremljati na Steamu, saj Blizzard zaradi nekega razloga teh iger ni ponudil na tej platformi, ravno tako niso del naročnine Game Pass, pa čeprav bi bil zdaj za to idealen trenutek.
Skupek vseh treh iger lahko zdaj kupite po ceni 39,99 €, naslove pa je moč kupiti tudi posamično.
Blizzard je te dni sredi praznovanja franšize Warcraft, kar za njih pomeni cel kup obnov, predelav in obdelav že izdanih projektov, saj bog ne daj da bi kdo v igričarski industriji pomotoma izdal kaj originalnega. Njihov MMO World of Warcraft bo letos upihnil svojo 20. svečko in razvijalec je za to igro v dveh desetletjih nabral cel kup dodatkov, ki so jih nato začeli ponovno obujati leta 2019, ko so se vrnili na sam začetek preko izdaje Classic inačice igre, ki WoW postavi na sam začetek, nakar so na enak način začeli predelovati tudi dodatke.
Te predelave so sčasoma postale bizarne. Celotna poanta Classic inačice igre je bila to, da so igralci lahko uživali znotraj originalne verzije igre, a po dodatkih je Blizzard zdaj napredoval do razširitve Cataclysm, ki med igralci velja za točno tisto katera se je preveč odmaknila od izvirne ideje tega MMO-ja, zaradi česar se je zgubil tudi socialni aspekt med igralci. A Blizzard se ne bo ustavil niti tule, saj je včeraj napovedal predelavo dodatka Mists of Pandaria, ki je med igralci ravno tako sprožil nekaj polemik, saj so igralci leta 2012 da je preko tega dodatka začel razvijalec streči številčni azijski publiki.
Vračajo se tako Pandareni, ki so nekakšne ogromne pande in te se najbolje obnesejo znotraj svojega novega igralnega razreda Monk. Raziskovali boste lahko povsem nov kontinent, se ubadali z novimi temnicami in se ubadali s sistemom hišnih ljubljenčkov in te pošiljali v boj, saj je ravno Mists of Pandaria prvič predstavila takšne Pokemonske spopade.
Blizzard je ob napovedi prenovljenega dodatka napovedal tudi povsem sveže strežnike, ki so jim nadeli ime World of Warcraft Classic 20th Anniversary Edition. To so serverji, kjer bodo vsi igralci začeli iz stopnje 1 in jih čaka nov zagon ekonomije – ravno tako kot je bilo to 20 let nazaj oziroma leta 2019, ko so prvič zaživeli strežniki za World of Warcraft Classic. Ti strežniki bodo nato ravno tako postopoma dobivali vsebino: najprej bo na voljo samo raziskovanje originalnega Azerotha, nakar se bo sčasoma odklenil prvi raid Molten Core.
Prenovljeni strežniki bodo zaživeli 21. novembra, dodatek Mists of Pandaria pa lahko pričakujemo šele poleti 2025.
Aprila letos smo se lahko pozabavali v igri Stellar Blade, ki je v napovednikih in igralnih segmentih oči gledalcev in igralcev nase vlekla predvsem zaradi pomanjkljivo oblečene glavne junakinje Eve, medtem ko so bili sami igralni vložki sicer sprejemljivi, a spet nič kaj preveč posebnega. Razvijalec Shift Up nam je predstavil zanimivo verzijo postapokaliptičnega sveta, kjer so zlobni vesoljci Naytibas zavzeli Zemljo in to zdaj lahko reši samo Eve in njeni kompanjoni.
V bistvu me je Stellar Blade presenetil, saj sem v njem užival bolj kot sem pričakoval, saj je oglaševalska kampanja stvar predstavila kot akcijsko pretepačino za pohotne najstnike, nakar sem odkril dokaj globok bojevalni sistem in zanimiv svet, le da bi ti aspekti izkušnje potrebovali nekaj dodelave. Skratka, Stellar Blade je kazal potencial in zaenkrat še ni znano, ali Shift Up že razmišlja o nadaljevanju ali pa se bo lotil neke povsem nove licence. Upam, da vztrajajo pri razvoju idej, ki so jih predstavili v Stellar Blade, saj prodaja ni bila slaba – v nekaj mesecih so v obtok spravili milijon kopij igre, kar ni slabo za naslov, ki je izšel samo za konzolo PlayStation 5.
Pred izidom potencialnega nadaljevanja pa bo Shift Up igro prenesel tudi na PC. To so najavili v svojem finančnem poročilu, v katerem je zapisano, da bo računalniška verzija igre izšla enkrat v 2025 in za njo gojijo visoka pričakovanja. Glede na popularnost Steama in igre Black Myth: Wukong pričakujejo še višjo prodajo od tiste, ki so jo prejeli na PlayStation 5 in ta pričakovanja so upravičena – še posebej če v nakup privabijo kitajske igralce. Ravno ti so v največji meri zaslužni za tako eksplozivno prodajo igre Wukong, ki je samo v treh dneh na PS5 in PC-ju prodala več kot 10 milijonov kopij. Takšne prodaje zagotovo ne bodo zabeležili, saj je Shift Up korejski razvijalec, a vseeno lahko pričakujejo kar nekaj dodatnega dobička v blagajni – uboga Eve bo verjetno v prvi uri slečena ko se do nje dokopljejo modderji na PC-ju.
Preden bo Stellar Blade dobil predelavo bo Shift Up igri dodajal novo vsebino in s tem ohranjal zanimanje za igro. Tako je za 20. november napovedana večja brezplačna posodobitev, ki bo v igro vnesla nekaj vsebine iz naslova Nier: Automata, igralci pa bodo prav tako dobili opcijo, da Eve uredijo novo frizuro in da se ta preko novega fotografskega načina slika s svojimi spremljevalci.
Da je igra Fortnite splezala na vrh popularnosti večigralske zabave med starimi in mladimi je impresivno, a morda še bolj je neverjetno dejstvo, da se je po vseh teh letih še vedno obdržala na samem vrhu obiskanosti. To ni lahko delo in ljudem, ki se morajo ves čas domišljati novih idej za aktualne sezone in poglavja je treba samo čestitati, saj bi zlahka lahko malce zaspali in se zadovoljili s trenutnim uspehom, to pa bi jih lahko hitro stalo baze igralcev, ki bi po svoj košček zabave odšli nekam drugam.
Razvijalec Epic Games ima tako za sabo leta in leta vsebine, ki so jo skozi Fortnite dograjevali, tista originalna mapa pa je danes povsem drugačna od svojih začetkov. In nekateri igralci so še kako pripravljeni skočiti nazaj v preteklost, kar je Epic Games dokazal lani, ko je začasno omogočil preigravanje originalne sezone, ki so ji nataknili ime OG. Dogodek je bil presneto uspešen, saj so aktualni igralci z zanimanjem skočili v raziskovanje originalnega zemljevida, ki ga prej niso imeli priložnosti obiskati, v igranje pa se je vrnilo cel kup veteranov, ki jih je privabilo obujanje spominov. Novembra 2023 se je tako preko vseh platform v preigravanje vsebine nabralo več kot 6 milijonov istočasnih igralcev. To je neverjetna številka: za primerjavo na Steamu lahko pogledamo prvaka PUBG, ki je največ igralcev nabral ob svojem rojstvu in takrat je na platformo prispelo nekaj več kot 3 milijonov igralcev, a ob tem je treba upoštevati, da je Fornite zdaj na voljo tudi preko telefonov in konzol, medtem ko je PUBG takrat stal samo na Steamu.
Že leto nazaj je bilo jasno, da Epic Games tako ogromnih igralnih številk zagotovo ne bo prepustil naključju in leto kasneje so se te napovedi izkazale za pravilne. Epic Games je včeraj napovedal vrnitev OG sezone in tokrat bo ta postala stalni igralni način, tako da se vam za preigravanje originalne vsebine ne bo treba nikamor muditi. Poleg originalne mape boste lahko nabirali tudi izvirne zaklade in se zabavali v originalnih sezonah, kar pomeni, da bo tokratni igralni način bolj razširjen od tistega od lani. Bo morda ta del šel po poti World of Warcrafta in obujanja njegovih dodatkov? Kdo bi vedel, jasno pa je, da je Ninja že zdaj nad predstavitvijo originalne vsebine močno navdušen.
