Bomo še kdaj dobili visokoproračunsko nadaljevanje legendarne franšize Thief? V bistvu je boljše vprašanje, ali je v sodobni eri igričarstva sploh še prostor za čistokrvne skrivalščine, kjer je poanta v skrivanju pred nasprotnikom, ugašanju virov svetlobe preko naprednih mehanik, kot so vodne puščice, in je poteg meča ter merjenje moči s sovražnikom tisti zadnji izhod v sili, ki se bo za nas največkrat končal klavrno?
Serija iger Thief ima bogato zgodovino, ki se je začela leta 1998, nakar smo leta 2000 dobili cenjeno nadaljevanje The Metal Age in leta 2004 bolj reven tretji del Deadly Shadows, nato pa je šla ta franšiza na desetletni počitek, dokler leta 2014 nismo dobili ponovne obuditve v obliki igre Thief, a tudi ta se pri prodaji ni dobro odrezala, tako da je šla znova na počitek.
Po dobrih desetih letih pa je licenca doživela vnovično vstajenje, le da tokrat v podobi VR igre Thief VR: Legacy of Shadow, ki jo razvija Maze Theory, pri tem pa mu pomagata studia Eidos-Montreal in Vertigo Games. Za razliko od prejšnjih naslovov, kjer smo vedno nastopali v vlogi lopova Garretta, bomo tokrat prevzeli vlogo tatice Magpie, ki iz mesta, preprosto imenovanega The City, poskuša ukrasti čim več dragocenosti, kar pa ni po godu glavarju in premožnemu baronu Ulyssesu Northcrestu.
Legacy of Shadow je videti kot ambiciozen naslov, ki bo vseboval kar nekaj prepoznavnih mehanik iz predhodnikov. Veliko vlogo bo igral naš lok in puščice, preko katerih bomo lahko izstreljevali vrvi in ugašali ogenj, naša največja zaveznica pa bo senca, ki nas bo skrivala pred očmi sovražnikov. Ti bodo vedno čuječi, a se jim bomo še vedno lahko prikradli za hrbet in jim odtujili kakšen ključ, boja pa v napovedniku ni bilo videti, kar takšni igri štejem lahko samo v plus. Magpie na koncu napovednika naleti na neko skrivnostno mehansko oko, poznavalci serije pa boste tu zagotovo slišali prepoznavni glas Garretta, ki ga bo prispeval originalni glasovni igralec Stephen Russell. Garrett bo očitno neko vlogo igral tudi v tem naslovu, in sumimo, da nam bo med igranjem šepetal kakšne nasvete ter bo v vlogi očesa služil kot naš zvesti sopotnik.
Thief VR: Legacy of Shadow izide enkrat letos, in sicer za PC, Meta Quest 3 in PlayStation VR2.
Norija predstavitev videoiger na festivalu Summer Game Fest je za nami in najavljenih je bilo toliko naslovov, da je kakšen med njimi ušel naši pozornosti. Takšna igra je bila denimo Game of Thrones: War for Westeros, ki jo razvija PlaySide, a na žalost smo ob napovedi dobili samo vmesno sekvenco, ne pa tudi kakšnega kadra dejanskega igranja.
Morda ravno zaradi tega se o igri ni preveč govorilo, drugi razlog pa je verjetno dejstvo, da bo tole realnočasovna strategija, ki dandanes ni več tako popularna, kot je bila nekoč. Vendar je stvar vsaj v napovedniku videti obetavno in morda bomo iz franšize Igra prestolov končno dobili kakšen kakovosten izdelek. Kakor je ta licenca sicer zanimiva, smo iz nje dobili presenetljivo malo iger – osebno se spomnim enega podpovprečnega RPG-ja iz leta 2012 in avanture, ki jo je nato ustvaril razvijalec Telltale Games.
War for Westeros ima precej večje ambicije od prej omenjenih naslovov, saj bo omogočala spreminjanje dogodkov, ki smo jih videli v knjigah oziroma seriji. V kampanji in v večigralstvu se bodo namreč udarile štiri različne frakcije: Starkovci, Lannistrovci, Targaryenci in zmrznjeni vojščaki, ki jih vodi Nočni kralj. Tako boste lahko nastopili tudi na temni strani, ubili Jona Snowa in ga nato oživili kot nemrtvega, modrookega vojščaka, morda pa vam je bolj po godu to, da Lannistre končno postavite na vrh Sedmih kraljestev.
War for Westeros izide šele nekje leta 2026, tako da bomo verjetno morali še malce počakati na prvi konkreten prikaz igranja. Igra bo izšla samo za PC, na Steamu pa lahko že zdaj vidimo nekaj slik iz igranja, ki kažejo na dokaj standardno realnočasovno strategijo. S tem ni prav nič narobe, nostalgiki pa ste ob napovedi zagotovo dobili asociacije na igro Battle for Middle-earth, kjer smo na podoben način lahko na novo spisali zgodbo Gospodarja prstanov.
Nintendo Switch 2 je med nami že nekaj tednov, in čeprav je njegova združljivost s prejšnjo generacijo iger pohvalna, bi brez nje konzola verjetno sploh ne prišla na trg. Nintendo je namreč za novo generacijo konzol pripravil zgolj eno ekskluzivo in sicer dirkalno avanturo Mario Kart World, medtem ko bo treba na kaj svežega počakati do sredine naslednjega meseca, ko izide novi Donkey Kong.
Donkey Kong Bananza je včeraj dobil daljšo predstavitev, in igra je tokrat precej bolj navdušila kot v prejšnjem napovedniku, saj smo zdaj dejansko videli, kako se bo igrala. Bananza bo tretjeosebna 3D-platformščina, v kateri bo presenetljivo veliko vlogo igral uničujoči teren. Takšnega sistema fizike v Nintendovih naslovih doslej še nismo videli, in ni čudno, da bo ta naslov deloval samo na konzoli Switch 2 – strojna oprema originala bi iz sebe iztisnila zgolj diapozitive.
Priljubljena gorila bo v novi igri lahko vrtala v tla, trgala dele kamnov in na splošno preoblikovala okolico s pretepanjem terena. S tem se bomo včasih dokopali do skritih zakladov in banan, ki se jih Donkey Kong tudi tokrat ne bo mogel prenajesti. Na potovanju nas bo spremljala mala Pauline – mlajša verzija tiste dame, ki jo je v odrasli obliki Donkey Kong ugrabil v svoji prvi igri. Nastopila je tudi kot pevka v Super Mario Odyssey ter kot lik v Mario Kart World. Pauline bo naš zvesti spremljevalec, ki ga bo mogoče uporabiti tudi v sodelovalnem načinu, a v omejeni obliki – prek njenega petja bomo lahko transformirali Donkey Konga.
