Nedavno sem se spravil gledati Mythic Quest in med ogledom epizod prve sezone sem se na glas spraševal, kako je mogoče, da se o tem televizijskem izdelku ne govori glasneje – brez težav bi jo namreč postavil ob bok mojstrovinam, kot je Silicijeva dolina. Z veseljem sem spremljal avanture igričarskega studia in njegovega vodje Iana Grimma, ki skupaj s prisrčno programerko Poppy Li dela na najbolj uspešni MMO igri pod soncem: Mythic Quest. Zabavni so mi bili tudi ostali liki, serija pa se je dotaknila številnih igričarskih tematik, kot so prestavljanje izida iger in streamerska kultura. V vsaki sezoni smo dobili tudi eno posebno, mojstrsko epizodo z ločeno zgodbo, ki je izstopala iz povprečja.
Na žalost ekipi tega tempa ni uspelo vzdržati, in čeprav je bila druga sezona še vedno solidna, je kvaliteta v tretji močno upadla. Liki so postali karikature samih sebe, štorijalne niti pa niso imele več smisla. Največji greh pa je bil, da se serija skorajda ni več vrtela okoli igričarstva – to mi je serijo tako priskutilo, da sem se komaj lotil gledanja četrte sezone, ki pa je bila še slabša od prejšnje.
Zdelo se je, da ima Apple kljub slabim odzivom gledalcev še vedno precej vere v ta projekt, saj je odprl denarnico za razvoj ločene serije Side Quest, ki se odvija v istem vesolju. A te iluzije so se razblinile ta konec tedna, ko so izvršni producenti Megan Ganz, David Hornsby in Rob McElhenney za spletno stran Variety podali izjavo, da je bila serija preklicana.
Novica o preklicu me osebno ni pretirano presenetila, je pa zanimivo, kako se bo Apple lotil zaključka serije, katere zadnja epizoda četrte sezone je bila predvajana 29. marca. Namesto da bi zgodbo pustili nedokončano, je bil namreč odobren proračun za snemanje nove, zaključne epizode, ki naj bi na zadovoljiv način zaključila zgodbo igre Mythic Quest in njenih ustvarjalcev.
Prenovljena zaključna epizoda bo na sporedu enkrat ta teden, ogledati pa si jo bo mogoče – tako kot vse dosedanje sezone – izključno na pretočnem servisu Apple TV+.
Razvijalec Bungie je tekom vikenda končno podrobneje predstavil svoj prihajajoči naslov Marathon, kar je njihov prvi povsem nov projekt v zadnjih osmih letih, odkar je na trg prišel Destiny 2. Nekateri oboževalci tega studia ste ob tem morda pomislili, da se razvijalec vrača k svojim koreninam, ko je slovel kot ustvarjalec odličnih kampanj prvih Halo iger. A žal je Marathon povsem večigralski naslov, kar je bilo potrjeno tudi čez vikend, ko smo dobili nekoliko daljši prikaz igranja.
Marathon sicer ne prinaša večjih revolucij v večigralskem prostoru. Njegov živobarvni in sintetični videz je sicer poseben, a v osnovi gre za prvoosebno streljačino iz žanra extraction shooter. Igralci bomo prevzeli vloge najemnikov, ki so se odpovedali svoji človeški obliki in jo zamenjali z bolj odpornim materialom. Povezovali se bomo v ekipe po tri, ki se bodo bojevale na različnih mapah planeta Tau Ceti IV, kjer se bo lahko hkrati spopadalo do 18 igralcev. Bungie sicer poudarja, da sodelovanje v skupinah ni obvezno in da se lahko v igro podate tudi sami, a bo izkušnja v tem primeru bistveno zahtevnejša.
Akcija deluje solidno in Bungie ima dovolj izkušenj, da bo streljanje najverjetneje zadovoljivo. Zaradi imena slavnega razvijalca bo igralna baza vsaj sprva dovolj številčna, da strežniki ne bodo prazni. Kot pri vseh podobnih projektih pa ostaja odprto vprašanje dolgoživosti igre – ali se bo Marathon dovolj razlikoval od konkurence, da bo na trgu obstal tako dolgo kot Destiny 2?
Marathon izide 23. septembra za PC, PlayStation 5 in Xbox Series X. Bungie bo omogočil tudi zaprto testiranje alfa različice, ki se bo pričelo že 23. aprila – za sodelovanje se lahko prijavite na uradnem Discordu.