OG sezona bo na vse platforme prispela 6. decembra.
Pretekli vikend se je na lokaciji Media Center v Ljubljani odvil tridnevni igričarski festival Gaming terminal in ta je nastal po zaslugi naših žuljastih rok. To je bil zagotovo naš najbolj ambiciozen projekt do sedaj, v katerega smo pretočili hektolitre znoja, živcev in neprespanih noči, a zdaj lahko zapišemo, da je končni rezultat upravičil ves vloženi trud in tako smo Sloveniji predstavili raznovrstno dogajanje, ki je bilo sicer obarvano igričarsko, a je ponujalo tudi razne obstranske aktivnosti, ki so vse obiskovalce zabavale skozi vse tri dni.
Navdušenci nad igro Farming Simulator so že pred vhodom lahko občudovali tega lepotca.
Koliko truda je zahteval tale festival vam pove že dejstvo, da naša stran skoraj en teden ni ven izdala nobene nove novice, saj je bil naš celoten fokus usmerjen samo in le v izpopolnjevanja aktivnosti na temu dogodku. In teh je bilo toliko, da jih je že malce težko našteti, a bomo to vseeno naredili, pa naj me prsti še tako bolijo zaradi prenašanja racing simulatorjev po stopnicah!
UVI je bil prisoten povsod – dogodek so hkrati izkoristili za napoved nove tipkovnice, ki izide januarja naslednje leto.
Začnimo na desni strani pred odrom, kjer se je naselil UVI, ki je predstavil svoj nabor brezžične periferije, nakar je obiskovalce zaposlil z bazenom, polnim žogic, ki je vseboval eno takšne posebne barve in ta je bila na moč dragocena, saj je s sabo prinesla zlate UVI kovančke. Ti so bili prisotni na vseh stojnicah in pridni obiskovalci so preko njih lahko zavrteli prav posebno kolo sreče, ki je na vsakem polju držalo neko posebno nagrado. Ti kovančki so se izkazali za uspešnico, saj smo preko njih aktivirali maso ljudi, ki bi drugače samo stala v vrstah in postala hitro zdolgočasena.
Naslednji na vrsti je bil Game Boost, ki je vsem ponujal brezplačne konzerve svoje energijske pijače, navdušenci nad igro Fortnite pa so lahko poprijeli za licenčne plastične puške iz te igre in se preizkusili v streljanju tarč. Družbo jim je delalo društvo DriftSquadron, ki je držalo tako dirkalni kot tudi letalni simulator, obiskovalci pa so tam lahko obiskovali lepo okrancljan dirkalnik, ki bi se v filmski franšizi Hitri in drzni počutil kot doma.
Game Boost je obiskovalce zabaval preko licenčnih Fortnite pušk in pištol.
Druga stran dvorane je držala partnerja in pokrovitelja dogodka Mimovrste, kjer so se lahko obiskovalci preizkusili v hitrem tipkanju pod pokroviteljstvom Microsofta, ravno tam pa so lahko svoje žetone izmenjali za vrtenje kolesa sreče. Verjetno ni treba dvakrat poudariti, da je bila tista stojnica vedno polna in da se je iz nje vsake toliko izvil krik sreče.
Svoj prostor je našlo tudi društvo Drift Squadron, ki je v areno pripeljalo čisto pravi poulični dirkalnik.
Na naslednjem koraku smo lahko srečali LG, ki se je tako tudi prvič udeležil našega dogodka. Obiskovalce so pričakovali LG-jevi monitorji z igro Fortnite, obenem pa so se lahko pozabavali v fizični igri metanja vreč, ki jo Američani poznajo pod imenom Cornhole in imam občutek, da se bo zdaj ta igra pojavila na marsikakšnem podalpskem pikniku, saj je bila pri njej vedno vrsta.
LG oči nase ni vlekel samo zaradi svojih monitorjev, ampak tudi na račun zabavne igre metanja vreč.
Na isti strani smo našli tudi našega zdaj že dolgoletnega podpornika Logitech, ki je igralcem nudil preizkus dirkalnega simulatorja UVI Racing V2 PRO in to v navezi z volanom Logitech G923 in VR očali PS VR2. Takšno dirkalno izkušnjo v igri Gran Turismo 7 si hitro zapomniš, za povrh pa so se udeleženci lahko preizkusili v testu hitrega tipkanja.
Lenovo je poleg prenosnikov igralce razmigal v plesni igri Just Dance.
Tu je bil tudi Lenovo, ki je na mize postal vrsto svojih prenosnikov ter tudi prenosno napravo Legion Go, za razgibavanje pa je na tistem mestu poskrbela plesna igra Just Dance.
Logitech je sestavil ultimativno dirkaško izkušnjo v VR-ju.
Spodnji del hale je skrival še nekaj presenečenj. Tam smo lahko namreč našli podjetje Razer, ki je predstavljalo svojo periferijo, omogočalo sedenje na njihovih stolih in igranje igre Fortnite, za malce razgibavanja pa je poskrbela igra virtualnega kegljanja in tenisa.
V ločeni sobani smo lahko nato naleteli na prav posebne postaje, ki so preko simulatorja UVI Racing LITE omogočale preigravanje igre Farming Simulator 25 in to še pred njenim uradnim izidom.
Kjer je igričarstvo, tam je tudi Razer.
Malce bolj levo nas je pričakal center zabave Woop!, ki je postavil prav posebno stojnico za testiranje refleksov, zraven pa smo imeli še cel kup VR štantov, ki so omogočili preigravanje zabavne igre Beat Saber. Ne smemo pozabiti še na Hisense, ki ni samo priskrbel cele vrte televizorjev, ampak je na prav posebnem kotičku predstavilo pošastni TV premera 100 palcev, na njem pa smo lahko doživeli igro Black Myth: Wukong na res bombastičen način.
Black Myth: Wukong na ogromnem Hisense televizorju je vsekakor zapomljiva izkušnja.
Skočimo zdaj v drugo nadstropje, kjer so obiskovalci lahko na eni strani skočili v objem racing simulatorjev z igro Assetto Corsa Competizone, ob tem pa so se nahajale tri postaje, ki so vsebovale najnovejše konzole PlayStation 5 Pro. Marsikdo je lahko tako prvič lahko to konzolo tudi fizično preizkusil in to preko iger FC 25 in Call of Duty: Black Ops 6.
Na sejmu je bil prisoten tudi Valu, ki je poleg slikanja obiskovalcem razjasnil svoj sistem plačevanja.
Na drugi strani balkona se je naselil Valu, ki je ponujal ustvarjanje prav posebnih fotografij, ob strani pa sta podjetji PCPlus in ASUS postavili zavidanja vredne PC postaje, ki so bile tako mogočne, da so v bistvu segrele celotni prostor na nadpovprečno temperaturo. Zakaj bi kdo kupoval toplotno črpalko, če lahko isto nalogo opravi RTX 4090 in vam s tem omogoča tudi preigravanje iger na najvišji stopnji grafičnih nastavitev? Tu se je naselilo tudi največ igralcev, saj je bilo na mizah postavljenih 20 PC-jev z igro Fortnite, zaradi česar si je ta del prostora upravičeno nadel naslov Fortnite Arena.
Fortnite Arena je gostila 20 gaming računalnikov PC PLUS in ti so bili pogosto zasedeni do zadnjega prostega mesta.
Skozi vse tri dni je bilo poskrbljeno tudi za dogajanje na glavnem odru. Tam sta gledalce zabavala hrvaška vplivneža Gallasandalla in Bibo, zvezda večera pa je bil slovenski YouTuber Wortex, ki je skupaj s svojo ekipo Sloveniji prvič predstavil igranje vlog v igri GTA.
Microsoft in Mimovrste sta poskrbela za nekaj vznemirljivega tipkanja, prisoten pa je bil tudi simulator letenja.