Zanimivo je tudi to, da iskanje zakladov ne bo tam zgolj za okras – igra bo omogočala nadgrajevanje statistik opičnjaka. Takšnega RPG-vidika v tej seriji še nismo izkusili, Bananza pa deluje kot zanimiva evolucija igralne formule prejšnjih naslovov. To niti ni presenetljivo, saj naj bi na igri delali tudi nekateri člani ekipe, ki je razvila slavni Super Mario Odyssey – in pri stopnjah v napovedniku lahko med obema naslovoma opazimo kar nekaj podobnosti.
Donkey Kong Bananza na Nintendo Switch 2 prihaja 17. julija, tako kot vse Nintendove igre za to konzolo pa bo tudi ta stala 80 €.
Bruce Springsteen je ameriška glasbena legenda, o kateri osebno vem samo to, da je leta 1984 napisal pesem Born in the U.S.A. in da si lahko refren te skladbe kadarkoli prikličem v spomin. Morda bo mojo ignoranco odpravil prihajajoči biografski film Springsteen: Deliver Me From Nowhere, ki se bo lotil njegove kariere – a zanimivo je, da očitno ne bomo priča tistim prvim korakom, ki so ga poslali v glasbeno industrijo.
Film se bo namreč vrtel okoli njegovega albuma Nebraska, in takrat je bil Bruce že prepoznavno ime – pred tem je izdal že pet albumov, njegova založba pa je bila takrat že nestrpna, saj je želela od njega nekaj novega, kar bi nasledilo njegovo glasbeno uspešnico Hungry Heart. A Bruce ima nekaj težav pri produkciji novih pesmi; v enem kadru ga slišimo reči: “Poskušam najti nekaj resničnega v vsem tem hrupu.”
Springsteen: Deliver Me From Nowhere ima tako precej resen ton, Bruce pa je velikokrat sam – s svojimi orglicami in kitaro –, medtem ko sestavlja besedila svojih naslednjih uspešnic. Stvari se spremenijo proti koncu, ko ga vidimo na velikem odru z bendom E Street Band, kjer množica oboževalcev od ekstaze skače v zrak.
Film bo vseboval kar nekaj prepoznavnih imen. Vlogo Springsteena je prevzel zdaj že priznani igralec Jeremy Allen White, ki nas je nazadnje navdušil v seriji The Bear. Za to vlogo si je ogledal stotine arhivskih posnetkov nastopov pevca, saj je poskušal ujeti njegov značilni raskavi glas. Jeremy Strong, ki se ga spomnimo iz serije Nasledstvo, bo odigral vlogo njegovega menedžerja Jona Landaua, medtem ko bo Stephen Graham iz Netflixove serije Adolescence prevzel vlogo očeta Dutcha.
Springsteen: Deliver Me From Nowhere bo v kina prispel 24. oktobra.
Hrvaški studio Gamepires je leta 2018 svetu predstavil svoj prvi večigralski naslov SCUM, ki je že takoj pridobil globalno slavo – in to na račun realističnih mehanik, ki jih je takrat obljubljal. Igralci imajo vedno radi obljube o pretiranem realizmu, SCUM pa je v svoji predstavitvi navedel stvari, kot so skrb za vitamine in prehrano. Telesna vzdržljivost je prav tako igrala pomembno vlogo, stvari pa so šle celo tako daleč, da je igralec ob srečanju z nasprotnikom lahko izgubil vse zobe, zaradi česar je nato lahko jedel le tekočo hrano. Vsake toliko je bilo treba iti tudi na veliko potrebo, iztrebke pa je bilo treba skriti, saj so jih sicer drugi lahko hitro izvohali – in igralca brutalno pokončali.
SCUM je vseboval tudi ogromno golote in nasilja, zaradi česar se je hitro priljubil večjim streamerjem, igra pa si je tako hitro pridobila lepo bazo oboževalcev. Ob izidu jo je na Steamu igralo nekaj več kot 68k igralcev, kar je bil za takšno igro z bolj skromnim proračunom velik uspeh. Baza igralcev je nato začela pojenjati, saj je naslov izšel v programu Early Access, kar pomeni, da mu je primanjkovalo vsebine, optimizacija pa prav tako ni bila najboljša.
Gamepires je po začetnem uspehu v igro pridno dodajal novo vsebino in zdaj je stvar – po kar sedmih letih razvoja – končno napredovala do točke, ko je lahko izšla v različici 1.0. SCUM dandanes sicer ni več videti tako impresivno kot vsa tista leta nazaj, tudi v zadnjem napovedniku pa smo lahko priča nekoliko revni grafični podobi – še posebej izstopa zadnji kader, kjer vidimo morje, ki deluje, kot da je iz neke druge grafične ere videoiger.
A poanta te igre ni grafika, temveč preživetvene mehanike, ki so bile za končno različico obnovljene. Razvijalec je ob tem dodal tudi prenovljen otok, med igranjem pa bomo zdaj naleteli na agresivne in bolje oborožene NPC-je. Ti dodatki so bili dovolj, da se je v igranje vrnila lepa vrsta starih in novih igralcev – in čeprav številke niso dosegle začetnega navdušenja, je tudi 30k istočasnih igralcev presneto impresiven rezultat.
SCUM na Steamu stane 45 €, razvijalec pa načrtuje tudi izid za konzole, a datum teh izidov za zdaj še ni znan.
DOOM: The Dark Ages nas ni tako navdušil kot prejšnji deli prenovljene trilogije te franšize, a grafičnih lepot mu ni mogoče oporekati. Razvijalec id Software se je znova izkazal in dostavil vizualno dovršen naslov, ki ima že v osnovi vklopljeno ray tracing osvetljevanje. Zaradi tega so ga nekateri igralci, ki še vedno vztrajajo pri grafičnih karticah tipa GTX 1080, močno preklinjali – saj igre brez ray tracinga sploh ni možno zagnati.
Ostali pa so uživali v grafični lepoti, ki bo danes postala še lepša. id Software je namreč že pred mesecem dni najavil, da bo igra na PC-ju dobila tudi napredno možnost path tracing osvetljevanja. To pomeni, da bodo vse svetlobne točke v igri oddajale realistične žarke. Takšen način osvetljevanja je seveda izjemno zahteven za strojno opremo, zato bo vklop tehnologij DLSS 4 in FSR 3.0 praktično nujen – sicer boste gledali diapozitive. Vklop path tracinga je tako priporočljiv zgolj na zadnjih dveh generacijah grafičnih kartic.
YouTube kanal Digital Foundry se je že dokopal do zgodnje različice te posodobitve in objavil posnetek, v katerem lahko vidimo nekaj primerjav. Razlike niso težko opazne, čeprav so te najbolj očitne predvsem ob mirovanju – česar pa v igranju The Dark Ages ni veliko.
