Razvijalec Revolution Software nas je lani presenetil s kvalitetno predelavo igre Broken Sword – Shadow of the Templars: Reforged, ki je ohranila vse tisto, kar je iz originala naredilo tako zabavno pustolovščino. Podoba je zdaj precej bolj prijazna očem, dobili pa smo tudi nekaj igralnih izboljšav, tako da je za naslov lahko poprijela tudi nova generacija igralcev.
Revolution Software vodi originalni ustvarjalec te franšize, Charles Cecil, ki jih danes šteje 63, a je še vedno povsem zaljubljen v svojo igričarsko kreacijo. Prodaja predelave prvega dela je bila očitno dovolj dobra, da bo zdaj enaka obnova doletela tudi drugi del v podobi predelave Broken Sword – The Smoking Mirror: Reforged, ta pa bo vizualno nadgradila igro, ki je izšla davnega leta 1997.
Glede na prvi napovednik se lahko veselimo enakih izboljšav, kot smo jih dobili pri predelavi prve igre – to pomeni čudovito izrisane vmesne sekvence, boljši zvok, nekaj nadgradenj igralne formule in sistem namigov, ki ga bomo lahko opcijsko vklopili ter si tako malce olajšali reševanje ugank, ki jih bo tudi tokrat ogromno. Tako kot v prvem delu bomo dobili tudi možnost instantnega preklapljanja med staro in novo grafično podobo, kar bo zadovoljilo vse tiste, ki bi radi samo podoživeli original v njegovi najbolj pristni obliki.
Broken Sword – The Smoking Mirror: Reforged izide nekje v začetku naslednjega leta, in sicer za PC ter konzole, ki pa trenutno še niso bile specificirane. Če gre soditi po prvem delu, bo predelava na voljo za aktualno in prejšnjo generacijo konzol. Revolution Software namerava zagnati tudi Kickstarter kampanjo, na Steamu pa si lahko že ogledate uradno stran igre.
Assassin’s Creed Mirage je zdaj star dve leti in v naše spomine se je usidral kot čisto v redu poglavje, ki se je sicer upalo dostaviti malce bolj starošolski občutek zgodnjih Assassin’s Creedov, a se ni povsem zavezal svojim igralnim mehanikam, zaradi česar je kljub temu izpadel kot samo en večji DLC za igro Valhalla – tako je bil originalno sicer tudi zamišljen.
Ubisoft je od takrat izdal naslednje večje poglavje serije Shadows, a vmes jim je pred vrata pisarn vrečo denarja pustila Savdska Arabija, kateri je bil Mirage zelo všeč, saj se je dogajal v Bagdadu, in zdaj so si zaželeli še malce več sprehajanja skozi puščavni pesek. Tako smo dobili zanimiv eksperiment, kjer je lahko nekdo z dovolj velikimi financami preprosto podkupil razvijalca, da je na njihovo prošnjo za določeno igro ustvaril dodatno vsebino. V primeru igre Mirage bo to postal brezplačni DLC Valley of Memory, ki bo na voljo vsem lastnikom originalne igre.
Dodatek nas bo odpeljal v raziskovanje starodavnega mesta AlUla, v katerem bo naš protagonist Basim iskal odgovore glede svojega očeta. Poleg te glavne zgodbe nas čaka še kopica manjših in večjih stranskih nalog, nova oprema in celo dve novi težavnosti. Ubisoft se je spravil celo tako globoko, da je malce popestril igralne mehanike in nekatere od teh nadgradil, tako da bo parkour izboljšan, te nadgradnje pa se bodo preselile celo v osnovno kampanjo.
Skupno gledano naj bi Valley of Memory prinesel približno šest ur sveže vsebine, izid pa je trenutno začrtan za 18. november.
Igričarski pogon Unity je bil nekoč velika konkurenca motorčku Unreal Engine in radi so ga imeli predvsem razvijalci indie naslovov. Tehtnica se je nato zlagoma prevesila v smer Epicovega pogona, ki ga danes praktično uporabljajo vsi, igralci pa ob tem preklinjamo, saj so težave z optimizacijo iger dandanes večje kot kadarkoli prej, velikokrat pa je za to krivec ravno Unreal Engine 5 – to sicer ni vedno le njegova krivda, saj tudi razvijalci včasih premalo vložijo v optimizacijo in to nato raje popravljajo po izidu igre.
Unity je tako začel izgubljati tržni delež, vmes pa si je privoščil še eno neumnost, ko so nameravali razvijalcem, ki so že izdelali igre v tem pogonu, leta kasneje naložiti dodaten strošek zaradi uporabe njihove tehnologije, zaradi česar je njihov sloves še bolj upadel. Nedavno pa se jim je pripetila še ena dodatna nevšečnost, ki k njihovemu ugledu zagotovo ne bo pripomogla, saj so v pogonu odkrili večjo ranljivost, ta pa je prisotna tudi v že izdanih igrah, saj je bila neodkrita skoraj celo desetletje.
Razvijalcem tako ni ostalo drugega, kot da iz trgovin umaknejo svoje ponudbe, za njih najprej izdajo popravek in nato popravljene verzije znova objavijo v digitalnih trgovinah. Nekateri so bili pri tem hitri, kot je denimo Overcooked 2, ki je že spet na voljo za nakup, drugi naslovi pa bodo potrebovali več časa. Microsoft je denimo iz Steama umaknil kar nekaj iger, ki si jih po novem lasti in so bile izdelane v Unityju – med njimi so odlični Pentiment, Wasteland 3, Pillars of Eternity in Fallout Shelter. Popravek je sicer videti dokaj preprost, a je za razvijalce in založnike velika obremenitev, saj morajo naložiti izvorno kodo iger, ki so zdaj že dolgo v arhivu, nato pa nekoga zadolžiti, da popravek dejansko vnese v igro ter ob tem poskrbi, da se s tem ni nehote še kaj zalomilo. In vse to mora narediti založnik za igre, ki že dolgo niso prodajne uspešnice, a jih kljub temu ne more pustiti v takšnem stanju znotraj digitalnih trgovin. Da sploh ne omenjamo naslovov, ki so bili razviti v pogonu Unity, a je njihov razvijalec šel pod rušo, tako da popravka te igre nikoli ne bodo dobile.
Kdaj se bo Microsoftova ponudba Unity naslovov vrnila na Steam in druge platforme, za zdaj še ni znano.
Od Microsoftove presenetljive najave, da bo na svojih največjih trgih za polovico podražil naročnino storitve Xbox Game Pass, se igričarska tla še niso povsem pomirila. Sloves konzole Xbox Series X je trenutno najnižji v njeni zgodovini, k čemur je pripomoglo tudi dejstvo, da je Microsoft letos podražil to konzolo, ki že tako po prodaji ni bila zmožna konkurirati Sonyju in njihovi konzoli PlayStation 5.
Marsikdo se je zato začel upravičeno spraševati, ali to morda ne pomeni smrti konzole in ali to obenem ne kaže na povsem drugačno strategijo ameriškega založnika, ki bi se lahko povsem ločil od strojne opreme ter se osredotočil zgolj na založništvo iger in svoj servis Game Pass, ki bi v prihodnje morda prišel tudi na kakšno konkurenčno konzolo, kot je PlayStation.