Z odra smo razmetali toliko nagrad, da bi preko njih lahko napolnili proračun manjše obskurne države, za povrh pa smo na njem prirejali aktivnosti kot je plesanje obiskovalcev preko igre Just Dance, metanje vreč v tarčo in igranje večigralske igre Stumble Guys, kjer sta se za piko na i Gallasandalla in Bibo preoblekla v komične kostume in preko njih igralce spodbujala k sodelovanju. Ob tem so obiskovalce zabavali tudi cosplayerji, ki so si nadeli prepričljive preobleke Deadpoola, Vi iz serije Arcane in 2B iz igre Nier: Automata.
Igralci so lahko predčasno preizkusili igranje igre Farming Simulator 25.
In po treh dneh se lahko zdaj končno oddahnemo, se še enkrat zahvalimo vsem zgoraj omenjenim partnerjem dogodka ter kako hvalnico sprožimo tudi v smeri voditelja Uroša Bitenca, ki je mojstrsko zvozil vse dni dogodka ter improviziral takrat, ko je bilo to nujno potrebno. Izmučeni in zadovoljni smo z dogodki za letos zaključili, za konec pa lahko prst usmerimo še na našo Facebook stran, kjer najdete vse slike iz dogodka.
Razvijalec Crowbar Collective se je oblikoval več kot desetletje nazaj, saj se je takrat na kup zbralo cel kup glav, ki jim je bila skupna velika ljubezen do igre Half-Life, zato so se na lastno roko spravili delati predelavo prve igre in to v pogonu njenega naslednika Half-Life 2. Nastal je projekt Black Mesa in čeprav se je zdelo, da je bil ta preprosto prevelik zalogaj za neko amatersko ekipo, je ta vseeno vztrajala pri svojem in skozi leta ni samo predelala originalne kampanje, ampak je k tej dodala še cel kup dodatnih map in razširila stopnje v vesolju, delo pa je bilo tako impresivno, da je zadevo žegnal celo Valve in je lahko Crowbar Collective začel svoj mod prodajati na Steamu.
Od izida polne inačice igre Black Mesa so zdaj pretekla štiri leta, zato se je marsikdo začel spraševati, kakšne plane ima zdaj ta razvijalec in če bo morda na takšen način obdelal tudi kakšne druge slavne igre. Marsikdo je pomislil, da bomo morda na takšen način dobili tudi obnove dodatkov Opposing Force in Blue Shift, a na teh zdaj delajo že nekatere druge ekipe, zato takšna predvidevanja niso imela smisla. Crowbar Collective je nedolgo nazaj sam začel dražiti svoj naslednji projekt in včeraj je bil ta tudi uradno razkrit v obliki naslova Rogue Point.
Ta naslov je definitivno nekaj, kar nismo od tega razvijalca pričakovali in je za marsikoga tudi razočaranje. Rogue Point je namreč sodelovalna, večigralska streljačina, kjer se ekipa štirih igralcev bori proti raznim nevarnostim v svetu zlobnih globalnih korporacij, ki najemnike najema kar preko aplikacije MERX.
Rogue Point po igralnem napovedniku močno spominja na Rainbow Six Siege, le da tule PvP boja ne bo na spregled, bomo pa pred vsako misijo lahko opremljali naše specialce in načrtovali našo taktiko skozi stopnjo. Skozi uspešno opravljanje misij bomo odklepali nova orožja, kozmetiko in modifikatorje misij, na koncu pa se bomo prebili do najtežje naloge, ki bo stestirala vse naše sposobnosti.
Glede na igralni napovednik Rogue Point ni videti slabo, vendar je vseeno žalostno videti, da je še en studio, ki je znan predvsem po močni enoigralski izkušnji, zdaj skočil v žanr sodelovalnih večigralskih streljačin, ki jih imamo že zdaj celo morje. Crowbar Collective v tej gneči vidi prostor zase, a konkurenca je na tem področju res močna in zanimivo bo videti, kako se bo tule obnesel Rogue Point – ta očitno ne bo brezplačen, saj razvijalec nima načrtov za mikrotransakcije.
Rogue Point izide enkrat v 2025 in to na Steamu v obliki Early Accessa, cena pa trenutno še ni znana.
Tisti, ki jih zanima nakup prenosne konzole Steam Deck, pred nakupom po spletnih forumih redno sprašujejo, če se nakup naprave zdaj splača ali pa je bolj počakati na izid naslednika. Tega je sicer Valve potrdil, a je glede na njihove besede še daleč v prihodnosti, tako da bo obstoječi Steam Deck še nekaj časa med nami in to brez omembe vrednih sprememb strojnih specifikacij.
A odgovor na vprašanje glede tega, ali naj potencialni kupec počaka z nakupom ali ne ni tako preprost, saj Valve ni povsem odkritosrčen. O nasledniku prenosne naprave se govori že nekaj časa in igralci so jim verjeli, zato so se preprosto odločili za nakup LCD modela, nakar je Valve preko noči najavil izboljšano verzijo z OLED zaslonom, ki je poleg tega vsebovala še boljšo baterijo.
In zdaj je zopet napočil trenutek, ko bi znal kak obstoječi kupec obžalovati svoj nakup, saj je bila najavljena omejena izdaja Steam Decka, ki se bo prodajala v privlačni beli barvi, s sivimi gumbi, ki jo bo možno naročiti že čez slab teden.
Tokratna revizija ne vsebuje nobenih sprememb na strojnem področju, tako da so spremembe samo estetske, a že to je pri nekaterih dovolj, da bi se pri nakupu odločili za drugačno barvno različico. Če si ogledate skupnost na subredditu SteamDeck boste opazili ogromno ljudi, ki se je lotilo zamudnega postopka zamenjave ohišja in gumbov in kar nekaj je tudi takšnih, ki jim črna barvna paleta ne diši in so svojega Decka obarvali v belo barvo.
Ta omejena izdaja Steam Decka bo v prodajo stopila 18. novembra in jo bo moč naročiti po celem svetu, kjer je odobrena uradna prodaja Valvove robe, kar vključuje tudi Slovenijo. Za stvarco bo treba odšteti nekaj desetakov več kot pa za običajno OLED različico: bela barva bo zase zahtevala 719 €.
Nahajamo se v čudnem obdobju razvoja grafike iger na vseh platformah in verjetno tudi največjim razvijalcem ni povsem jasno, kam točno vodi pot naprej. Včasih je veljalo, da si evolucijo grafične palete meril preprosto preko podrobnosti tekstur in čeprav to velja tudi za trenutno generacijo, so te postale že tako natančne, da jih velikokrat ne znaš več ločiti od resničnega življenja. Razvijalci so se zato preusmerili kovati druge aspekte iger, ki nas želijo približati sliki iz vsakdanjega življenja, zato je meja izrisovanja postala večja, animacije še bolj življenjske, nenormalna količina truda pa je bila preusmerjena v osvetljevanje scen, kjer prednjači ray tracing, a ta je tako zahteven, da ob vklopu odbije vsaj polovico sličic na sekundo.
Konzole so se s tem znašle v težavah in tudi te so se začele spreminjati. Ne povsod – Nintendo še vedno drži originalno idejo, da bi za igranje moral uporabnik zgolj zagnati igro in se tako spustiti v zabavo, Sony in Microsoft pa sta morala svojo taktiko spremeniti, zato smo tudi na konzolah začeli dobivati možnosti za nastavljanje grafike, kar je izkušnjo približalo PC igričarstvu.
Stvari pa niso tako enostavne kot pri računalnikih, ko je nadgrajevanje strojne opreme del vsakdanjika in moraš za to samo odstraniti nekaj vijakov in notri zadegati novo grafično kartico. PlayStation 5 je leta 2020 pogumno vstopil na trg in igralcem predstavil čudovito grafično podobo, tega pa sparil z novostmi kot je instantno nalaganje stopenj, naprednim kontrolerjem DualSense in 3D zvokom, ki ne potrebuje kdo ve kako dragih slušalk.