Odsevi so zdaj bolj realistični – morda je največja razlika vidna pri približno deseti minuti posnetka, kjer vidimo, da tudi majhne lučke na tleh oddajajo svojo svetlobo. Spet pa ostaja vprašanje, koliko teh podrobnosti boste sploh zaznali med kaotično akcijo. A če si lastite zmogljiv »pošastni« PC, potem je path tracing smiselno vklopiti že zgolj zato, ker to pač lahko naredite – in dodatno namučite svojo strojno opremo.
Nova posodobitev izide danes, zato bi bilo pred testiranjem morda pametno namestiti še sveže grafične gonilnike – NVIDIA je novo različico 576.80 izdala ravno včeraj.
Microsoft je nakup Activisiona zaključil že pred leti in takrat smo vsi naivno pričakovali, da se bodo na servisu Game Pass kar čez noč pojavile vse do tedaj izdane igre Call of Duty, a zdaj vemo, da je resnica nekoliko drugačna. Microsoft je sicer na Game Pass dodal nekaj CoD naslovov, a ti gor kapljajo počasi in postopoma, zato bo najbrž preteklo še kar nekaj časa, preden se bo pojavila celotna zbirka – morda Microsoft po čudežu celo odobri predelavo igre Call of Duty 3, saj je ta edina, ki se nikoli ni pojavila na PC-ju.
Založnik je včeraj napovedal nov seznam iger, ki prihajajo na Game Pass, in med njimi se je znašel tudi dokaj pozabljeni Call of Duty: WWII. Activision je leta 2017 zanimalo, ali morda lahko sproži novo norijo prvoosebnih streljank iz 2. svetovne vojne, kakršna je med igralci vladala dve desetletji prej. Odgovor je bil negativen, zato WWII ni dobil nadaljevanj, Activision pa se je znova usmeril v ustvarjanje streljačin v sodobni eri. Kljub temu je WWII kvaliteten izdelek, ki se ga splača izkusiti predvsem zaradi zgodbe – in to bomo lahko počeli od 30. junija dalje.
Junijski seznam dobrot servisa Game Pass se tu ne zaključi. Studio Sloclap, znan po svoji unikatni pretepačini Sifu, je zdaj ustvaril posebno, akcijsko verzijo nogometa Rematch, ki utegne prinesti nekaj svežega vetra v svet nogometnih simulacij, kjer že leta kraljujeta seriji FIFA in PES. Gre za hitro verzijo nogometa s 5v5 obračuni, poudarek pa je na spektakularnih potezah in zabijanjih golov, brez obremenjevanja s prekrški in prepovedanimi položaji. Ta zanimiv naslov bomo lahko igrali že od 19. junija dalje.
26. junijabodo na vrsti tudi dobrote iz sveta Warcrafta. Igralci bodo lahko preizkusili malce osveženi različici iger Warcraft 1 in 2, ter skočili v predelavo Warcraft 3: Reforged. Tako boste lahko na en mah izkusili zgodnje začetke bogate Warcraft zgodbe – in če vam bo ta res všeč, jo lahko nadaljujete v MMO-ju World of Warcraft, ki bi morda prav tako lahko nekoč prispel na Game Pass.
Dve igri iz junijske ponudbe pa sta že na voljo za igranje. Prva je enoigralski naslov Lost in Random: The Eternal Die, v bistvu roguelite iz sveta igre Lost in Random, ki smo jo dobili leta 2021. Drugi naslov pa je večigralska streljačina FBC: Firebreak, ki jo je zasnoval finski razvijalec Remedy Entertainment. Ta sodelovalna streljanka je postavljena v svet igre Control, le da je tu poudarek na unikatnih orožjih, medtem ko posebnih moči ne boste vihteli. Na žalost FBC: Firebreak med kritiki ni požel ravno navdušenja, njegova ocena na Steamu pa je prav tako mešana– igralci se pritožujejo nad dolgočasjem in pomanjkanjem vsebine.
Če bi bil še mlad fantič in bi bil tudi danes tako nestrpen do igranja najnovejših naslovov, bi zagotovo veselo ugriznil v program predčasnega dostopa marsikatere igre, saj bi imel časa na pretek – in zakaj potem ne bi nekaj desetin ur vložil v nek naslov, ki je še v nastajanju in ga bom moral ob izidu končne različice 1.0 igrati še enkrat od začetka? Tako bi najverjetneje že mesece veselo preigraval igro Hades 2 in se obenem veselil nove posodobitve Unseen, ki je izšla nekaj ur nazaj in v igro prinesla ogromno nove vsebine.
Na žalost sem zdaj že starček, ki težko upraviči igranje že polnih izidov iger, kaj šele, da bi čas vlagal v programe predčasnega dostopa, zato vam o posodobitvi ne znam podati kakšnih konkretnih vtisov. A glede na napovednik je Supergiant Games ustvaril velik kos nove vsebine, ki doda nove nasprotnike, šefe in tudi nova orožja, ki so bila morda najpomembnejši del pri igranju izvirnika – in nič drugače ne bo niti tukaj. Hades 2 bo namreč še vedno roguelite avantura, kar pomeni, da boste morali ob vsaki smrti igro začeti povsem znova, kar vključuje tudi ponovni obračun s šefi, ki ste jih prej že premagali. Ta del meni sicer ni bil preveč všeč: osebno sem bolj pristaš pristopa iz igre Returnal, ki nas sicer ob smrti še vedno pošlje na začetek igre, a nam vsaj ni treba vsakič znova pretepati šefetin, saj te ostanejo mrtve.
Posodobitev Unseen je dodala tudi nekaj nove glasbe, zgodba pa je dobila nekaj dodatne globine – čeprav bomo celotno štorijo seveda lahko preigrali šele takrat, ko bo na voljo končna različica igre. In kdaj bomo to dobili?
Supergiant Games za zdaj še nima točnega datuma izida, a glede na njihove besede na Steamu lahko stvar pričakujemo že enkrat letos ali pa morda v začetku naslednjega leta. Za ustvarjanje si lahko vzamejo svoj čas, saj se igri Hades 2 za uspeh ni treba bati: ob izidu je nabrala več kot 100 tisoč istočasnih igralcev – in čeprav trenutno igro preigrava precej manj ljudi, se bo to zagotovo spremenilo, ko izide različica 1.0 in bodo tako obstoječi kot tudi novi igralci zadevo preigrali v celoti.
Včeraj smo pisali o veseli novici, da se po štiridesetih letih v kinodvorane vrača parodija Vesoljska jajca — in k sreči to ni edino vstajenje komične franšize, ki obeta veliko. Na velika platna se namreč vrača tudi Gola pištola, franšiza, ki je v devetdesetih doživela trilogijo filmov, v katerih je legendarni Leslie Nielsen upodobil detektiva Franka Drebina. Nielsen se je od nas poslovil leta 2010, zdaj pa bo v njegove čevlje stopil Liam Neeson, ki bo igral njegovega sina Franka Drebina mlajšega.