Na spletnem forumu NeoGAF se je oglasil dobro znani leaker SneakersSO, ki je zapisal, da je Microsoft močno spremenil svojo strategijo, predvsem zaradi igre Call of Duty: Black Ops 6, ki je postala del naročnine Xbox Game Pass in kot prvi Call of Duty izšla na tej storitvi že prvi dan. A to se ni dobro obneslo – namesto da bi igra privabila nove naročnike, so izgubili tiste, ki bi sicer za Xbox kupili licenco za igro po polni ceni, nakar je več kot 80 % igralcev igro kupilo na PlayStationu. To naj bi pri založniku sprožilo paniko, zaradi katere naj bi se začeli resno spraševati, ali se jim sploh še splača izdelati novo konzolo.
Microsoft je nato govorice zanikal in za spletno stran Windows Central sporočil, da še naprej vlaga v razvoj naslednje konzole Xbox in drugih naprav, ki bi poganjale njihov ekosistem, ter da naj ljudje za več informacij pogledajo v smer njihovega dogovora z AMD-jem, ki je bil javno objavljen letos poleti.
Ta izjava privržencev Xboxa ni pomirila, saj je marsikdo prepričan, da to pomeni le nadaljnje vlaganje v razvoj, a da se lahko ta taktika vsak hip spremeni – in kot vedno, se bomo nekega dne zbudili in Microsoft bo igralcem pripravil novo neprijetno novico. Ena od teh naj bi čakala tudi zaposlene: prej omenjeni SneakersSO namreč trdi, da naj bi Microsoft v prvem četrtletju prihodnjega leta znova pripravljal masovni val odpuščanj.
Igro Fallout 76 je ob njenem izidu povsem upravičeno spljuval vsak igričarski kritik, tudi igralci pa so bili nad večigralsko stvaritvijo razvijalca Bethesde pošteno razočarani. A studio se kljub temu ni vdal – postopoma je izboljševal igralno zasnovo in si sčasoma popravil ugled. Igro je verjetno do zdaj preizkusil vsak pravi oboževalec Fallout franšize, saj mu drugega niti ni preostalo – nove enoigralske izkušnje Bethesda namreč ni dostavila in jih verjetno še nekaj časa ne bo, saj trenutno vse napore usmerja v izdelavo novega Elder Scrollsa.
Fallout 76 medtem živi dalje in je danes bolj priljubljen kot kadarkoli prej. K temu je pripomogla presenetljivo kakovostna televizijska serija na pretočnem servisu Prime Video, ki je k igranju pritegnila cel kup novih in starih igralcev. Tudi Bethesda je bila nad pozitivnim odzivom presenečena. V igri sicer navez s serijo niso pripravili, a te napake ne nameravajo ponoviti z 2. sezono, ki na Prime Video prihaja že decembra.
Za isti mesec so napovedali tudi pomembno posodobitev Blood and Rest, ki nas bo poslala v raziskovanje povsem novega predela mape Burning Springs. Ta bo prikazal postapokaliptično okolico zvezne države Ohio, ki je bila v zgodovini Fallouta redko omenjena. Ustvarjalci so zato dobili proste roke, da z njo naredijo, kar se jim zahoče. Pri ustvarjanju so navdih črpali iz iger Fallout 3 in New Vegas, ki bosta pomembno vplivali tudi na 2. sezono televizijske serije.
Podobnosti pa se tu ne bodo končale. Nova posodobitev bo v igro pripeljala tudi lika Ghoula, ki je imel pomembno vlogo že v 1. sezoni, ta pa se bo nadaljevala tudi v prihajajočih epizodah. Bethesda je za to priložnost v sodelovanje povabila kar igralca Walterja Gogginsa, velikega oboževalca serije, ki je svoj nastop potrdil tudi na Instagramu.
Posodobitev je na testnih strežnikih zaživela že 2. oktobra, a na polni izid bo treba počakati do decembra, ki bo letos resnično obarvan v barvah franšize Fallout. Med čakanjem pa se lahko pozabavate tudi ob igranju prvega dodatka za ogromen mod Fallout: London, ki je že tako velikanski neuradni razširitvi za Fallout 4 prinesel še kup dodatne vsebine.
O Skyrim babici Shirley Curry smo do zdaj napisali že vrsto člankov in to je zato, ker mi ženska daje upanje, da za igričarski hobi ni nikoli prepozno in da bom tudi sam v pozni starosti še vedno rad prijel za kontroler in se zabaval enako kot se danes – bodo pa moji refleksi verjetno takrat že preveč zastareli za igranje soulslike iger.
Shirley je postala znana zaradi svoje ljubezni do igre The Elder Scrolls: Skyrim in ker na spletu bolj redko najdemo upokojenko, ki nato svoje igričarske sposobnosti kaže preko prenosov v živo, si je Skyrim babica na YouTubu hitro nabrala množično občinstvo. Njene avanture so postale tako prepoznavne, da si je celo prislužila obisk prostorov razvijalca Bethesda, šef studia Todd Howard pa je nato izjavil, da so Shirley digitalno skenirali in da se bo pojavila tudi v igri The Elder Scrolls VI – kdaj se bo to zgodilo, še vedno ostaja neznanka.
Shirley je po svoji globalni prepoznavnosti nadaljevala z novimi avanturami v Skyrimu, a ji je starost vendarle počasi prišla do živega. Dobro leto nazaj je tako najavila, da svojih igričarskih avantur ne bo snemala več, a se je nato spet vrnila v igranje, saj jo je presenetil izid predelave The Elder Scrolls IV: Oblivion Remastered. A zdaj se je na splošno povsem naveličala The Elder Scrolls sveta in v zadnjem videu je najavila, da je zdaj pa res konec snemanja Skyrim vsebine.
Razlog ni samo njena starost, čeprav v videu tudi omeni, da je zdaj upihnila že svojo 89. svečko, in to je začelo vplivati na njene igralne navade. Bolj je problem njena publika: čeprav ima na svojem kanalu več kot milijon sledilcev, jo zadnje čase gledajo bolj otroci in ti ji ne puščajo nobenih povratnih informacij glede njenih posnetkov, kar jo je tudi razočaralo in privedlo do odločitve, da upokoji svoje fantazijske avanture.
Shirley priporoča vsem, ki bi jo še vedno radi videli v Skyrim svetu, da si snamejo mod, ki jo v igri doda kot sledilko, za to delo pa je tudi sama prispevala glasovne vrstice dialoga. Alternativno jo lahko spremljate na njeni blog strani, kjer se pogovori vrtijo okoli Biblije.
Igra Borderlands 4 je izšla pičla dva tedna nazaj, a njen razvijalec Gearbox že razmišlja o naknadno izdanih DLC-jih, kar nam da vedeti, da jih bo ta igra, tako kot preteklo poglavje, dobila za vsaj dve sezoni. S tem v bistvu ni nič narobe, saj je serija Borderlands znana tudi po kakovostnih dodatkih, ki imajo zgodbo in igralne mehanike boljše od tistih, ki smo jih srečali v originalni kampanji. Izjema tu je samo igra Tiny Tina’s Wonderlands, ki se je na področju DLC-jev porazno odrezala, a to je najbrž tudi posledica dejstva, da je razvijalec moral svoje osebje preseliti na kovanje četrtega dela serije Borderlands.