Igralci so bili štiri leta nazaj navdušeni, a od takrat so se stvari začele nekoliko upočasnjevati. Zaloga novih iger se je osušila, Sony pa se je čedalje bolj začel zanašati na predelave, kjer je želel igralcem predstaviti na novo obarvane stare igre in to z možnostjo poganjanja pri višjih ločljivostih in s podporo ray tracinga. Pri tem pa je naletel na težavo: grafična naprednost iger je medtem šla naprej, originalna strojna oprema pa vsega tega ni mogla več dohitevati. Iz tega se je rodil prenovljeni PlayStation 5 Pro, ki na enem mestu poskuša rešiti trenutne zagate igralcev, ki se morajo odločati med ločljivostjo in sličicami na sekundo in ponuditi najbolje iz obeh svetov. Po tednu testiranja nove konzole sem ugotovil, da mu ta naloga uspe, a rezultati se razlikujejo glede na vsak posamični naslov, ogromna cenovna nalepka pa mi preprečuje, da bi prenovljeno konzolo priporočil čisto vsakemu.
Razlike niso tako opazne, kar je verjetno posledica tega, da so že originali videti tako napredni.
Izid konzole PlayStation 5 Pro se je zgodil ravno sredi našega dogodka Gaming Terminal, zato sem zanimanje potencialnih kupcev lahko izkusil iz prve roke. In pri teh je bilo eno vprašanje vedno isto: “V čem se Pro razlikuje od običajne konzole in zakaj bi za njo odštel 800 €?”. In pri temu sem spoznal, da odgovor ni tako preprost, saj PS5 Pro ne vsebuje ene takšne značilnosti, ki bi jo lahko izstrelil kot iz topa, ampak več manjših prednosti, ki skupno sestavijo sliko bolj napredne konzole.
Takšnemu potencialnemu kupcu bi sicer lahko začel razlagati o temu, da ima nova konzola 16,7 teraflopov moči, medtem ko je prejšnja znala iztisniti samo 10,3 teraflopov, ampak to so samo neke številke, ki bi pri sogovorniku znale sprožiti zavijanje z očmi in nemara celo zehanje.
Zato se je treba spustiti v podrobnosti in pri teh je treba najprej izpostaviti dejstvo, da imamo zdaj pri igrah na razpolago nove grafične opcije, ki izboljšajo vizualno plat igre. Čisto vse takšne izboljšave niso dobile, saj mora razvijalec za vsak posamični naslov vdelati svojo podporo in Sony je pred izidom na takšen način pod svojo streho uspel nabrati več kot 50 iger, ki se ponašajo z nalepko podpore PS5 Pro. Med temi igrami najdemo poslastice kot so The Last of Us Part I in II, Marvel’s Spider-Man 2, Hogwarts Legacy, Final Fantasy 7 Rebirth, Dead Island 2, Star Wars: Jedi Survivor in Demon’s Souls. Takšno podporo so dobile tudi povsem frišne igre kot so denimo Call of Duty: Black Ops 6, Dragon Age: Veilguard, Horizon Zero Dawn Remastered in Alan Wake 2.
Kot rečeno, pri vseh teh igrah so več ali manj izpolnjene obljube, kjer se igralcu ni treba več odločati med ločljivostjo in sličicami na sekundo, vendar boste vseeno morali pred igranjem malce pobrskati po nastavitvah in si na ta način prikrojiti izkušnjo igranja svojim željam. Primer tega je denimo Spider-Man 2, ki je že tako čudovit naslov, zdaj pa tega lahko izkusite pri 60 sličicah na sekundo, skupaj z visoko ločljivostjo preko nastavitve “Performance Pro”, a sliko lahko zdaj dvignemo na novo stopnjo preko opcije “Fidelity Pro”, ki v vse to pridoda še napredne ray tracing učinke z enim hakeljcem – ob tej možnosti boste spet morali gledati v 30 sličic na sekundo.
Drug primer je Alan Wake, ki je ravno tako zdaj izboljšan, a če želite gledati v realistične odseve bližnje luže preko ray tracing osvetljevanja, potem bo treba zopet pozabiti na 60 sličic na sekundo.
Ta dva naslova sta dober pokazatelj, kaj točno nam dostavi PlayStation 5 Pro, saj ta v sebi, kljub impresivnim strojnim specifikacijam, ne nosi neke magične formule, kjer bi zdaj lahko konzola kazala tako napredno sliko kot jo denimo dostavi grafična kartica RTX 4090. Povedano z drugimi besedami: razlike so tu, vendar niso tako velike, da bi vam ob igranju povsem zamajala tla in drznim si celo trditi, da bodo včasih bile za koga povsem neopazne. YouTube kanal Digital Foundry je denimo bil edini, ki se je dokopal do res zgodnjega testiranja te konzole in če si pogledate te boste opazili, da se velikokrat osredotočijo na stvari kot je denimo malce izboljšana meja izrisovanja, kjer so nekatere teksture pod 3x povečavo zdaj malce bolj ostre kot prej, a to so stvari, ki jih igralec med šviganjem skozi stopnje niti približno ne bo opazil.
Po drugi strani pa vseh teh naprednosti konzole tudi ne moremo povsem zanemariti. Sony je v novo konzolo vdelal svojo lastno tehnologijo preračunavanja slike PSSR in ta zna že zdaj prikazati nekaj impresivnih rezultatov. Kot vemo se ta tehnologija, tako kot je bilo to v primeru Nvidie in njihovega DLSS-a in AMD-ja ter tehnologije FSR, sčasoma razvije v nekaj bolj izpopolnjenega in to bo zagotovo obveljalo tudi za PSSR. Že zdaj pa so nekatere igre od nje močno profitirale: Final Fantasy VII Rebirth zdaj končno ni več videti kot nek zamegljen zmazek in razlika v primerjavi z originalno sliko je tako impresivna, da bi se dejansko spustil v vnovično preigravanje, če bi mi to dopustil moj urnik. Potem je tu dvojec iger The Last of Us, ki nam zdaj na enem mestu ponuja preigravanje tako pri 60 sličicah na sekundo kot tudi pri ločljivosti 4K in za tiste prave navdušence nad to atmosferično pripovedjo kot sem jaz je to dovolj velik razlog za ponovno preigravanje pred naslednjo sezono serije.
Največje razlike sem opazil pri igri Final Fantasy 7 Rebirth, saj končno lahko gledamo v čisto sliko in to skupaj z visokimi sličicami na sekundo.
Seznam iger je že zdaj velik in novi prihajajo sproti, a obenem ni popoln: podpora za PlayStation 5 Pro denimo manjka pri igrah Cyberpunk 2077 in Final Fantasy XVI – še posebej slednji bi od nadgradnje močno profitiral, saj je ena njegovih največja težav nizka meja sličic na sekundo.
Izkušnjo z igrami bi celokupno označil za dobro in ta se bo skozi čas zagotovo samo še izboljšala. Me pa pri tej konzoli pestijo nekatere druge stvari in te se tičejo aspektov izven igranja. Sama konzola je zdaj malce lažja od predhodnika, a me je zmotilo dejstvo, da je treba zdaj stojalo dokupiti posebej. Oblika je ostala nekako enaka, le da imamo zdaj na sprednji strani dva vhoda USB-C, medtem ko smo na originalni konzoli imeli enega USB-C in enega USB-A. Sony je to spremembo naredil že pri “Slim” verziji konzole PlayStation 5 in že tam mi ta ni bila všeč: osebno imam konzolo spravljeno pod televizor in pri tem mi je USB-A na sprednji strani prišel zelo prav za vtikanje USB ključka na katerega sem kopiral posnetke in slike iz igre. Zdaj moram vsakič vleči konzolo ven, da se dokopljem do vhoda USB-A na zadnji strani, kar je tečno in zamudno. Problem bi lahko rešil z nekim pretvornikom iz USB-C na USB-A, a s tem bi konzola izgubila svoj “čisti” videz.
PSSR tule lepo preračuna odseve in celotno sliko igre Alan Wake 2 naredi manj “zrnato”.
Razočaran sem tudi nad tem, da Sony razen treh črnih zarez na samem ohišju ni spremenil praktično ničesar drugega. V škatli dobimo enak DualSense kontroler kot ob originalni konzoli in tudi sam uporabniški vmesnik ne doda ničesar novega – za vse te silne denarce bi si zaslužili vsaj eno fino animacijo, ki bi nam čestitala za nakup.