Ko je Paramount napovedal obuditev Gole pištole, je javnost novico pospremila z zdravo mero skepse. Takšni projekti redko zares uspejo in pogosto želijo le izkoristiti znano ime za nekaj dodatnega zaslužka. A nova Gola pištola kaže precej več potenciala. Film bo režiral Akiva Schaffer, produkcijo pa vodi Seth MacFarlane – možakar, ki nas že vrsto let zabava z animiranima serijama Family Guy in American Dad, podpisal pa se je tudi pod serijo The Orville in oba filma Ted.
Film je včeraj dobil prvi napovednik — in stvar je videti presneto zabavna. Liam Neeson se mi je sprva zdel nenavadna izbira, a hitro sem si premislil. Tip je lahko popoln naslednik Nielsena, saj zna z resnim obrazom odigrati povsem absurdne situacije in servirati komične replike na povsem ravni črti. Ob njem bomo gledali tudi Pamelo Anderson, rokoborca Codyja Rhodesa in raperja Busto Rhymesa.
Ne gre za popoln nov začetek franšize, saj bo film poln referenc na prejšnje dele. Ena najbolj zabavnih scen v napovedniku je zagotovo trenutek, ko se Frank pokloni svojemu pokojnemu očetu, nato pa kamera pokaže celo vrsto ljudi, ki jokajo ob spominih na svoje starše – z izjemo enega, ki le odkima ob fotografiji O.J. Simpsona. Ta je v izvirniku igral detektiva Nordberga, sicer pa nas je kontroverzni športnik in igralec zapustil aprila lani.
Skratka, Gola pištola je samo z enim napovednikom postala moj najbolj pričakovan film leta. V kinu si jo bomo lahko ogledali od 1. avgusta dalje.
Od zadnjega srečanja s franšizo Red Dead Redemption — če ignoriramo manjšo predelavo prvega dela za sodobne konzole in PC — bo letos minilo že sedem let. Čeprav si je igra v tem času nabrala tako zagrizene oboževalce kot tudi tiste, ki je preprosto ne marajo, je treba priznati, da se je mnogim vtisnila v spomin — če ne zaradi drugega, pa zaradi svoje naravnost čudovite grafične podobe. Sam se še vedno spomnim marsikaterega zapleta v zgodbi glavnega junaka Arthurja Morgana in čisto mogoče je, da mi bo razvijalec Rockstar kmalu ponudil nov izgovor za ponovno preigravanje.
Vir tokratne govorice je Rob Wiethoff, čigar najbolj prepoznavna glasovna vloga je prav iz franšize Red Dead Redemption, saj je v obeh delih upodobil Johna Marstona. Rob svoj čas ne preživlja le med snemanjem dialogov, ampak rad tudi zaigra na Twitchu. Tam se je nedavno lotil igranja prvega dela igre Red Dead Redemption, med katerim je gledalcem zaupal, da nekaj ve — in da ga naravnost ubija, ker te informacije ne sme deliti. Zadržuje ga pogodba z Rockstarjem, ki mu prepoveduje, da bi predčasno razkril zaupne podatke, a vseeno je namignil, da bomo “veliko novico” prejeli še ta teden, najkasneje do 20. junija. V prenosu je še dodal, da trenutno ne more misliti na nič drugega — kar mu je še posebej težko ob igranju Red Dead Redemption.
Ni treba biti detektiv, da iz tega sklepaš, da bo Rockstar razkril nekaj novega v povezavi s to franšizo. A kaj? Najverjetneje bo Red Dead Redemption 2 dobil manjšo nadgradnjo, saj igralci že dolgo čakajo, da bo igra končno prilagojena za konzoli PlayStation 5 in Xbox Series X — z višjo frekvenco sličic na sekundo in podporo za večje ločljivosti. Ta verzija bi lahko nato pristala tudi na novi konzoli Nintendo Switch 2.
A je Rob res tako navdušen samo nad tem? Ali pa je Rockstar v tajnosti razvijal še kaj večjega? Kdo ve. Kakor poznamo Rockstar, bodo novico najavili na neko naključno sredo in nas vse ujeli povsem nepripravljene, tako kot so to storili z drugim napovednikom igre GTA 6.
Igra Borderlands 4 je v zadnjem mesecu dni vzbudila veliko zanimanja – ne zaradi kakšnega igralnega posnetka, ki bi revolucionarno predrugačil igralno formulo in igralce pustil odprtih ust, temveč zaradi drugih razlogov. Novo poglavje te franšize sicer deluje povsem kompetentno, a se bo igralo tako kot vsi prejšnji deli: na začetku izbereš igralni razred, nato se podaš v strelsko akcijo in med njo poskušaš iz rit nasprotnikov in iz skrinj nabrati čim več uničujočih orožij. Glede na prikazane napovednike je največja novost veriga, ki si jo nadeneš okoli zapestja in s katero bo mogoče prečkati večje razdalje. Avtorji pa se hvalijo tudi s tem, da bo humor tokrat manj otročji in manj “cringe”.
Igralci so se o igri začeli množično pogovarjati predvsem zaradi izjave Randyja Pitchforda, zdaj že prepoznavnega vodje razvijalca Gearbox Software. Na omrežju X je namreč zapisal, da bodo “pravi oboževalci” za igro z veseljem odšteli tudi 80 dolarjev. Izjava se je razširila kot požar, saj višanje cen iger že dolgo sproža burne debate: igralci trdijo, da so igre že zdaj predrage in pogosto izidejo v tehnično nedodelanem stanju, medtem ko založniki menijo, da so igre predolgo vztrajale pri isti ceni in da je zaradi inflacije že skrajni čas za podražitev.
Standardne cenovne politike še vedno nimamo. Nintendo je šel po svoje in kljub številnim kritikam vztraja pri novem pravilu, da bodo vsi njihovi interni naslovi stali 80 €. Randy in Gearbox pa sta se očitno nekoliko ustrašila odziva – kar je postalo jasno včeraj, ko je Borderlands 4 uradno stopil v predprodajo. Igralci so si malce oddahnili, saj bo za standardno različico treba odšteti “le” 70 €.
Seveda boste za to ceno, ki je še vedno za 10 € višja od včasih običajnih 60 €, dobili zgolj osnovno kampanjo. Na voljo sta tudi dve dražji različici: Deluxe za 100 € vključuje paketa Gilded Glory in Bounty Pack ter nalepko za orožje Firehawk’s Fury Weapon Skin. Za 130 € pa dobite še nekaj dodatne kozmetike, dva nova igralna razreda in dostop do dveh prihodnjih DLC-jev.