Za prvi DLC smo nedavno dobili samo kratek dražilnik, ta pa predstavi povsem novega Vault Hunterja z imenom C4SH. Gre za robota, ki je nekdaj delal v kazinoju, od tam pa je odnesel navado s kartami in slo po denarju, ki jo bo pridno izkoriščal tudi za posebne napade in veščine.
C4SH bo del večjega paketa, saj bo ob njem izšla tudi štorijalna razširitev Mad Ellie and the Vault of the Damned, ki bo v glavno vlogo postavila staro znanko in mehaničarko Ellie, dodatek pa bo predstavil povsem novo regijo, dodatne misije in seveda cel kup dodatne opreme, ki bo na takšen ali drugačen način popestrila našo destrukcijo na bojišču.
Gearbox bo podrobnosti glede teh DLC-jev razkril v naslednjih mesecih, izid pa je načrtovan za prvo četrtino naslednjega leta.
Kot oboževalec srhljivk sem vedno na preži za kakšnim novim kandidatom, ki bi mi znal popestriti večerno preigravanje iger. Igričarskih grozljivk sicer ne manjka, saj je to priljubljen žanr za indie-studie, a na žalost je zelo malo takšnih, ki so dejansko tudi kakovostne in zabavne za igranje.
V ta izbor bi se lahko uvrstil prihajajoči projekt Don’t Lie, ki ima za razliko od konkurence že zanimiv osnovni zaplet zgodbe. Nastopali bomo namreč v vlogi dekleta Junko, ta pa ima prav poseben problem, saj ne želi nikoli zapustiti varnega zavetja svojega doma. Na Japonskem je to tako pogost pojav, da so te ljudi začeli označevati z besedo “hikikomori”. Junko pa se vendarle enkrat opogumi in gre na terapijo, kjer spozna dve osebi, ki trpita za enako duševno motnjo kot ona.
Junko žal sčasoma znova zabrede v stare navade, nakar ji tudi njeno stanovanje ne ponuja več zavetja, saj se tam začnejo dogajati čudne stvari in igralec v bistvu ne bo vedel, ali se okoli njega dogajajo paranormalni dogodki ali pa spremljamo norost nekoga, ki je bil predolgo sam. Junko se na vse načine želi prek spleta povezati z ljudmi, ki jih je spoznala na terapiji. Zanimivo je, da je eden od njih Shinji, ki je bil glavni protagonist razvijalčeve prejšnje igre Don’t Watch, ki jo lahko zdaj že preigrate na Steamu – obe igri bosta spadali pod serijo naslovov BrokenLore.
Dodatna posebnost tega naslova je mini igrica Fantasy Boy, ki je videti kot starošolska platformščina. Junko jo igra, ko stvari okoli nje postanejo preveč strašljive in si želi malce pomiriti živce – seveda pa ne traja dolgo, da se začne tudi Fantasy Boy rinjati v njene halucinacije.
Don’t Lie izide enkrat v letu 2026, na Steamu pa si igro lahko medtem dodate na seznam želja.
V zadnjih letih se je v Sloveniji pojavilo kar nekaj igričarskih festivalov, zaradi česar je nekaj časa kazalo, kot da bi znala naša podalpska deželica postati nov center igričarjev znotraj Evrope, a žal je bila to iluzija. Lani aprila smo denimo obiskali dogodek Game Gang, ki je bil presenetljivo kakovosten, a je že kratek sprehod po Gospodarskem razstavišču jasno pokazal, da je organizacija česa takšnega presneto draga in da bo to postal vsakoletni festival samo v primeru nadaljnje podpore premožnih partnerjev, ki bi še naprej vlagali v dogodek, četudi se jim to ne bi takoj finančno obrestovalo.
To se ni zgodilo, zaradi česar dogodka letos ne bo, in glede na uradno stran je Game Gang očitno tudi nasploh šel pod rušo, saj aktualnih novic ali turnirjev ne organizirajo več. A brez skrbi – štafetno palico večjih festivalov bo zdaj prevzel novi dogodek Odyverse, ki se bo naslednji konec tedna odvil v prostorih ljubljanske Odiseje. Čakajo vas trije dnevi igričarsko obarvane zabave, ki bodo ponujali tudi razne nagradne igre, pester program na odru in fotografiranje z vplivneži – vse to pa bo za obiskovalce popolnoma brezplačno.
Dogodek je poseben tudi zato, ker bomo pri njem aktivno sodelovali tudi mi. Morda se spomnite, da je naša spletna stran lani organizirala večji dogodek Gaming Terminal, kjer nam je postalo jasno, da je organizacija takšne zadeve precejšen finančni zalogaj. Zato smo se odločili duh Gaming Terminala povezati z drugimi partnerji: enega smo v mini izvedbi dodali na dogodek Na meji nevidnega, zdaj pa bomo podobno naredili tudi tukaj.
Naša udeležba pomeni preizkus najnovejše igričarske opreme tako na odru kot tudi izven njega. Pred vas bomo postavili celo vrsto zmogljivih UVI PC-jev, na katerih boste lahko preizkusili stare večigralske favorite, kot je Fortnite, pa tudi nove naslove, kot je Battlefield 6. Potem bo tu še cel kup dirkaških izkušenj na simulatorjih UVI Racing, konzole PlayStation 5 in VR-zabava na očalih Meta Quest 3. Svojo lastno zabavo na stojnicah bodo nudili tudi drugi partnerji dogodka, kot so Telekom Slovenije, UVI, Rio Mare, Komponentko, Harvey Norman, Spar, Hisense, Axe in Buzz, nekatere od teh aktivnosti pa se bodo preselile tudi na glavni oder.
Tam prav tako ne bo manjkalo zabave, saj bodo vsak dan potekale nove aktivnosti, kot so kvizi, VR-boksanje, finala turnirjev iz iger Counter-Strike 2 in Fortnite ter cel kup nagradnih iger. Na prizorišče bo prišel tudi eden od članov plesne skupine Game Over, ki bo predstavil prav posebno tekmovanje iz plesne igre Just Dance, ki se imenuje “Phygital”. Organizatorji za zaključni dan v nedeljo celo obljubljajo veliko presenečenje, ki ga niso razkrili niti nam, zato smo res firbčni, kdo se bo na ta dan pojavil na odru.
Dogodek se začne v petek, 10. oktobra v prostorih Odiseja BTC Ljubljana in bo trajal vse do nedelje, 12. oktobra. Več informacij najdete na uradni strani, kjer se še vedno lahko prijavite na razne nagradne igre.
Peaky Blinders je ena tistih serij, ki bi jo lahko uvrstili med legendarne izdelke tipa Kriva pota ali Skrivna naveza, a žal ima zadeva nekaj šibkejših sezon, ki jo stanejo najvišjih ocen. Osebno sem se poskušal skozi serijo prebiti že dvakrat, a me vsakič mine gledanje nekje pri 3. sezoni, medtem ko sta bili prvi dve pravi mojstrovini.
Serija kljub temu uživa visoko priljubljenost, saj je eden najbolj gledanih naslovov na Netflixu, čeprav je za produkcijo prvotno poskrbel BBC. Ta je zdaj napovedal partnerstvo z Netflixom in plod njunega sodelovanja ter finančne podpore bo povsem nova serija, ki se bo dogajala v svetu bande Peaky Blinders, le da se bo dogajanje tokrat preselilo v leto 1953.