Je torej PlayStation 5 vreden svojega nakupa? Vsekakor bi konzolo priporočil povsem frišnim kupcem, ki se z originalom še niso poigrali, saj bodo na en mah dobili lep katalog naprednih iger, ki jih bodo zdaj lahko izkusili na najboljši možni način. Obstoječi lastniki pa morajo o nadgradnji malce razmisliti. Nakupa zagotovo ne boste obžalovali, a 800 € danes ni malo denarja – ob tem vzemite v zakup tudi dejstvo, da boste morali stojalo in optično enoto za sukanje Blu-rayev dokupiti posebej in da trenutno beseda teče o nadgradnji konzole, ki bo aktualna še nekje štiri leta, nakar bo Sony že začel pripravljati teren za PlayStation 6. Vse je tako odvisno od globine vaše denarnice, potrpežljivosti ter moči volje – štiri leta spet ni tako kratek čas, kjer boste priseljeni v slinjenje nad napovedniki grafično izboljšanih naslovov, ki jih vaš osnovni PS5 ne bo mogel dostaviti. PlayStation 5 Pro je trenutno nosi krono najmočnejše konzola na trgu in upam si trditi, da tega naslova ne bo izgubila vsaj še nekaj let.
PlayStation 5 Pro lahko preko obročnega plačevanja naročite preko slovenske spletne trgovine CyberPiggy.
Okoli naslednika konzole Nintendo Switch se vrtita dve bistveni vprašanji in ti sta: kdaj bo konzola uradno predstavljena in ali bodo na njej delovale tiste igre, ki smo jih kupili že na originalni konzoli. Združljivost iger med različnimi generacijami konzol je najbolj izkoristil Microsoft, saj zna konzola Xbox Series X brez večjih problemov poganjati tudi naslove iz Xbox 360 ere, medtem ko se je tudi Sony pri tej nalogi dobro odrezal, čeprav je njegova knjižnica združljivih naslovov malce manjka.
Nintendo pa je pri temu ostajal neznanka, saj je ta znan po inovacijah in dejstvu, da tudi starejšim igram nikakor noče znižati cen. Skeptiki so predvidevali, da bo Switch 2 zagotovo dobil nekaj predelav, a da bodo Japonci za te zahtevali polne cene in te teorije so zdaj padle v vodo, saj je Nintendo danes uradno napovedal, da bodo igre iz originalnega Switcha delovale tudi na nasledniku.
This is Furukawa. At today's Corporate Management Policy Briefing, we announced that Nintendo Switch software will also be playable on the successor to Nintendo Switch. Nintendo Switch Online will be available on the successor to Nintendo Switch as well. Further information about…
Ta strategija je bila predstavljena v uradnem finančnem poročilu, nakar je besede za javnost zapisal tudi Shuntaro Furukawa, predsednik Nintenda. Ta se je na X-u izjasnil, da bodo igre med konzolama združljive in da se bo v naslednika popularne konzole preselila tudi naročnina Nintendo Switch Online, tako da boste v novo obdobje Nintendove zabave lahko preselili tudi vse svoje stare shranjene položaje.
Navdušenci nad Nintendom zdaj zagotovo točijo solze sreče, saj so se končno znebili strahu, da bodo originalne igre morali pustiti zadaj in bodo morali za njih na novo odštevati denarce, prav tako pa lahko zdaj brezskrbno kupijo aktualne igre tipa The Legend of Zelda: Echoes of Wisdom in jih igrajo takoj na originalni konzoli ali pa jih prihranijo za naslednika.
Kdaj bo ta izšel Furukawa ni želel razkriti in glede na to, da za zadevo nimamo niti uradnega imena, zna pomeniti, da je Switch 2 planiran za kasnejšo polovico leta 2025 in da bomo presenečeni, če bo konzola sploh letos uradno razkrita. A brez skrbi, saj bo to praznino zapolnila Nintendova budilka.
Franšiza Warcraft marsikakšnega igričarja spremlja od začetkov njegove igričarske kariere, mlajši pa so se v njo rodili, ko je bila ta že pošteno popularna. To niti ni presenetljivo, saj bo ime Warcraft naslednji teden praznovalo že svoj 30. rojstni dan in če se ob tem še ne počutite stare, naj dodam še opazko, da bo MMO World of Warcraft ravno tako ta mesec praznoval svojo 20. obletnico.
Razvijalec Blizzard je za oba rojstna dneva že napovedal prav poseben prenos v živo imenovan Warcraft Direct in čeprav nihče od tega datuma ne pričakuje česa res presenetljivega, ima očitno studio vseeno pripravljeno eno presenečenje.
To je prva odkrila spletna stran WoWhead, ki je na Blizztrackerju odkrila nov zapis glede prihajajočega naslova, ta pa nosi ime Warcraft II: Remastered Internal Alpha. Nakar so iz tega ven izbrskali še eno sliko ter logotip, kar je dokaj uradna potrditev dejstva, da Blizzard dela na predelavi igre Warcraft 2.
Warcraft 2 je izšel leta 1995 in je nosil podnaslov Tides of Darkness, zadeva pa je igralce takrat navdušila na račun dobrih strateških prijemov, v tej seriji pa smo prvič bitke preselili tudi na morska tla. Ravno zaradi tega prva promocijska slika na naslovnici kaže ladjo, ki je ravno sredi srdite bitke.
Navdušenci nad to franšizo so zagotovo veseli dejstva, da strateška veja serija dobiva vsaj neko novo vsebino, a nad morebitno uradno najavo vsi niso navdušeni. Vsi se namreč še vedno spomnimo, kako klavrno se je Blizzard odrezal pri predelavi Warcraft 3: Reforged iz leta 2020, čeprav upanja gojita dejstvi, da se je studio od takrat bistveno spremenil in vmes je okus popravila predelava Diablo 2: Resurrected.
Warcraft Direct se bo odvil 13. novembra ob 19.00 in ga boste lahko spremljali preko YouTuba ali Twitcha, tisti bolj nepotrpežljivi pa lahko že zdaj posežete po modu Chronicles of the Second War, ki kampanjo drugega Warcrafta preseli v pogon igre Warcraft 3: Reforged.
Razvijalec BioWare se je prebudil iz dolgega spanca in končno spet dostavil nov, dokaj kvaliteten RPG. Mnenja glede njegove kakovosti so sicer deljena – naša recenzija pride enkrat naslednji teden, saj smo svojo kopijo prejeli šele v petek, a že zdaj vam lahko povemo, da tole ni katastrofa, a spet ne moremo označiti kot za nekaj najboljšega, kar nam je dostavil BioWare.
The Veilguard se je sicer očitno dobro prodal, saj trenutno krasi sam vrh Steamove lestvice prodaje, njegove številke igralcev pa so bile na dan izida impresivne. BioWare že dolgo ni zabeležil tako odmevnega uspeha in človek bi pričakoval, da bodo tega poskušali čim bolje izkoristiti in igro čim dlje obdržati svežo v spominu igralcev.
A glede na zadnji intervju za spletno stran Rolling Stone ima razvijalec trenutno drugačne načrte. Kreativni režiser John Epler je namreč izjavil, da namerava ekipa za igro izdelati še nekaj vsebinskih posodobitev in popravkov hroščev, a da je zdaj skoraj celotna delovna sila skočila na naslednji projekt in sicer je to naslednje poglavje serije Mass Effect.
Ta novica je zagotovo razžalostila kar nekaj pristašev serije Dragon Age, saj je ravno ta v prejšnjih delih pridobila nekaj pomembnih dodatkov, ki so bili dejansko boljši od glavne kampanje. To je še posebej veljalo za prejšnji del Inqusition, ki je šele preko zadnjega DLC-ja Trespasser dostavil resnični konec glavne kampanje in je to povezal tudi z nadaljevanje zgodbe antagonista Dreadwolfa.
BioWare je sicer svojo tradicijo izdajanja naknadnih DLC-jev prekinil že v prejšnji igri Mass Effect: Andromeda, a to se je takrat bržkone zgodilo zaradi slabih ocen igre in tako je založnik EA sprožil odločitev, da se na ta naslov čim prej pozabi in premakne na naslednji projekt.