Borderlands 4 izide 12. septembra. A poteza Gearboxa žal ne pomeni, da bodo temu zgledu sledili tudi drugi založniki. Microsoft si je denimo že prislužil val ogorčenja, ko je za The Outer Worlds 2 najavil ceno 80 € – kar daje slutiti, da bodo tudi vsi njihovi prihodnji naslovi nosili enako cenovno nalepko.
Razvijalec Bloober Team je po uspehu predelave igre Silent Hill 2 postal spoštovanja vreden studio, zato smo igričarji z zanimanjem začeli spremljati njihov naslednji projekt – Cronos: The New Dawn, ki je že dobil nekaj predstavitev in nedavno razkril tudi par minut bolj neposrednega igranja.
V tej igri nastopamo kot enigmatična figura po imenu The Traveller, ki jo skrivnostna organizacija Collective pošlje nazaj v preteklost, da iz pogube reši določene osebe, ki bodo kasneje odigrale ključno vlogo v prihodnosti. Po besedah razvijalcev bomo sami izbirali, koga bomo rešili, saj bo The Traveller lahko naenkrat nosil le omejeno količino “duš”. Te odločitve bodo pomembno vplivale na potek zgodbe. Zanimivo je tudi to, da iz preteklosti ne bomo reševali zgolj ljudi, temveč tudi hišne ljubljenčke – v obliki mačk. Vsaka izmed teh je zasnovana po dejanskih mačkah, ki jih imajo v lasti člani ekipe. Prijav je bilo celo toliko, da so morali prirediti mini avdicije za to, kateri mačkon se bo pojavil v igri. Brez skrbi – vsi štirinožni prijatelji bodo v igri varno čakali v posebnih sobah in nam nato pomagali pri nabiranju surovin.
Kar se tiče samega igranja, bomo dogajanje spremljali iz tretjeosebne perspektive, pri čemer mehanike močno spominjajo na serijo Dead Space. A tu je ena pomembna razlika, ki bo močno vplivala na naš pristop: svet Cronosa je neprestano nevaren, padla trupla sovražnikov pa predstavljajo hrano za druge, ki se ravno prebujajo iz sna. Ti sovražniki so že sami po sebi nevarni, a imajo sposobnost, da nase prisesajo meso prej poraženih nasprotnikov – in to lahko naredijo večkrat, pri čemer z vsakim zaužitjem postanejo močnejši. Kot igralec imamo možnost, da jih hitro pokončamo, ali pa pred bojem upepelimo trupla prek ognja – a zaloge goriva so omejene, zato bo treba premišljeno razpolagati z viri in izbirati svoj pristop.
Cronos: The New Dawn izide enkrat to jesen, in sicer za PC, PlayStation 5 ter Xbox Series X. Bloober Team pa je pred kratkim napovedal tudi partnerstvo s Konamijem, za katerega delajo še na predelavi igre Silent Hill 1.
Konec osemdesetih smo dobili nekaj resnično legendarnih parodij, kot sta Gola pištola in Ali je pilot v letalu?, tem pa se je leta 1987 pridružil tudi film Vesoljska jajca, ki se je znal na duhovit način ponorčevati iz takrat mega popularne franšize Vojna zvezd. Film je sicer ob svojem izidu po svetu zaslužil bolj malo, a z leti je postal kultna klasika – in zdaj bomo po štiridesetih letih vendarle dobili nadaljevanje, v katerem bomo videli kar nekaj starih obrazov.
O filmu Vesoljska jajca 2 se je ugibalo že lani, ko je Josh Gad namignil na nadaljevanje, zdaj pa je potrjeno, da bo Josh film tudi režiral. Pri tem mu je uspelo nazaj privabiti zveneča imena, kot je denimo Mel Brooks, ki je v prvem delu igral Yogurta, poleg tega pa je bil tudi režiser filma. Za takšno obsežno nalogo je Mel danes že malce prestar, saj bo čez dober teden upihnil že svojo 99. svečko, a je še vedno dovolj zgovoren, da je prek videa napovedal nadaljevanje, ki ga bomo v kinih gledali leta 2027.
Pred kamerami se bo ponovno združil še z nekaterimi drugimi prijatelji. Bill Pullman se bo vrnil v vlogo Lone Starra (tokrat brez svojega pomočnika Barfa, saj je igralec John Candy umrl leta 1994), končno pa bomo v kinih spet lahko gledali tudi Ricka Moranisa, ki je bil v osemdesetih in devetdesetih na višku svoje kariere, nato pa je igranje opustil, saj je svoj fokus preusmeril v družino. Tako ga na velikem platnu nismo videli že zelo dolgo. Čeprav je v zadnjih letih znova poskušal posneti kakšen film, so ti pogosto naleteli na težave s produkcijo, največ možnosti za njegovo pravo vrnitev pa zdaj predstavlja prav Vesoljska jajca 2, kjer bo ponovno prevzel vlogo Dark Helmeta – očitne parodije Dartha Vaderja.
Izvirni film si lahko ogledate prek pretočnega servisa Prime Video, in glede na to, da je za drugi del odgovoren Amazon MGM Studios, bomo nadaljevanje najverjetneje gledali kar na isti platformi.
Legendarni RPG The Witcher 3: Wild Hunt, ki je pred mesecem praznoval svojo 10. obletnico, je bil tisti naslov, ki je iz poljskega razvijalca CD Projekt RED naredil superzvezdnika. Ta se je nato lotil izdelave igre Cyberpunk 2077, nakar se je studio tako razširil, da obenem dela na nadaljevanju Cyberpunka in povsem novi trilogiji The Witcher iger.
Naslednje poglavje se zaenkrat imenuje preprosto The Witcher 4 in bo v glavno vlogo postavilo Ciri. O datumu izida ni znanega še nič, a igra bo najverjetneje izšla šele nekje leta 2027. Morda pa nas že prej pričakajo kakšne nove Witcher avanture – in to kar znotraj prej omenjenega desetletje starega izdelka.
Govorica tokrat prihaja iz poljskega podkasta z zelo kulsko imenom Rock and Boris. Člani te ekipe so znani po tem, da imajo precej dobre vezi znotraj studiev, ki delujejo na Poljskem, in iz več virov so izvedeli, da naj bi igra The Witcher 3 prejela nov dodatek. A tega naj ne bi izdelal originalni razvijalec CD Projekt RED, temveč ločeni studio Fool’s Theory. Ta razvijalec je sestavljen iz nekaterih bivših članov ekipe CDPR, leta 2017 pa nam je dostavil svoj prvi naslov Seven: The Days Long Gone, lani pa še igro The Thaumaturge. Od takrat jih je v sodelovanje povabil kar CD Projekt RED, ki jim je zaupal nalogo predelave prvega Veščeca, očitno pa bo Fool’s Theory še pred tem Geralta predstavil v večjem DLC-ju za igro The Witcher 3.