Zgodba bo umeščena v zanimivo obdobje po 2. svetovni vojni, ko je bilo Združeno kraljestvo tarča težkega bombardiranja in se zdaj počasi spet postavlja na noge. Glavnina dogajanja se bo znova odvila v mestu Birmingham, ki je pred množično obnovo. To pa daje celotnemu kupu organizacij priložnost, da se zavihtijo na čelo oblasti – a pot do prestola ne bo lahka, saj bo vsebovala ogromno nevarnosti in neprostovoljnega pretakanja krvi. V središču vsega tega kaosa se bo znašla nova generacija družine Shelby.
Serijo bo znova vodil Steven Knight, ki se je podpisal že pod izvirne Peaky Blinders, za zdaj pa je začrtal dve sezoni, pri čemer bo vsaka obsegala šest enournih epizod. Zvezdnik izvirne serije Cillian Murphy tokrat pred kamero ne bo nastopil, bo pa sodeloval kot izvršni producent.
Datum izida serije še ni znan, a že naslednje leto nas čakajo nove avanture družine Shelby. Že prej je bil namreč napovedan film The Immortal Man, ki se bo dogajal neposredno po zaključni epizodi izvirne serije. V njem bo Cillian znova prevzel svojo staro vlogo Tommyja Shelbyja, v filmu pa bomo gledali tudi prepoznavne obraze igralcev Stephena Grahama, Barryja Keoghana, Tima Rotha in Rebecce Ferguson.
Ko je podjetje Microsoft za ogromno količino denarja kupilo založnika Activision Blizzard, je bilo kar nekaj igralcev, ki so ta nakup pozdravljali in se veselili navala novih naslovov, ki jih bo prejel servis Game Pass. A že takrat smo tisti bolj izkušeni iz industrije videoiger na to kupčijo gledali skeptično, saj se je začel pojavljati nevaren trend, v katerem so največja podjetja začela ustvarjati monopol nad igrami – in takšni veliki nakupi se dogajajo tudi leta 2025.
Hkrati pa nam je bilo že takrat jasno, da ima Microsoft sicer veliko denarja, a ga ne bo kar metal stran. Slej ko prej bodo tisti na višjih položajih začeli zahtevati nekaj, kar bi povrnilo njihovo investicijo.
Večje spremembe so se začele letos poleti, ko je Microsoft prek vseh svojih igričarskih divizij odpustil 9.000 ljudi, včeraj pa je udaril še po svojih zvestih strankah, saj je povsem nenapovedano močno dvignil cene svojega servisa Game Pass – in to na takšno raven, da so ljudje začeli množično preklicevati naročnine.
Za Slovenijo včerajšnja najava sicer ni bila tako pretresljiva kot za trge v drugih državah. Pri nas namreč konzola Xbox Series X še vedno ni uradno podprta, zato imamo na voljo samo eno stopnjo naročnine, in sicer tisto za PC. Za to smo mesečno odštevali 11,99 €, a je tega zdaj konec, saj je Microsoft zvišal ceno tudi temu servisu. Po novem bomo plačevali 14,99 €, kar je sicer podražitev, a bomo v zameno še vedno na dan izida dobili Microsoftove igre in ponudbe zunanjih založnikov.
Na PC področju tako ni veliko sprememb, povsem drugačna pa je situacija pri konzolah, kjer se je zdaj pojavil pravi kaos. Po novem je Game Pass naročnina razdeljena na tri stopnje: Essential, Premium in Ultimate – vsaka s svojimi bonusi in cenovnimi postavkami.
Američani bodo za Essential plačevali 9,99 $ mesečno. Gre v bistvu za novo verzijo naročnine Core, ki prinaša možnost večigralstva, dostop do 50 izbranih iger ter nekatere ugodnosti v igrah League of Legends in Call of Duty: Warzone.
Naslednja stopnja je Premium, ki je povsem nova. Za 14,99 $ mesečno omogoča dostop do 200 iger in vse prej omenjene ugodnosti, a na frišno izdane Microsoftove igre bo treba počakati do enega leta po izidu.
Na koncu je tu še stopnja Ultimate, ki je sicer obstajala že prej, a po novem vsebuje tudi Ubisoftove klasične igre, v naročnino pa je vključena tudi Fortnite prepustnica Crew, kar je za zveste igralce tega naslova dobra novica, saj ta sama po sebi stane 11,99 $. Lastniki te stopnje bodo lahko na dan izida igrali tudi Microsoftove igre, a se je za vse to tudi precej zvišala cena naročnine – ta je iz 20 $ poskočila na kar 30 $. To znese 360 $ letno, kar je ogromna vsota, zaradi katere se marsikdo sprašuje o smiselnosti vztrajanja pri takšni naročnini. Za tak denar bi namreč lahko letno kupili štiri AAA igre po ceni 80 € in jih obdržali za vedno – da niti ne omenjamo, koliko indie iger ali starejših naslovov bi za ta znesek nabrali v enem letu, bodisi po polni ceni bodisi na razprodajah.
Skratka, igralci so trenutno presneto jezni na Microsoft in zanimivo bo videti, koliko naročnin bo založnik s tem izgubil in če se ne bo zaradi pritožb vdal pritisku in vseeno vsaj malce znižal cene. Na žalost nove stopnje naročnin PC igralce v Sloveniji prikrajšajo enega večjega bonusa: igranje preko oblaka je namreč po novem vključeno v vse stopnje naročnin – izjema tu je edino PC Game Pass, tako da pri nas Xboxov pretočni oblak zaenkrat še vedno ostaja uradno nedostopen.
Na področju umetnopametnih orodij še vedno vlada precejšen kaos, saj ne obstaja samo en program, ki bi bil preprosto najboljši za vsako nalogo, ampak se je treba za vsak opravek osredotočiti na določeno ponudbo. ChatGPT je še vedno najboljša izbira za vsakdanje naloge, a če si želite ustvarjanja prepričljivo generiranih slik, je velikokrat boljša izbira Googlov model Gemini, ki je nedavno prejel pomembno posodobitev Nano Banana. Veliko pohval na tem področju dobiva tudi model Midjourney.
Tudi za generiranje videoposnetkov je za najboljšega veljala Googlova rešitev Veo 3, a ta zdaj dobiva večjo konkurenco, ki jo prinaša podjetje OpenAI – ustvarjalci prej omenjenega ChatGPT-ja.
Njihov model se imenuje Sora, ki je bil sicer predstavljen že dolgo nazaj, a je zdaj na trg prišla izboljšana različica Sora 2. Ta je glede na prve primere, ki jih je pokazal OpenAI, presneto impresivna, saj je odpravila vse večje napake predhodnice. Tako kot konkurent Veo 3 zna Sora 2 ustvarjati izjemno realistične videoposnetke, ki lahko vključujejo tudi zvok.
OpenAI pravi, da je Sora 2 veliko več kot zgolj orodje za generiranje videoposnetkov. Te boste še vedno ustvarjali s pisanjem besedilnih ukazov, a velika prednost modela je tudi preoblikovanje posnetkov, ki so jih ustvarili drugi. V te stvaritve boste lahko vnesli tudi prepričljivo različico samega sebe. Za ta namen boste preko aplikacije posneli sebe v video- in zvočni obliki, nato pa boste tega avatarja prenesli v izbrano, umetnopametno ustvarjeno okolje, kamor se boste brezšivno vključili. To zveni tako, kot da bo izdelava t. i. “deepfake” videoposnetkov lažja kot kadarkoli prej, zato bo treba biti še bolj pozoren na lažne videe, ki jih bo zdaj še težje ločiti od resničnosti.