I'm not sure I agree with the Pixar thing, but Mass Effect is photorealistic and will be as long as i'm running it.
O novem Mass Effectu še vedno ne vemo ničesar konkretnega – dobili smo zgolj en dražilnik in veliko tišine. Je pa režiser naslednjega poglavja nedavno potrdil, da Mass Effect 5 ne bo spremenil svojega vizualnega dizajna kot je bilo to v primeru nove Dragon Age igre, tako da bomo še vedno gledali v resen ton znanstvene fantastike.
Če ste v Google že kdaj vtipkali iskalni niz “grozljivke podobne filmu Čarovnica iz Blaira” potem ste med predlogi zagotovo naleteli tudi na film Creep. Gre za dokaj preprosto grozljivko iz leta 2014, kjer se možakar Aaron javi na oglas, ki ga je izdal skrivnostni Josef, ta pa od pogumnih snemalcev zahteva le to, da snemajo njegovo življenje in posnamejo poslovilni video njegovemu sinu, saj je Josef na robu smrti. Stvari se nato drastično obrnejo in film je presneto napet skozi svoje celotno trajanje – navduši celo konec, kar filmom znotraj žanra “found footage” velikokrat spodleti.
Kar je bilo še posebej pohvalno pri Creepu je dejstvo, da sta v filmu nastopala samo dva igralca: Josef, ki ga je mojstrsko upodobil Mark Duplass in Aaron, ki ga je igral Patrick Brice, ta pa je hkrati film režiral ter skupaj z Duplassom spisal scenarij.
Dvojec je nato zopet združil moči pri filmu Creep 2, zdaj pa se bosta v isti franšizi preizkusila še tretjič – le da bomo tokrat spremljali serijo z naslovom The Creep Tapes.
Za serijo smo dobili prvi dražilnik in v njem se pred kamerami zopet prikaže stari znanec Josef, ki je v svojo mrežo navidezne nedolžnosti privabil novo gručo nič hudega slutečih snemalcev, ki bi radi zaslužili nekaj dodatnega cvenka. Če bi vedeli, kaj jih čaka, bi pred poslom zagotovo zahtevali povišico, a glede na njihove eventualne usode jim dodatna zaloga denarcev ne bi pomenila veliko. Dobili bomo 6 epizod – vsaka bo predvidoma sledila ločenemu snemalcu, ki se ne bo čudil samo psihopatskemu režanju Josefa, ampak tudi njegovi alternativni personi Peachfuzz, ki nosi srhljivo volčjo masko.
Ljubitelji grozljivk ste ob tej novici zagotovo ven spustili krik navdušenja, a vse niso dobre novice. Serija bo namreč od 15. novembra na voljo samo preko pretočnih servisov Shudder in AMC+, ki pa v Sloveniji nista na voljo, tako da se boste za svojo dozo morali poslužiti kakšnega VPN-a in žongliranja s kreditnimi karticami.
Video platforma YouTube je skozi svojo zgodovino šla skozi več iteracij, a vse od njenih začetkov sta se obdržali dve informaciji, ki smo ju dobili ob vsakem posnetku: koliko ogledov je določen video zabeležil in kdaj je bil ta naložen. Te stvari znata kmalu postati stvari preteklosti, saj YouTube razmišlja o njuni ukinitvi.
Testiranje te funkcije je na X-u pokazal uporabnik vidlQ, ki je pokazal domačo stran YouTube računa, kjer lahko vidimo več posnetkov, noben od njih pa pod sabo ne vsebuje števila ogledov in datuma, ko je bil ta video naložen na platformo. To je pošten odmik od ustaljenega obratovanja in tudi navade uporabnikov bi se s tem lahko drastično spremenile, saj ti največkrat kliknejo na video, ki ima veliko ogledov in vsebuje tudi najbolj aktualne informacije.
Takšna poteza bi sicer lahko pomagala manjšim kanalom do prepoznavnosti, saj so ti velikokrat ignorirani na račun nizkih ogledov in so tako ujeti v začarani krog: za večjo prepoznavnost potrebujejo več ogledov, a teh ne dobijo ravno zaradi tega, ker je njihova številka ogledov pod videom premajhna.
S tem se strinjajo tudi komentarji in zanimivo je, da večina njih niti nima veliko pritožb glede umika cifre ogledov, jim pa ni všeč ukinjanje datuma, saj lahko samo na ta način preverijo, da je video dejansko aktualen in da ne gledaš v nek posnetek, ki ti kaže rešitev določenega problema z računalnikom, a je ta zastarana, ker je video danes star že 7 let.
Ni še jasno, ali bi ta ukinitev ogledov in datumov veljala samo za domačo stran in bi vpogled v te številke dobil, če bi dejansko kliknil na posnetek ali pa bi te statistike manjkale tudi tam.
V vsakem primeru stvar še ni uradna in je zgolj v fazi testiranja, a YouTube ni tujec takšnim drastičnim potezam. Vsi se denimo še spomnimo, kakšen kraval se je zgodil, ko so umaknili javni vpogled razmerja všečkov in nevšečkov, a pri tem so vztrajali in odločitve očitno ne bodo spremenili.
Večigralska zombijaška zabava DayZ, ki je svoje življenje začela kot mod za igro Arma 2, je zdaj med nami že več kot desetletje, saj je originalno izšla v Early Access leta 2013, nakar je v 2018 izšla v polni različici. Človek bi tako pričakoval, da bi morda založnik in razvijalec Bohemia Interactive počasi začel razmišljati o nadaljevanju, a tega verjetno še dolgo ne bo na spregled: če bo kdaj DayZ postal realnost bo to bržkone na pogonu igre Arma 4, ta pa je po zadnjih podatkih še daleč v prihodnosti.
Bohemia bo vmes DayZ popestrila z dodatki in za ta naslov sta izšla že dva: najprej razširitev mape Livonia, pred kratkim pa smo dobili ekspanzijo Frostline, ki je naše preživetvene sposobnosti preselila med led in sneg.
In ta dodatek je očitno v igranje znova privabil tudi tiste igralce, ki so v zadnjem desetletju čakali na nov, zajeten kos nove vsebinske pogače. Bohemia je v izjavi za javnost zapisala, da je DayZ po več kot desetletju od izida postavila nov rekord glede istočasnega števila igralcev, saj se je naenkrat v igri zabavalo več kot pol milijona igralcev.
Številka je za tako star naslov vsekakor impresivno, je pa treba ob tem opomniti, da niso vsi ti igralci samo PC-jaši, saj se je DayZ med svojim obstojem preselil tudi na konzole. Je pa seveda največji delež igralcev prispevala originalna, računalniška platforma, saj je iz te smeri prišlo kar 235k igralcev, medtem ko jih je Xbox prispeval 152k in PlayStation 113k.
Dodatek Frostline je na Steamu podrl rekord istočasnih igralcev, saj se je v igri naenkrat zabavalo skoraj 79k igralcev, kar je veliko več kot ob samem izidu, ko se je naenkrat v igro prijavilo 45k igralcev.
Bohemia Interactive je v čast teh številk igro tudi pošteno znižala in na Steamu lahko zdaj kopijo osnovne igre do 4. novembra prevzamete po -50 % znižani ceni za 23,99 €. Za drobiž je bila posekana tudi razširitev Frostline, ki jo lahko ta hip dobite po ceni 24,29 €.
Franšiza Halo je bila dolgo zacementirana zgolj in samo za konzole Xbox, saj je Microsoft preko te ekskluzive bombastično vstopil na trg konzol in si tam enakopravno izmenjaval udarce s Sonyjem. Razvijalec Bungie je preko originalne trilogije ime Halo zapisal v igričarsko zgodovino, nakar se je od Microsofta ločil in za to franšizo so se začeli temni časi.
Razvoj četrtega dela je prevzel frišni razvijalec 343 Industries, ki je ustvaril pretežno dobro sprejeti četrti del, podpisal pa se je tudi pod igro Halo 5: Guardians, ki še danes velja za najslabšo Halo igro pod soncem in to mnenje se od njenega izida leta 2015 ni preveč spremenilo.