O čem se bo tokrat šel dodatek, še ni znano, a poljski viri pravijo, da naj bi zadeva izšla že kmalu – morda celo leta 2026. To bi bila sicer že tretja večja razširitev za igro The Witcher 3, ki pa ima pred sabo težko nalogo, saj mora slediti zgledu dodatkov Hearts of Stone in Blood and Wine – ti dve razširitvi namreč že dolgo uživata sloves morda najboljše naknadne vsebine, kar smo jo kdaj dobili v igričarski industriji.
Dodatek bi sicer imel smisel, saj bi lahko služil kot nekakšna vmesna točka med tretjim in četrtim delom ter razkril, kako je sploh prišlo do tega, da je Ciri postala glavna protagonistka nove trilogije – in kam so medtem izginile njene posebne moči.
S franšizo Mario Kart se nisem bližje spoprijel vse od časov konzole Nintendo 64, in ta je bila tudi prva, ki sem si jo lastil. Ob tistem naslovu sem preživel mnogo ur in, čeprav mi je bila stvar zabavna, ne bi nikoli pričakoval, da bo osmi del takšnega dirkanja postal tako popularen, da ga bo Nintendo spravil skozi dve generaciji konzol, vmes pa se bo prodalo toliko izvodov, da bo tole postal najbolj prodajan naslov v zgodovini tega podjetja.
Mario Kart je torej velika zadeva in zato ni presenetljivo, da je naslednika osmega poglavja Nintendo hranil za splavitev nove konzole Nintendo Switch 2. Mario Kart World je tako postal edina večja ekskluziva, ki jo lahko igrate ob nakupu te nove konzole – in tega izziva se ne ustraši. Dobili smo namreč izjemno zabavno dirkačino, ki bo prijala tako tistim, ki s takšnimi naslovi nimajo izkušenj oziroma so jim igre na splošno povsem tuje, kot tudi veteranom serije, ki bodo nato svoje mojstrovanje različnih prog prenesli tudi v večigralske obračune.
V bistvu sem se ob najavi Worlda spraševal, kam lahko sploh še Nintendo zapelje to serijo, saj je že prejšnji del ponujal toliko zabavne vsebine, da se je enostavno nisi mogel naveličati. Seveda to velja samo za tiste, ki imajo dirkanje radi, in če vam to ni po godu in imate v svojih Nintendo ekskluzivah raje neko zgodbo ali platformske izzive, potem Kart ne bo za vas. Tole je namreč golo dirkanje, ki si ne daje opravka z ničemer drugim – in to zadevi lahko štejem samo v plus. Strah me je namreč bilo, da bo Nintendo želel preveč inovirati in bi s tem izgubil tisto glavno privlačnost te serije, ki se vrti okoli vožnje po prisrčno obarvanih progah, vmes pa se lahko zabavate sami ali pa v družbi prijateljev, ki jim ravno pred ciljno črto od zadaj spustite uničujočo želvo ter jim kažete pravi ali virtualni jezik, medtem ko jih prehitite.
VIDEO RECENZIJA
Razvojna ekipa: Nintendo Založnik: Nintendo Platforme: NS2 Nakup:Povezava Datum izida: 5. junij 2025 Cena: 79,99 €
Takšna izkušnja vas čaka tudi tule in, čeprav ste nemara pristaš večigralskih dirk, je najprej pametno pokukati v enoigralsko izkušnjo, ki je odlična. V začetnem meniju si lahko izberete standardni igralni način Grand Prix, nato vas čaka izbira dirkača iz res širokega seznama Nintendovih ikon, potem samo še izberete moč motorja, ki tu služi kot nekakšna težavnost, in že si lahko izberete turnir, ki vas bo popeljal skozi širok seznam dirk – te pa se bodo vedno odvile na dobro zamišljenih progah.
Kot rečeno, nazadnje sem se s to serijo srečal na konzoli Nintendo 64, zato sem tule debelo gledal, ko se je naenkrat na progo zapeljalo 24 različnih dirkačev, in začetek dirke je bil zato vedno kaotičen, saj se želijo vsi izboriti za najvišja mesta, pri čemer prav pride tudi pravočasno gasiranje, ki ti prinese dodatni pospešek. Vsi se tudi rinejo, da lahko poberejo svoj kos kockastih vprašanj, ki vam nato dajo bonuse pri dirkanju – naenkrat pa lahko na sebi držite dva. Bolj ko ste na repu kolone, boljša orožja boste dobili, medtem ko vožnja na vodilni poziciji prinaša svoja tveganja, saj se bodo tisti najbolj nevarni izstrelki zapodili ravno proti vam – vi pa pred tem kakšne resne obrambe nimate.
Po progah lahko zdaj tudi malce skejtamo, kar med dirko prinese svoje prednosti in tudi slabosti.
Vožnja je napeta od začetka do konca, saj vam bodo pozornost jemale tudi same proge, ki so izjemno žive, in okolica je včasih preprosto tako čudovita, da malce pozabiš na držanje plina. Mimogrede – tu moram pohvaliti opcijo v nastavitvah, ki omogoči samodejno pritiskanje na gas, saj tega itak držite neprestano in, glede na to, da so dirke dolge, vas lahko začne kmalu boleti prst. Prelestna okolica tam ni samo za okras, saj vsake toliko na progo stopi kakšna nevarnost, ki se ji je treba izogniti, obenem pa je obvezno skočiti tudi na tiste dele proge, ki vam dajo začasni pospešek. Potem so tu raznorazne bližnjice in novost, ki vaš mali bolid vrže na tirnice, po katerih nato lahko drajsamo v slogu Tonyja Hawka. Vse to prinaša svoje minuse in pluse, a glavno je, da se skozi cilj pripeljete na čim višjem mestu.
Na razpolago je res bogat seznam dirkačev, dodatne pa odklepamo skozi kampanjo.
Tudi če na kakšni dirki ne dobite zlate medalje, to ne pomeni takojšnjega poraza. Točke se namreč med dirkami seštevajo, zato še vedno lahko na naslednji preizkušnji svojo uvrstitev popravite. Dirke tokrat niso strogo ločene na kroge – nekatere med njimi so takšne klasične preizkušnje, a velikokrat se boste preprosto vozili iz ene točke do druge, kar tudi pomeni, da si ob prvi vožnji preprosto ne morete niti približno zapomniti, kakšne trike lahko izvajate na določeni preizkušnji. Težavnost sicer ni pretirana – osebno nisem že leta preizkusil te serije in sem si kljub temu izbral najmočnejše bolide ter zmagal skoraj vsako dirko, a spet – včasih so za najvišjo stopničko odločale stotinke. Z uspešnim dirkanjem ne boste odklepali samo pokalov, ampak boste dobivali tudi cekine in odklepali nove dirkače ter dodatne bolide, tako da imate vedno razlog, da se potrudite kot prvi zapeljati skozi cilj.