Na žalost testiranje tega modela za Slovence ne bo tako preprosto, saj nas ščiti evropska direktiva o umetni inteligenci. Sora 2 je trenutno dostopna samo prek trgovine App Store in namenske aplikacije, a ta pri nas ni na voljo. Za poigravanje s tem naprednim modelom potrebujete tudi vabilo OpenAI-ja, kar še dodatno oteži situacijo. Seveda, ko bo Sora 2 enkrat na voljo tudi širši javnosti, storitev zagotovo ne bo brezplačna, a podjetje cen naročnin za zdaj še ni razkrilo.
Fallout: London je izšel dobro leto nazaj in v bistvu sem presenečen, da se o tem projektu ne govori več, saj gre za enega največjih dodatkov v zgodovini, ki je v bistvu samostojna igra, zgrajena v pogonu igre Fallout 4. Razvijalec Team FOLON je v stvar prelil ogromno truda in nam tako tudi dostavil prvo Fallout izkušnjo, ki se ne dogaja znotraj postapokaliptičnih ZDA, in čeprav je prva verzija igre razumljivo imela kar nekaj hroščev, razvijalec ni obupal in je za svoje brezplačno delo še naprej pridno izdeloval posodobitve.
Ekipa se očitno s projektom dovolj zabava, da je zanj pripravljena delati tudi dodatno vsebino. Napovedani so bili trije DLC-ji in prvi od njih, Rabbit and Pork, je zdaj že na voljo za igranje in je, tako kot osnovna kampanja, popolnoma brezplačen za prenos in igranje.
Rabbit and Pork samo še dodatno obogati že predstavljeno vsebino, saj v London doda 30 novih nalog, nove dele mape, cel kup dodatne opreme in ogromno novih NPC-jev, za katere je moral razvijalec posneti 8.000 vrstic glasovnih dialogov.
Skupaj z novo vsebino je bilo uvedenih tudi ogromno popravkov hroščev in uravnoteženj že obstoječe opreme, zaradi česar razvijalec priporoča, da igranje začnete s povsem svežo igro in ne nalagate obstoječih shranjenih položajev, saj so nekateri popravki dodobra spremenili tudi potek originalne kampanje. Dodatno je razvijalec v navezi z ekipo Overwolf skupaj spravil povsem nov zaganjalnik, ki bo omogočal lažje prenašanje bodočih posodobitev – ta zaganjalnik je opcijski in si ga lahko prenesete tule.
Team FOLON je izdajo dodatka izkoristil tudi za promocijo svoje Kickstarter kampanje, ki največjim oboževalcem moda prinese tudi nekaj fizičnih dobrin. Kampanja si je zadala cilj dobrih 19 tisoč evrov in ga je presegla že praktično na isti dan, ko se je pojavila.
Mod si lahko prenesete na uradni strani, za igranje pa potrebujete kopijo igre Fallout 4: Game of the Year Edition, ki je na Steamu trenutno znižana na 15,99 €.
Studio Frictional Games je najbolj znan po svoji seriji iger Amnesia in tudi njihova najbolj sveža igra je bila Amnesia: The Bunker, ki smo jo dobili leta 2023 in nas je, tako kot prejšnja poglavja, kar dobro prestrašila. A ta isti razvijalec nam je leta 2015 dostavil eno ločeno poslastico z naslovom SOMA, ki se je sicer igrala podobno kot Amnesia, le da je bilo zgodbo lažje slediti, in tega naslova se marsikdo, vključno s piscem teh vrstic, še danes spomni po naravnost neverjetnem koncu, ki nas je ujel povsem nepripravljene.
Frictional Games se zdaj pripravlja na najavo novega projekta in tega so začeli dražiti dober teden, in to na prav poseben način. Igra SOMA je namreč nenadoma dobila novo posodobitev, ki je uvedla tudi novo igričarsko uganko, ki jo moramo rešiti v resničnem življenju oziroma ARG. Oboževalci so v igri na enem od računalnikov odkrili novo e-poštno sporočilo, ki je bilo sprva zakodirano, a skupnost je kmalu odkrila nove sledi na Discord kanalu, to pa jih je nato pripeljalo na sled internetne strani bizarnega luksuznega hotela Samsara. Celotno detektivsko pot je dodobra popisala stran Twisted Voxel in vidite lahko, da je Frictional vložil kar nekaj napora v izdelavo te uganke glede hotela Samsara.
Ta bo očitno igral veliko vlogo v razvijalčevi naslednji igri, za katero smo zdaj dobili tudi prvi dražilnik. Kakor lahko vidite iz kadrov posnetka, se ta ujema s slikami na prej omenjeni internetni strani, tako da lahko sklepamo, da se bo igra odvijala v hotelu in da je v njem šlo seveda nekaj narobe, saj v eni sceni lahko vidimo na tleh kar veliko krvi – in ta nekomu ni ušla po nesreči.
To je v bistvu zaenkrat vse kar vemo, a glede na to, da se je prva sled pojavila v igri SOMA, ne bi bilo napačno sklepati, da nas razvijalec zdaj draži z nekakšnim nadaljevanjem tega odličnega naslova, ki je trenutno tudi del Steamove razprodaje in si ga lahko dodate v knjižnico za samo 2,89 €.
Simpsonovi so že dolgo nazaj podrli rekord za risano serijo, ki je na televiziji dobila največ sezon, in stvar se očitno še dolgo ne bo poslovila z naših televizijskih sprejemnikov. Ne samo, da Homer in kompanija ne izgubljajo zagona, ampak se bodo še dodatno razširili, in to v smer celovečerca, ki ga bomo lahko gledali v kinodvoranah širom sveta.
Disney in 20th Century sta tako včeraj najavila nov film, ki bo Simpsonove znova pripeljal na velika platna, in v bistvu je zanimivo, da smo med vsemi temi desetletji obstoja film dobili samo leta 2007, ta pa je bil takrat za založnika velik uspeh, saj je po svetu zaslužil kar 536 milijonov dolarjev. Zgodba se je vrtela okoli Homerja, ki je onesnažil lokalno jezero do te mere, da je vlada skozi celotno mesto Springfield spustila ogromno stekleno kupolo, ki naj bi služila kot nekakšna karantena, prebivalcem pa to seveda ni bilo všeč in kar nekaj gneva se je zlilo na našo priljubljeno družino Simpsonov.
O čem točno se bo šel drugi del, trenutno ni znano, saj smo v bistvu dobili samo en poster na Instagramu in zraven pripisano obljubo, da se bo film, ki še nima naslova, pojavil v kinu 23. julija 2027.
To je še tako daleč stran, da bi si morda človek mislil, da ustvarjalci s tem filmom načrtujejo tudi konec risane serije, a temu ni tako. Simpsonovi so bili namreč že obnovljeni za svojo 40. sezono, ta pa se bo na pretočnem servisu Disney+ pojavila med letoma 2028 in 2029.