Microsoft je medtem končno uslišal želje igralcev in je zbirko iger Master Chief Collection leta 2019 preselil tudi na PC. V tej najdemo nadgrajeni verziji iger Halo 1 in 2, medtem ko sta tretji in četrti del na računalnike prispela v originalni obliki. PC-jaši so medtem pridobili tudi predelave strategij Halo Wars 1 in 2, tako da je zdaj celotna kolekcija Halo iger, vključno z zadnjim delom Infinite, na voljo za igranje tudi preko računalnikov, z izjemo enega samega naslova: Halo 5.
Zakaj točno ta manjka Microsoft ni nikoli zares razjasnil, a prevladalo je splošno mišljenje, da je zaradi negativnih ocen in recenzij založnik stvar raje pustil v preteklosti in jo tudi danes bolj redko omenja. Microsoft je sicer leta 2016 na PC preselil Halo 5: Forge, ki igralcem omogoča ustvarjanje svojih lastnih stopenj, a izvirne kampanje na računalnike uradno ni nikoli preselil.
I wish but it’s never going to happen imo. I think the port that was being considered ran into significant tech hurdles and was scrapped.
In to se verjetno tudi nikoli ne bo zgodilo. Vsaj tako pravi Tyler Owens, ki je nekdaj delal pri razvijalcu 343 Industries in je včeraj na X-u zapisal, da je studio dejansko že začel delo na predelavi, a je pri tem naletel na večje tehnološke prepreke, zaradi česar je bil nato projekt preklican. Kaj točno so te prepreke bile Tyler ni zapisal, a med vrsticami se to bere kot da bi predelava potrebovala več časa in financ kot pa jih je bil Microsoft pripravljen odšteti za takšen projekt, zaradi česar je bila zadeva preklicana.
Introducing XWine1, an Xbox One translation layer for Windows PCs. Currently six games are fully playable, with others reaching logos and in-game. More news to come! pic.twitter.com/Du6puJz6Dj
Se bo kdaj Halo 5: Guardians pojavil na PC-ju? Tyler pravi da ne, a morda to velja samo za uradno različico igre. Samo nekaj mesecev nazaj je začel obratovati prvi pravi emulator konzole Xbox One, imenovan XWine1, ki trenutno že zna poganjati 6 iger, nekaj večjih naslovov pa je prišlo do začetnega menija. Začetki se morda zdijo skromni, a to je veljalo tudi za emulator konzole PlayStation 4, ki je v samo nekaj mesecih začel igro Bloodborne poganjati do te mere, da je ta skorajda že brez napak. Emulator še ni za javno rabo, a začetki so tu in nekega dne bi znala zadeva poganjati tudi Halo 5.
Drugod po svetu lahko Halo 5 preigravajo preko servisa Game Pass Ultimate, ki omogoča tudi pretočno igranje Xbox One iger na PC-ju, a na žalost ta del naročnine v Sloveniji ni na voljo.
Pa jo imamo! Še eno predelavo iz strani Sonyja namreč. Japonski založnik sledi zgledu svojega Nintendo bratranca in je leto 2024 zapolnil s predelavami, ki jih je začel izdajati že lani in noben od teh projektov ni bil slab, a je bilo vprašljivo, če si komaj nekaj let stari naslovi zares zaslužijo lepotne operacije.
Tako je tudi v primeru igre Horizon Zero Dawn Remastered iz leta 2017, ki je najprej izšla na konzoli PlayStation 4, nakar ji je Sony za PS5 odklenil število sličic na sekundo, nakar jo je predelal še za PC. Remastered je tako neuradno že četrta verzija te igre, kar je impresivno za zgolj 7 let star naslov in čeprav morda še vedno res ni bilo potrebe, da se tole zadevo znova obnavlja, smo veseli vsaj tega, da za prenovljeno grafično podobo ni treba odštevati prevelikega zneska prihranjenih evrov.
NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Guerrilla Games/Nixxes Založnik: Sony Platforme: PS5, PC Link: Steam, trgovina PlayStation Datum izida: 31. oktober 2024 Cena: 49,99 €
Žanr: Tretjeosebni RPG v odprtem svetu
Tale recenzija bo malce krajša kot pa jih običajno izdelamo, saj v bistvu o njej ni toliko za povedati. Izvirna kampanja, ki je zdaj bila predelana v nadgrajeni pogon nadaljevanja Forbidden West, je namreč ostala povsem nedotaknjena, zato naša recenzija Horizon Zero Dawn Complete Edition iz leta 2020 pove vse, kar morate vedeti o zgodbi in likih, ki jih naša herojinja Aloy sreča na svojem potovanju in raziskovanju izjemno zanimivo zasnovanega sveta. Še vedno trdim, da ima franšiza Horizon enega od najbolj originalnih štorijalnih pripovedi znotraj iger in nič čudnega ni, da Sony v njo vlaga toliko denarja – dela se na tretji igri, ločeni večigralski zabavi in televizijski seriji, ki za snemanje zagotovo ne bo poceni.
Osredotočimo se tako raje na spremembe, ki jih s sabo prinaša Remastered in ta se je bolj kot ne osredotočil na grafične izboljšave in ustvarjanje bolj vernega in živega sveta.
Večje in manjše naselbine zdaj v sebi vsebujejo veliko več NPC-jev, zaradi česar je pričaran občutek bolj živega sveta.
Original je sicer grafično še danes impresiven, razvijalec Nixxes pa je zdaj priskrbel občutne izboljšate. Kako konkretne so te razlike lahko zdaj najdete širom spleta, saj je na voljo ogromno direktnih primerjav obeh verzij igre in pri Horizon Zero Dawn je zanimivo dejstvo, da original ni videti slabše, ampak preprosto nosi nekoliko drugačno podobo, medtem ko Remastered ustvari bolj pisan svet. K temu pomaga prenovljeno osvetljevanje in igra vsebuje veliko trenutkov, kjer splezate na neko pečino ter se čudite večji meji izrisovanja, zaton sonca in bližnje sprehajanje izjemno podrobno ustvarjenega mehanskega dinozavra pa je tokrat še bolj impresivno kot pa 7 let nazaj.
Izboljšane so bile tudi teksture, Nixxes pa je veliko postoril tudi na animacijah. Te so opazne predvsem v dialogih, ki jih je veliko in zdaj lahko končno gledamo v obraze nastopajočih z bolj vernimi mimikami obrazov, ki so obenem tako podrobni, da lahko na Aloyini faci vidimo vsako dlačico posebej. Za vmesne sekvence so bili priskrbljeni povsem novi koti kamere in zajeto je bilo novo gibanje nastopajočih in s tem je bila odpravljena ena od največjih hib originalnega naslova, kjer smo gledali v plastične obraze, ki grimas praktično niso poznali. K temu lahko dodamo majhne dodatne podrobnosti, kot je denimo dejstvo, da sneg ali dež na obrazih pusti majhne kapljice, tako da se včasih zdi, kot da je nekdo dobil masovni napad vročine.
Večja meja izrisovanja je impresivna in Zero Dawn vsebuje kar nekaj trenutkov, ko se ustaviš in občuduješ okolico.
Drugih podrobnosti morda ne boste opazili takoj, če ne boste iger direktno primerjali. Okoliško rastlinje se denimo zdaj dinamično uklanja našemu sprehajanju, modro sijanje oči mehanskih zver osvetljuje bližnja tla, mesta so poseljena z dodatnimi NPC-ji, zaradi česar izpadejo bolj živo in dirjanje potokov je zdaj bolj realistično, kot je tudi odsev bližnjih jezer. Kljub temu je grafična podoba vseeno malce pod tisto, ki jo vsebuje nadaljevanje Forbidden West, saj je bilo to že od temeljev navzgor zasnovano z izboljšanim pogonom, tako da še vedno nosi grafično krono v primerjavi s predelanim originalom.