Proge so domiselne in jih včasih vozimo v krogih, včasih pa lovimo ovinke v daljši preizkušnji, ki dostavlja vedno nove izzive.
Grand Prix ni edini igralni način, ki ga lahko preizkusite. Poleg tradicionalnega dirkanja na čas lahko zdaj sodelujete tudi v načinu Knockout Tour, ki bi ga lahko označil za nekakšen dirkalni battle royale. V tej dirki se peljete od ene točke do druge, na vsakem odseku ceste pa se morate uvrstiti na določena mesta, drugače ste lahko izločeni. Napetost začne proti koncu pošteno naraščati – in to že v enoigralskem načinu, medtem ko je med dirkanjem z drugimi živimi igralci stvar še bolj adrenalinska in hkrati presneto nalezljiva.
Edini minus pri celotni izkušnji mi je bil igralni način Free Roam. To je namreč Nintendov poskus dirkanja v odprtem svetu, kot ga poznamo iz serije Forza Horizon. Morda je ravno Free Roam razlog, da so proge tokrat tako dolge in široke – in te proge zdaj lahko prosto raziskujemo, kadarkoli se nam že zahoče: preprosto pritisnemo tipko in že smo osvobojeni mej, ki nam jih je prej začrtala posamezna proga. Problem je edino to, da v tem svetu nimaš kaj zares početi. Sicer lahko srečaš ostale dirkače, a teh ni možno pozvati na spontano dirko, niti ne boste v teh odprtih stopnjah naleteli na kakšne večje skrivnosti. Obstaja sicer nekaj manjših izzivov, vendar so ti tam bolj zaradi lepšega, in na splošno sem se tega brezglavega raziskovanja hitro naveličal.
Vožnja po odprtem svetu sicer obstaja, a zaenkrat nima neke prave poante.
A Free Roam ni glavna poanta tega naslova in o njem lahko razmišljamo zgolj kot o dodatku, ki ga je pač Nintendo vključil zraven kot bonus. Dirkanje in zabava sta ostala na visokem nivoju in, čeprav Mario Kart World stane kar 80 €, si to cenovno nalepko tudi prisluži – še posebej glede na dejstvo, da je to naslov, ki mu bo Nintendo ponudil še ogromno posodobitev in ima že zdaj dovolj vsebine, da se lahko ob dirkanju zabavate mesece, če ne celo leta.
Baldur’s Gate 3 nam je pokazal, da je tudi v eri sodobnih igričarjev še vedno prostor za enoigralske RPG-je, ki se igrajo v starošolski maniri zbiranja kompanjonov, študiranja njihovih posebnih veščin in uživanja v boju, ki za ultimativni pristop zahteva kar nekaj znanja pravilnika Dungeons & Dragons.
S tem pa so se nekaterim povrnili na dobre stare čase, ko je bilo D&D iger v izobilju. Dve desetletji nazaj je bil popularen Baldur’s Gate 2, ki ga je nato nasledil Neverwinter Nights, in takrat nam je razvijalec BioWare prvič predstavil Dungeons & Dragons mesta in pošasti v 3D pogledu. Štafetno palico je nato od njih prevzel razvijalec Obsidian Entertainment, ki nam je leta 2006 dostavil nadaljevanje, a to povsod ni dobilo same hvale. Igra je imela težave z optimizacijo, nekaterim pa na splošno ni bila preveč všeč zgodba – osebno sem v njej užival, saj me je začetek malce spomnil na uvodna poglavja knjige The Wheel of Time.
Neverwinter Nights 2 je skozi čas vseeno dobil široko bazo oboževalcev, in to na račun modderske vsebine, ki je bila uradno podprta preko posebnih modulov. Skozi čas smo dobili nekaj presenetljivo kvalitetnih kampanj, ki so v marsikakšnem pogledu presegle originalno kampanjo – to je kasneje storil tudi sam Obsidian, ko je izdal dodatek Mask of the Betrayer, ta pa še danes uživa status ene najboljših enoigralskih kampanj v RPG-jih na sploh.
Da ta odličen izdelek ne bo ostal povsem pozabljen, bo poskrbel razvijalec Aspyr Media, ki je nedavno najavil lastnoročno predelavo Neverwinter Nights 2: Enhanced Edition. Ta s sabo prinaša nadgrajeno grafično podobo, boljšo osvetlitev in uradno podporo za kontrolerje, tako da bomo stvar lahko končno brez problemov igrali na prenosni konzoli Steam Deck, igra pa bo preko te nadgradnje tudi prvič uradno prišla na konzole – igrali jo bomo lahko na PlayStation 5, Xbox Series X in Nintendo Switchu. Pri tem je malce čudno, da se je razvijalec odrekel prejšnji generaciji konzol, saj sicer Neverwinter Nights 2: Enhanced Edition zgleda bolje od originala, a spet ni podoba tako napredna, da je ne bi mogel poganjati PlayStation 4 ali Xbox One. A Aspyr je manjši razvijalec in morda preprosto nimajo dovolj sredstev, da bi naredili optimizacijo tudi za te konzoli, čeprav bi preko tega dobili dostop do dodatne baze igralcev.
Neverwinter Nights 2: Enhanced Edition izide 15. julija, ena kopija na Steamu pa vas bo stala 28,99 € – v paketu boste poleg originalne kampanje dobili tudi tri naknadno izdane dodatke: Mask of the Betrayer, Mysteries of Westgate in Storm of Zehir.
Razvijalec Double Fine, ki ga vodi Tim Schafer, je med nami že več kot dve desetletji in to je hudo spoštovano ime v svetu avantur, ki pa ga morda novejša generacija igralcev ne pozna najbolje. To ni presenetljivo, saj si ta studio za izdelavo svojih iger rad vzame svoj čas, in čeprav so nas leta 2021 razveselili z igro Psychonauts 2, pred tem leta in leta niso izdali kakšnega res zapomljivega naslova.
Da njihovi zaposleni v pisarnah ne hodijo zgolj na oddih od družinskega življenja, bo skušala dokazati njihova nova igra Keeper, ki je ravnokar dobila svoj prvi napovednik. Čeprav gre na prvi pogled za nekoliko manjši projekt, je igra kljub temu pritegnila pozornost s svojo kreativnostjo — lastnostjo, ki je že dolgo zaščitni znak studia Double Fine.
V Keeper bomo stopili v… no, ne ravno čevlje, ampak kar v temelje svetilnika, ki se neke noči zruši, nato pa mu zaradi neznanega razloga zrastejo noge. Tako se svetilnik odpravi na potovanje, pri tem pa mu družbo dela velikanski ptič. Igra se zdi nekakšna platformščina, v kateri bosta nenavadna sopotnika skupaj prečkala številne ovire. Svetilnik lahko, kot se spodobi, sveti – kar bo ključno za prehajanje temnih območij ali vplivanje na redka bitja, ki jih srečamo na poti, ptič pa bo pomagal pri opravilih, ki zahtevajo gibčnost in doseg.