Založnik Valve, ki je tudi lastnik digitalne trgovine z igrami Steam, vsako leto organizira tradicionalno jesensko razprodajo iger, a letos malce prehiteva, saj se ta običajno zgodi šele konec novembra, ko se v bistvu vsi že pripravljamo na sneg in zimo. Tudi Valve je zdaj spoznal, da je morda te svoje jesenske razprodaje v ponudbo poslal prepozno in da ta potem pride malce navzkriž s kasnejšo zimsko razprodajo, ki je nato prišla na spored samo nekaj tednov pozneje.
Tako lahko v popustih uživamo že zdaj in teh je kot vedno ogromno. Cene so bile znižane stotinam iger in čeprav dandanes ti popusti niso tako impresivni kot leta nazaj, je to najbrž tudi na račun dejstva, da najnovejše igre danes stanejo že 80 € in če tem odbiješ 50 % cene, moraš še vedno na koncu odšteti nekje 40 € – igre so lahko seveda še dražje, saj posebne različice z vsemi DLC-ji zlahka presežejo sto evrov.
Poglejmo si torej nekaj trenutno najbolj impresivnih popustov:
Cel seznam popustov je na voljo na uradni strani in pripravite se, da boste med brskanje po košari dobrot zapravili vsaj kako uro in izgubili kar nekaj težko prisluženega denarja. Jesenska razprodaja bo trajala slab teden in se zaključi 6. oktobra.
Razvijalec Nine Dots Studio nam je leta 2019 dostavil zanimivo RPG-izkušnjo Outward, ki je na prvi pogled malce spominjala na franšizo Gothic, le da je bilo igro mogoče igrati v družbi še enega igralca, hkrati pa je bilo treba paziti na preživetvene mehanike. Splošno gledano je bil to naslov, ki se je prikupil manjši publiki igralcev, ti pa so postali njegovi goreči zagovorniki in so bili presneto veseli najave, da Nine Dots dela na nadaljevanju.
To se bo preprosto imenovalo Outward 2 in je včeraj dobilo svež igralni napovednik, ki pokaže nekaj sodelovalne akcije med dvema herojema, ki se podata v raziskovanje zasnežene dežele Aurai. Tako kot original bo tudi nadaljevanje na vseh platformah podpiralo igranje na razdeljenem zaslonu, zopet pa bo veliko poudarka na preživetju, saj za razliko od sorodnih RPG-jev ne boste mogli kar tekati v nedogled: sneg in zmrzal bosta lahko vaša največja nasprotnika, zato se bo treba ogreti, prespati, se najesti in v šotor spraviti nabrani zaklad.
Boja tudi tokrat ne bo manjkalo, saj je svet igre Outward 2 krut, življenje pa vam lahko vzame tudi šibkejši nasprotnik, ki ima še vedno našiljene zobe in ostre kremplje. Poleg hladnih orožij in magije vam bodo prav prišle tudi pasti, ki bodo velikokrat nujne za poraz kakšnega nevarnejšega nasprotnika.
Outward 2 je za zdaj videti kot bolj prečiščena igralna formula prvega dela, ki zna k sebi privabiti več igralcev, igra pa bo izšla enkrat poleti 2026. To je še precej daleč, a razvijalec obenem že zdaj ponuja registracije za testiranja, na katera se lahko prijavite tule.
Založnik EA oziroma Electronic Arts je že leta tarča posmehov in zbadljivk s strani igričarjev, saj si je v svojih zgodnjih letih pridobil sloves založniške hiše, ki kupuje manjše studie in jih nato enega za drugim spravlja v onostranstvo. Njihov vpliv se čuti pri razvoju vseh njihovih iger, saj želijo iz njih iztisniti maksimalen dobiček. EA si je sicer ugled v zadnjih letih malce popravil, saj je skupaj spravil nekaj kakovostnih enoigralskih naslovov: tu je denimo dvojec vojnozvezdnih iger Jedi: Fallen Order in Survivor, tudi predelava igre Dead Space je bila izjemno kakovostna, po nekem čudežu pa še vedno niso ugasnili studia BioWare, ki že dolgo dostavlja tržne neuspehe.
Mržnja do tega založnika pa se zna kmalu še poglobiti, saj spletna stran Wall Street Journal poroča, da naj bi bil založnik zdaj blizu dogovora, kjer bi celotno podjetje prešlo v last zasebnih vlagateljev. Med njimi naj bi veliko vlogo imela arabska organizacija PIF, ki je v preteklosti že vložila milijarde v tega založnika in še enega velikana, Take-Two. Princ Mohammed bin Salman pa želi prek tega igre narediti v svoji državi tako pomembne kot filme in šport, hkrati pa so te investicije del načrta, kjer Arabci ne bi vseh svojih jajc polagali samo v košaro naftnih derivatov.
Poleg Arabcev bi lastništvo prešlo tudi v roke podjetij Silver Lake Partners in Affinity Partners – slednjo si lasti Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Kupčija naj bi bila vredna okoli 50 milijard dolarjev, tako da bi bil to eden največjih nakupov v igričarski zgodovini. Za same igralce in zaposlene v EA-ju bi bile to dokaj slabe novice: investitorji bi želeli iz nakupa iztisniti čim več dobička, kar pomeni odpuščanja zaposlenih in verjetno še večjo implementacijo mikrotransakcij. A preden postanemo preveč depresivni in začnemo objokovati zaton nekaterih naših najljubših igričarskih licenc, raje počakajmo, da govorica postane tudi uradna – kar bi se znalo zgoditi kmalu.
Pekel ni dejanski kraj. Ljudje ga ustvarjamo na lastno pest. To je osrednja nit današnje igre, ki pripoved nasloni na politične, verske in kulturne konflikte. Rogue Factor resda ni studio z dolgo zgodovino, a s Hell is Us nadaljuje dosedanji načrt izida novega naslova vsakih pet let. Njihovi dosedanji izkušnji na trgu iger, Mordheim: City of the Damned in Necromunda: Underhive Wars sta dokaj dobro sprejeti, sploh med oboževalci Warhammer univerze. Zdaj pa nadaljujejo poslanstvo s Hell of Us, nekakšnim nezakonskim potomcem tipičnega naslova iz Soulslike žanra in akcijske avanture Control.
Tematika igre je aktualna ne glede na zgodovinsko obdobje. Tema je zadostno obtežena, da jo večina iger raje ignorira. Hell Is Us pa se jo loti frontalno resno. Zavito v fiktivno državo Hadea, ki je desetletja živela v izolaciji, do izbruha vojaškega konflikta dveh kulturnih skupin. Le ta je vodil do zlorab človekovih pravic in nepopisnega pokola civilnega prebivalstva. Že samo to zveni kot nekaj, kar bi Netflix takoj posnel v serijo z desetimi sezonami, čeprav bi jo verjetno preklicali po drugi. A zadevo dodatno začini še vražje pekoča začimba. Demoni.
Razvojna ekipa: Rogue Factor Založnik: Nacon Platforme: PC, PS5, XSX Steam:Povezava Datum izida: 4. september 2025 Cena: 49,99 €
Zvrst: Akcijska avantura/igranje vlog
NAPOVEDNIK
Izgubljen v vojnem svetu
Tvoj alter ego je Remi, ki se vrača v Hadeo po tem, ko so ga kot otroka odtihotapili ven. Po osebnosti je možakar dokaj tih. In iskreno je to zelo osvežujoče. Po protagonistih, ki niso znali zapreti ust za eno samo minuto (gledam vaju, Aloy in Kratos), je Remi kot pisarna dan po novoletni žurki. Tišina, da bi še miš čul srati, samo včasih kdo koga zabode.