Predelavo sem igral na konzoli PlayStation 5, kjer so prisotni trije grafični načini: eden omogoča 60 sličic na sekundo pri slabši ločljivosti, drugi 30 sličic na sekundo pri ločljivosti 4k, sam pa sem se odločil za opcijo “Balanced”, ki poskuša obdržati višjo ločljivost in igranje ponuditi pri 40 sličicah na sekundo. Stvar je delovala brez težav, čeprav kakšen hrošček zna pokukati ven: na dveh mestih sem denimo naletel na naključnega NPC-ja, ki mu je manjkala spodnja polovica telesa, a morda je bil to samo resnično zagnan lovec na mehanske dinozavre.
Manjše grafične napake obstajajo, a niso pogoste. Tule denimo sredi preleta sovražnikovega tabora vidimo na pol izrisan alarmni sistem.
Drugih pripomb enostavno nimam, saj kot rečeno je Horizon Zero Dawn Remastered enaka kampanja kot v originalu, le da z lepšo sliko. Po igralni plati zna to kakšnega navdušenca poglavja Forbidden West, ki se bo preko te predelave prvič spravil v preigravanje Zero Dawna, razočarati, saj tu ne boste denimo našli padala, ki omogoča skakanje iz pečin, niti ni boj tako razširjen in manjkajo stranske aktivnosti kot je pretepanje v areni in preigravanje šahovskih igric Machine Strike.
A spet je ravno ta preprostost igralnih del šarma originalne igre, ki je tako bolj fokusirana. Za tiste, ki iščete izziv, priporočam igranje na Ultra težavnosti, saj takrat Zero Dawn postane bolj preživetvena igra, kjer surovine pomenijo res veliko, svet pa postane veliko bolj nevaren.
Horizon Zero Dawn Remastered na koncu dostavi ravno tisto, kar smo od njega tudi pričakovali in če originalni naslov že posedujete, potem lahko opravite nadgradnjo za vsega 10 €, novinci pa boste za njo odšteli še vedno povsem sprejemljivih 50 €.
Dve desetletji nazaj so bile parodije filmov nekaj povsem običajnega in to je bil prav poseben tip komedije, ki je v kinodvoranah redno sprožal salve smeha. Najbolj popularna takšna franšiza je bila njega dni zagotovo Scary Movie, ki jo pri nas imenujemo z Film, da te kap in nekatere scene iz teh filmov so tako legendarne, da si jih še danes grem pogledati na YouTube in po vsem tem času so še vedno enako smešne, čeprav večina njih dandanes verjetno ne bi bile več družbene sprejemljive.
Skozi čas pa so te parodije začele usihati, dokler niso dokončno povsem izginile. Za norčevanje iz filmov in serij namreč potrebuješ določen talent in kako je bil ta visok so pokazali bratje Marlon, Shawn in Keenen Ivory Wayans, ki so spisali, producirali in nastopali v prvi dveh filmih, ki so še danes od celotne franšize najbolj popularni. Nakar so bratje Wayans odstopili od projekta, saj so bila pogajanja z Miramaxom neuspešna, ta pa je nato nadaljeval s franšizo z drugimi ustvarjalci, a magija je enostavno izginila. Scary Movie 3 je bil še nekako v redu, medtem ko sta bila četrti in peti del pozabljiva in to se je poznalo tudi na blagajnah.
Scary Movie 5 je izšel leta 2013, nakar je šla franšiza v stanje hibernacije in je bila zdaj ponovno obujena in to s fantastično novico, da se za ustvarjanje šestega dela vrača originalna trojica Wayans bratov. Do te novice se je prva dokopala spletna stran Deadline, ki poroča, da bo novi Scary Movie v bistvu nekakšen ponoven zagon te franšize in da so tako Miramax, kot tudi bratje Wayans, navdušeni nad delom nove parodije. Materiala za posmeh jim zagotovo ne bo zmanjkalo: Scary Movie 2 je izšel leta 2001, vmes pa smo dobili nepregledno število filmov, ki kar kličejo po norčevanju. Upamo samo, da ne bodo v en film poskušali stlačiti preveč, kar bi znalo kvarno vplivati na scenarij.
Produkcija se bo začela enkrat naslednje leto, najava pa ni omenila, če se bodo v franšizo vrnili tudi kakšni že znani obrazi. Pri tem je najbolj pomembna igralka Anna Haris, ki je bila prisotna v vseh filmih, razen zadnjega, njen Instagram pa pravi, da več kot očitno ni pozabila na vlogo Cindy Campbell.
Večigralska igra Concord se lahko upravičeno poteguje za krono največjega finančnega neuspeha v zgodovini Sonyjevih iger in založnik je iz njenega katastrofalnega nastopa na trgu zagotovo ven potegnil kar nekaj bolečih lekcij, ki si jih bo zapomnil za vedno.
Concord je bil Sonyjev poskus ustvarjanja večigralske igre, ki bi nato preko “live service” modela neprestano dobivala novo vsebino, nakar bi se služili ogromni denarci preko dodatne vsebine v obliki dodatkov in sčasoma tudi mikrotransakcij in sezonskih prepustnic. Igra je bila v razvoju več kot pet let, Sony pa je v njej videl toliko potenciala, da je celo kupil njenega razvijalca Firewalk Studios in v oblikovanje igre naj bi se zlilo tudi več kot 200 milijonov dolarjev – številka je veliko višja če sem notri vnesemo še znesek oglaševanja.
According to two sources familiar with the agreement, Concord's development deal at Firewalk Studios was $200 million.
That did not include marketing, the sale of IP rights, the acquisition of the studio, or game's delayed launch. https://t.co/8vfb1rGAWO
Nakar je igra končno izšla konec avgusta in zabeležila naravnost obupne številke igralcev. Sony je namreč za igro računal mastnih 40 €, kar je za izjemno konkurenčen trg brezplačnih večigralskih streljačin, skorajda nora odločitev in to se je poznalo tudi na številu igralcev. Sicer čisto točnih cifer zagotovo ne bomo nikoli dobili, a SteamDB pravi, da se je ob igrinem izidu naenkrat med sabo streljalo samo 697 igralcev.
To so tako slabe številke, da so se v pisarnah založnika takoj oglasili alarmi, saj za manj kot 1.000 igralcev dandanes v bistvu ni sploh smiselno vzdrževati strežnikov, kaj šele plačevati ljudi, da delajo na dodatni vsebini. To je potrdil tudi Sony, ki je manj kot dva tedna po izidu igro enostavno umaknil iz prodaje ter ugasnil strežnike, obstoječi kupci pa so dobili vračilo denarja.
Firewalk is signing off one last time.
Firewalk began with the idea of bringing the joy of multiplayer to a larger audience. Along the way we assembled an incredible team who were able to: – Navigate growing a new startup into a team during a global pandemic: Firewalk was…
Od takrat sta minila slaba dva meseca in medtem je prevladalo mnenje, da bo Sony zagotovo spremenil finančni model, igro ponudil kot brezplačno in poskušal kaj zaslužiti preko mikrotransakcij. A očitno je v pisarnah prevladalo mnenje, da je bilo dovolj finančnih izgub in da Concord ne bo nikoli postal tisto, kar so od njega pričakovali.
Sonyjev novi šef igričarske veje Hermen Hulst je na uradnem blogu zapisal, da od vrnitve Concorda ne bo nič, za povrh pa je bil tudi zaprt razvijalec Firewalk Studios. Ta se je nato še poslednjič oglasil na X-u, kjer je v izjavi zapisano, da je bila ekipa polna talentiranih oblikovalcev in programerjev in da so poskušali ustvariti nekaj posebnega, a jim to na koncu ni uspelo.
Sony's closure today of two studios — Concord developer Firewalk Studios and mobile game maker Neon Koi — will result in 210 people losing their jobs, a spokesperson tells Bloomberg News. Firewalk had 172 employees, while Neon Koi had 38. https://t.co/ksiVFpfWLs
Poleg razvijalca Firewalk Studios je bil zaprt tudi studio Neon Koi, ki bi za Sony moral delati mobilne naslove, a je umrl, še preden je izdal svojo prvo igro. Novinar Jason Schreier poroča, da bo zaradi ugašanja teh dveh razvijalcev službe izgubilo nekje 210 – nekaj od teh bo Sony poskušal integrirati v svoje druge studie.