Keeper deluje presneto prikupno in očarljivo. Igrali ga bomo lahko 17. oktobra na PC-ju in Xbox Series X, na dan izida pa bo seveda na voljo tudi prek naročniške storitve Game Pass.
Razvijalec MachineGames nam je lani pokazal, da ime Indiana Jones še vedno nosi nekaj teže in da se da s to slavno figuro ustvariti nek izdelek, ki bo zadovoljil tako kritike kot tudi gledalce. Le da je to očitno možno samo še preko videoiger, saj rinjenje 82-letnega Harrisona Forda v akcijsko vlogo nima veliko smisla, Hollywood pa do sedaj še ni sproduciral nekoga, ki bi imel dovolj karizme, da bi lahko postal novi Indy.
Indiana Jones and the Great Circle je tako v svoje igranje upravičeno privabil tudi tiste, ki jim igre navadno ne ležijo, a so boleče pogrešali nove in kvalitetne avanture s tem protagonistom. Zabave še ne bo konec, saj je MachineGames nedavno napovedal tudi prvi večji dodatek The Order of Giants, in tega bomo lahko igrali že letos.
DLC se bo odvijal sredi glavne kampanje, zaradi česar sumimo, da bomo v dnevniku enostavno izbrali novo lokacijo, kjer se bo odvijal dodatek. Pot nas bo odpeljala v Rim, kjer nas čakajo povsem nove stopnje, uganke in nasprotniki, zgodba pa se bo vrtela okoli kulta Nephilim Order in njihovega čaščenja velikanov.
Očitno bo tole malce večji dodatek, saj njegova cena na Steamu znaša 34,99 €, kar obeta daljšo igralno izkušnjo. Datum izida je začrtan za 4. september, na ta dan pa bo dodatek postal na voljo tudi preko konzole PlayStation 5, ki je sicer originalno igro pridobila z nekajmesečnim zamikom.
Ko sta založnik Konami in razvijalec Bloober Team najavila partnerski projekt razvoja predelave igre Silent Hill 2, je njuna strategija hitro postala jasna vsem, ki se z igričarsko industrijo ukvarjajo tudi z njenega poslovnega vidika. Konami je namreč odobril obnovo najbolj priljubljenega projekta znotraj franšize Silent Hill, in če se bo ta izkazal za uspešnega – in nemara tudi kakovostnega – bodo bržkone sledile tudi predelave ostalih iger.
Kot zdaj vemo, je dvomljivcem navkljub Bloober Team svoje delo opravil z odliko in se pri tem celo tako izkazal, da zdaj vsi z zanimanjem spremljajo njihove naslednje projekte. Od teh je bil do zdaj napovedan samo Cronos – The New Dawn, včeraj pa so naznanili ponovno združitev z japonskim založnikom in predelavo izvirnega Silent Hilla.
To je tako stara igra, da je bila še zame preveč arhaična – čeprav sem jo poskusil igrati enkrat leta 2005. Že takrat je bila komajda igralna, saj je izvirnik izšel za konzolo PlayStation 1, in to leta 1999. Danes bi se sodoben igralec najbrž že ob prvem stiku s kontrolami ustrašil igranja in vse skupaj pobrisal z diska. Če bi zadevo na disku sploh lahko imel: Silent Hill 1 na novih konzolah ni mogoče igrati, predelave za PC pa nismo nikoli dobili, tako da je igra danes igralna zgolj prek emulatorjev.
Kakšnih podrobnosti o predelavi še nismo prejeli – dobili smo zgolj izjemno kratek dražilnik, ki izriše samo naslov, v ozadju pa lahko slišimo prepoznavno tematsko skladbo prve igre. Glede na to, da smo predelavo Silent Hill 2 dobili oktobra lani in da je bil ta novi projekt najverjetneje odobren šele po tem, ko se je prejšnja predelava izkazala za uspešno, je nova obdelava najbrž še več let oddaljena od izida. Medtem pa se lahko veselimo polnopravnega nadaljevanja Silent Hill f, ki izide 25. septembra letos.
Grozljivka Still Wakes the Deep je obetala že v napovednikih, nakar sem jo nekega dne po naključju preigral prek servisa Game Pass in bil nad njo naravnost navdušen. V bistvu sem malce presenečen, da zanjo nisem spisal lastnoročne recenzije, saj se zadeve prav dobro spomnim tudi zdaj, ko je od izida minilo že skoraj točno eno leto, vmes pa sem zagnal in preigral celo goro naslovov. To je dokaz, da je razvijalec The Chinese Room ustvaril res dobro kampanjo – brez odvečnega balasta in z vrhunsko zgodbo, ki nas postavi na vrh naftne ploščadi. Ta ima leta 1976 to nesrečo, da iz globin morja zbudi nekaj res neprijetnih pošasti.
Kljub temu da je izvirna kampanja dokaj kratka, tega igri ne morem šteti v minus, saj je glavni lik – in osebe, ki jih med raziskovanjem čedalje bolj načete naftne ploščadi Beria D srečamo – več kot le neka lutka, ki sledi našim komandam. Ima svojo osebnost, kar velja tudi za vse druge like, vse to pa dodatno nadgradi naravnost vrhunsko glasovno podajanje z avtentičnimi škotskimi naglasi.
V bistvu za Still Wakes the Deep niti približno nisem pričakoval, da bomo kdaj dobili kakšen DLC, saj se je zgodba zdela zaključena, razvijalec The Chinese Room pa ima trenutno polne roke z izdelavo igre Vampire: The Masquerade – Bloodlines 2. A očitno se je vmes našel čas tudi za izdelavo dodatka Siren’s Rest, ki se bo odvijal deset let po dogodkih iz izvirne kampanje. V vlogi potapljačice Mhairi se bomo odpravili raziskat ostanke nesrečne naftne ploščadi. Čaka nas torej veliko plavanja, a čisto vse dogajanje ne bo pod morsko gladino, saj bomo morali tudi “peš” prečkati nekaj nevarnih predelov in si s pomočjo bakle odpreti pot naprej. Tako kot v izvirni izkušnji tudi tukaj boja ne bomo videli – zagotovo pa se bo za nami zapodila kakšna pošast, tako da se bo treba pred njo skriti ali pobegniti.
Siren’s Rest je v bistvu tik pred izidom, saj bomo dodatek lahko igrali že 18. junija. Zanj bo treba odšteti le 13 €, če pa morda še vedno niste igrali izvirnika, ga lahko zdaj na Steamu pridobite po večjem znižanju za 17,49 €. Paket igre in dodatka je najbolj priporočljiv, saj stane le dobrih 24 € – ta ponudba pa se izteče 26. junija.