Mehanike, s katerimi se je igra hvalila že dolgo pred izidom, so odsotnost zemljevida, vizualnih označevalcev nalog in kakršnega koli vizualnega indikatorja, kam se podati. Na voljo imaš samo kompas in zelo obširne zapiske. In ti so res odlični. Vsako dejstvo, ki ga ujameš med igranjem, pristane v ločenem odseku za vsako zanimivost, osebo in predmet, ki bi ga morebiti lahko potreboval med raziskovanjem te vojne pokrajine.
To ustvari brutalno realistično izkušnjo, ki vodi do občutka izgubljenosti, če ne spremljaš dogajanja in ne ustvarjaš miselnih povezav. Informacij je polno, a pogosto so skrite v dialogu ali v samem pripovedovanju okolja. Vojna je kaos, in Hell Is Us to ujame bolje kot marsikateri dokumentarec.
Elden Ring na shujševalni kuri
Sistem boja vleče mnogo podobnosti z izbranci razvijalca From Software, a je bolj dopustljiv do napak. Upravljanje energije, odbijanje udarcev v zadnjem trenutku, izmikanje, obnavljanje zdravja na podlagi povzročanja škode in dronski kompanjon. Vse to in še več se je znašlo v Hell is Us. Limbične entitete (bele spake, ki bi jih oblikoval nekdo na LSD s fetišem na belo barvo) je možno premagati zgolj s posebnim čarobnim srednjeveškim orožjem.
Osebno mi je v roke najbolj sedla halberda, ki se je med celotno izbiro orožja počutila najbolj odzivna in je imela najbolj zadovoljujoče kombinacije napadov. Vsako orožje je možno tudi nadgrajevati in specializirati v določeno negativno čustvo, kar je zanimiva ideja, a morda ne najbolje realizirana.
Ampak tukaj pride do več problemov. Prvi je razviden že takoj ob pričetku boja. Imaš hitri in močni napad, par dodatnih sposobnosti, a tu se žal tudi konča. Še večja težava pa je zgolj pet vrst sovražnikov. Pet. Po tretji večji coni jih poznaš vse, in potem si videl bolj kot ne vse raznolikost, kar jo je. Tudi sistem z limbičnimi sferami in orožji deluje sprva zelo fleksibilen, a ker ti igra sama dostavi skoraj vse kombinacije, odločitve izgubijo težo. Na koncu se vprašaš, zakaj si sploh razmišljal, če ti je pa igra vse postregla na pladnju?
Piko na i dodajo brutalni “finisher” vložki, kjer Remi razkosava sovražnike na načine, ki bi jih cenil Tarantino. Problem? Tonalno stvar popolnoma zgreši tarčo. Na eni strani zgodba govori o genocidu in vojnih travmah ter v ospredje postavlja grozote vojaških sporov, po drugi strani pa je bojevanje skorajda komično. Dvojna osebnost igre v vsej svoji slavi.
Estetska lepota pekla
Če te bo kaj obdržalo v Hell Is Us, je to vizualna zasnova. Svet Hadee je raznovrsten in poln zgodb, ki jih lahko razbereš preko same pokrajine. Jezero Cynon izgleda kot edino varno zatočišče v državi. Muzej Auriga je tako nenavaden, da se zdi, kot da si padel v Control ali pa kakšno bizarno umetniško razstavo, kjer bi ti kustos rekel, da je kup smeti najmodernejša umetniška storitev. “Enostavno ne premoreš dovolj prefinjenosti, da bi razumel.”
Okupirana mesta in množična grobišča povedo več od marsikaterega dialoga. Včasih imaš občutek, da se igra bori sama s sabo. Po eni strani hoče pripovedovati o manipulaciji navadnih ljudi in genocidu ter se ne boji prikazati vseh grozot vojne, po drugi pa se ustavi pri klišejih. Seveda je vključena starodavna prerokba in odrešenik, ki bo svet odrešil vseh grozot. Ampak svet sam je tisti, ki prevzame vlogo glavnega pripovedovalca. In to delo odlično opravi.
Kontrole so solidne, boj je tekoč, mehanike delujejo. Ampak ko pride do raziskovanja, igra pade na nos. Ne moreš skakati, ne moreš plavati, ne moreš plezati. Elden Ring je jasno pokazal, da odprt svet brez svobode gibanja deluje kot zapor. Hell Is Us pa pravi, da bodi tiho in uživaj v okolici.
Popoln svet za ljubitelje kardia
Sprva to ustvari občutek omejenosti, ki se ujema s temami igre. Ampak po nekaj urah ugotoviš, da so območja tako obsežna, da večino časa zgolj tekaš od ene do druge lokacije. Sploh, ko eden izmed NPC-jev potrebuje film za fotoaparat, le ta pa se nahaja v skritem kotičku popolnoma drugega področja. To uniči atmosfero. Če je Death Stranding kaj dokazal, je to to, da ljudje sovražijo suhoparno tekanje od ene do druge lokacije. se v vojni ne moreš izgubiti in razmišljaš, komu moraš kaj odnesti, potem to ni vojna. to je vodena ekskurzija.
Najboljši trenutki so, ko te igra pusti, da razmišljaš. Uganke so pametno zasnovane. Najdeš star trezor v knjižnici, geslo pa dobiš na drugem koncu države, kjer raziskuješ osebno zgodbo begunske družine. Takšne naloge ustvarijo občutek, da res sestavljaš koščke zgodovine.
A potem igra včasih paničari in ti začne dajati preveč očitne namige, kot da bi razvijalci mislili, da bodo uboge duše prenehale z igranjem, če jim ne postrežejo odgovora na pladnju. Ironično s tem uničijo lastno imerzijo, ki so jo tako lepo zgradili.
Tudi ponovni obisk igre po zaključku zgodbe je skorajda nesmiseln. Ko enkrat razkriješ vse skrivnosti in vidiš vse lokacije, nimaš razloga za ponovni obisk. Pekel je enkrat zanimiv, drugič pa samo še tipično mediteransko poletje. Prevroče za zadrževanje na odprtih področjih.
Razsodba
(+) Vizualna zasnova in estetska kakovost (+) Narativna globina in resna tematika (+) Uganke in stranske naloge (+/-) Tekoč boj, ki pa ni najbolj raznolik (+/-) Obsežen svet s pretirano količino pustega tekanja sem in tam (-) Po zaključku zgodbe ni razloga za ponovni obisk (-) Tonalne neujemanje
Franšiza Borderlands je med svojim obstojem šla čez nekaj zanimivih sprememb. Razvijalec Gearbox leta 2009 glede prvega dela ni pričakoval tako glasnega odziva publike, a je z njim ugotovil, da si igralci močno želijo akcijskega RPG-ja v slogu Diabla, ki pa ga lahko izkusimo prek prvoosebnega streljanja. Borderlands nam je dostavil ravno to, nato je igro preoblekel v prav poseben risankast, stripovski videz in se s tem za vedno vpisal v igričarsko zgodovino. Gearbox je nato nadkrilil samega sebe z igro Borderlands 2 in kasneje zaspal za volanom s tretjim delom, ki je resda dostavil najboljše igralne mehanike doslej, a je »cringe« humor presegel vse meje, zaradi česar igralci še danes na trojko gledajo zviška.
Osebno se nad zgodbo in komedijo tretjega dela nisem tako zmrdoval kot nekateri drugi igralci, a morda mi manjka elitna sposobnost zaznavanja mej finosti straniščnega humorja, ki je v teh igrah prisoten že od prvega dela. Mi je pa bilo jasno, da je Gearbox na vse načine želel ujeti to preteklo magijo in se je že v zgodnjih najavah zaprisegel, da bo četrti del združil vse najboljše prvine preteklih delov – in zdaj lahko zapišem, da jim je to dejansko tudi uspelo. Borderlands 4 je namreč presneto zabaven naslov, ki sicer ni popoln, a je izpilil igralno formulo do najvišje ravni doslej, komedija pa je zdaj malce bolj umirjena, tako da blebetanje NPC-jev ne bo odvrnilo od splošnega uživanja ob radostni destrukciji živih in robotskih nasprotnikov.
VIDEO NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Gearbox Software Založnik: 2K Platforme: PS5, PC, XSX Nakup:Steam, PlayStation trgovina Datum izida: 11. september 2025 Cena: 69,99 €
Borderlands 4 me je glede same zgodbe na začetku presenetil, saj sem pričakoval, da me bodo skoraj takoj preplavili že znani NPC-ji iz prejšnjih naslovov, a temu ni tako. Pri pobegu iz zapora nas spremlja povsem nov lik in čeprav nato hitro srečamo Claptrapa, ta ni tako nadležen kot v prejšnjih delih in v nastavitvah celo obstaja možnost njegovega utišanja. Hitro se nam nato odpre širok svet, ki ponuja prosto raziskovanje, in ob tem boste hitro spoznali še eno večjo spremembo v primerjavi s prejšnjimi poglavji: stopnje se zdaj zares odvijajo v odprtem svetu, namesto da bi bile razdeljene na manjše cone, kar s sabo prinaša svoje pluse in tudi minuse.
Odprte mape pomenijo, da smo se končno rešili nadležnega nalaganja stopenj, a hkrati smo ob tem prišli do slabosti, ki naredi vse te mape nekako manj unikatne. Sicer jim podrobnosti ne manjka in tudi opravil je po svetu dovolj, a čuti se, da je okolica vseeno nekoliko bolj prazna in neživljenjska, zato nam bo še kako prav prišlo vozilo, ki ga zdaj lahko prikličemo ob stran kadarkoli in ne samo z okoli postavljenih postaj.
Svet je zdaj odprt, tako da se lahko poslovite od nalagalnih zaslonov.
Premikanje po svetu je zdaj postalo tudi bolj vertikalno. Dandanes mora vsaka moderna igra očitno vsebovati neko mehaniko, kjer okoli izstreljujemo zapestni kavelj in se prek njega in vrvi preselimo na drugače težko dostopne predele. Ta kavelj je bil posebej izpostavljen že v prvem napovedniku za Borderlands 4, a žal ni tako izpopolnjen, kot sem pričakoval. Z njim se lahko zavihtimo na posebne previse samo ob vnaprej začrtanih točkah, v boju pa ga sploh ni možno izkoriščati, kar je eno veliko razočaranje. K sreči imamo vsaj tu dvojni skok in novost jadranja po zraku, kar mobilnost preseli na novo raven, in skakanje iz visokih pečin bo kmalu postalo vaša stalna praksa, ki vas zna tudi hitro preseliti na naslednjo točko vašega cilja.
Seveda se vračajo tudi nekateri stari obrazi, a ne vsi – Tiny Tina denimo v tej kampanji ni prisotna.
Kot rečeno, odprti svet ponuja veliko priložnosti za raziskovanje – bodisi s sledenjem glavni zgodbi bodisi z opravljanjem stranskih misij. Poanta vsake regije je, da porazimo nekega glavnega šefa, in ti spopadi so enako adrenalinski kot prej, stranske naloge pa so tokrat bolj razgibane kot v prejšnjem delu. Vse to bomo počeli seveda za nabiranje čim bolj dragocene opreme, saj se tudi Borderlands 4 vrti okoli nabiranja raznoraznih pušk, strojnic, pištol in ostrostrelk, ta orožja pa so zdaj v statistikah veliko bolj razgibana kot prej. Ne šteje več samo, koliko škode določeno sejalo smrti iz sebe izdavi, ampak tudi kakšne posebne učinke prinaša, zato bo med vašim igranjem pomembno preštudirati opise tistih bolj dragocenih kosov opreme. Oranžno obarvana oziroma legendarna orožja zdaj iz nasprotnikov ne padajo več tako pogosto kot prej, kar je odločitev, ki jo lahko samo navdušeno pozdravim, že na začetku kampanje pa se lahko odločite za težavnost, kar bo prilagodilo raven pridobivanja dragocene opreme.
Odprti svet ne ponuja tako zapomljive lokacije kot smo jih vajeni iz prejšnjih iger a opravil vam ne bo zmanjkalo.
Sama akcija je bila najbolj izpiljena v tretjem delu, tule pa je samo še dodatno nadgrajena. Gearbox je skozi leta res dodobra izpilil strelske mehanike in ne samo, da dajejo orožja dober povratni občutek, ampak so tudi sovražniki dovolj raznovrstni, da se jim boste morali vedno prilagajati – to še posebej velja za najtežjo stopnjo, pri kateri je vedno dobro s sabo nositi orožja z različnimi elementarnimi napadi, saj je vsak tip nasprotnika ranljiv na določeno vrsto streliva. K temu je treba dodati še posebne napade, ki jih nosi vsak nastopajoči Vault Hunter – na začetku lahko izberete enega od štirih različnih igralnih razredov, ti pa se med sabo dovolj razlikujejo, da se splača kampanjo opraviti z vsakim izmed njih; vsak od njih med nalogami poseduje svoje glasovne dialoge.
Grafično je Borderlands 4 videti kot zadovoljiv naslov in tudi četrti del nosi svojo zdaj že pošteno prepoznavno oblikovalsko paleto, ki ponuja ostre teksture, dobre animacije in veliko mejo izrisovanja odprtega sveta. Slišim sicer, da ima PC-verzija kar nekaj težav z optimizacijo, a sam sem igral na konzoli PlayStation 5 in tam me niso morili kakšni resni padci sličic na sekundo, večjih hroščev pa tudi nisem zabeležil.
Močna orožja so zdaj bolj redka, a šefi še vedno radi postrežejo s celim kupom dragocenosti.
Splošno gledano bi Borderlands 4 postavil na drugo mesto po uživanju znotraj te franšize – zaostane edino za drugim delom, a tega zna kasneje celo preseči, če bo Gearbox naknadno izdal tako kvalitetne DLC-je kot v preteklosti. Zgodba in humor sta veliko boljša od prejšnjega dela, občutek streljanja je božanski in orožja so zdaj zaradi svoje redkosti bolj unikatna. Malce zamori samo odprti svet, ki vsebuje manj zapomljivih lokacij, in zapestni kavelj skriva še veliko neizkoriščenega potenciala. Vendar je tole kljub tem manjšim minusom fantastična izkušnja, ki tudi pokaže, da ima celotna franšiza pred sabo še zelo svetlo prihodnost.