Današnja igraje produkt znanega razvojnega studia Rebellion, ki nam je skozi leta prinesel premnoge odlične naslove. Od klasik pred prejšnjega desetletja, kot Rogue Trooper, do kultnih franšiz v smislu Sniper Elite. Atomfall je nov naslov, ki so ga dodali v svoj repertoar. In nedvomno gre za korak v pravo smer. Ne gre za tipen RPG, ki ti z užitkom ukrade 80 ur življenja in ti v zameno ponudi… veliko ponavljajočega se igranja in generičnih okolij. In ja, tebe gledam, Ubisoft, in tvoj “odprt svet, poln vsebine”.
Prav pomirjujoče je igrati RPG, ki si upa reči “glej, uživaj v meni, dokler si tu, in se ne obremenjuj z pregledom kompasa za vsemi stereotipnimi aktivnostmi.” Namesto, da se utapljaš v morju mapnih označb, stranskih nalog in iskanja naključnih predmetov za NPC-je, katerih ime pozabiš 10 sekund kasneje, ti Atomfall ponudi nekaj drugačnega. Svobodo. In čeprav to zveni kot citat voditelja kulta, preden te oropa zadnje kapljice svojega jaza, tukaj dejansko deluje. Vsaj do točke, ko ugotoviš, da svoboda pride z navodili za uporabo in možganskim anevrizmom.
Apokalipsa s čajem, kultisti in telefonskimi govorilnicami
Dogajanje v Atomfall je postavljeno v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Vse se odvija v Angliji pet let po resnični jedrski katastrofi v Windscaleu. S.T.A.L.K.E.R. nas je že pred leti naučil, da so nuklearni škandali odlična tematika za zanimivo igro. In tako smo dobili angleško, barvito različico ukrajinske depresivne postapokalipse s primesmi paranoje, kultov in… govorečih telefonskih govorilnic. Ja, ena glavnih narativnih niti v igri je duh iz rdeče škatle.
Postavljen si v vlogo nemega protagonista, ki se prebudi v bunkerju z izgubo spomina. Naloga? Najdi raziskovalno središče z imenom, znanim vsakemu igralcu Escape From Tarkov – Interchange. Na poti srečaš izobčence, zmedene vojake, verske fanatike in lokalce, ki se pretvarjajo, da je to le še en dan v ruralni Angliji. Kar v resnici niti ni daleč od resnice, če ignoriraš orjaške hodeče robote.
Namesto klasične strukture nalog Atomfall uvaja sistem sledi. Inovativen sistem, kjer se igraš detektiva z demenco – bereš pisma, poslušaš kasete, vodiš pogovore in poskušaš ugotoviti, kam sploh moraš iti. Igra ti ne kaže poti, kar je osvobajajoče. Namesto tega lahko slediš raznim teorijam, ki si jim priča med igranjem. Nekdo ti recimo omeni, da je pri kolegu od prijatelja slišal, da je v kleti bližnjega gradu skrit vhod v vojaško varovano območje. Je to res ali ne? Samo na en način lahko izveš!
Na žalost, čeprav sistem sledi zveni genialno, se hitro izkaže, da gre le za isto staro RPG strukturo – le da si zdaj ti tisti, ki moraš lepit koščke skupaj. Je dobra osnova, a sledovi so pogosto le oznake na zemljevidu, ki so absolutna resnica, ne zgolj teoretična sled.
Kako ne zaupati nikomur in preživeti
Ko enkrat prideš do naselja pod nadzorom protokolne vojaške enote, ki jo je vlada elegantno pozabila v karantenski coni, te poveljnik zaprosi, če lahko čisto malo vohuniš za vaščani. Na tebi je, če to želiš narediti in osvojiti točke, ki ti bodo potencialno koristile pri nadaljnjem odnosu z vojaki, ali boš popolnoma ignoriral njegovo prošnjo in skušal najti kakšno drugo pot naprej.
In potem se ti odpre cela drama, kjer izveš, da so mnogi vaščani pobegnili v gozdove in osnovali kult. Ja, še en. V tej igri je več kultov kot v Netflixovih dokumentarcih.
Vsak lik ima svoje skrivnosti. Barman, pek, župnik, prodajalec – vsi so nekaj zakuhali. Igra ti ponudi izbiro: Izdaj njihove skrivnosti in zapiši njihovo ime na listo za odstrel, ali pa jim pomagaj in igraj na dolgi rok. V vsakem primeru se boš počutil kot moralno korupten James Bond.
In potem je tu še šest koncev, od katerih nobeden ne pusti posebnega vtisa. V enem lahko greš v polno anarhijo in pobiješ vse NPC-je. Zabavno, ampak igra te na koncu še vedno okara, ker si bil “preveč nasilen”. Saj sem komaj preživel, vi ste tisti, ki ste mi dali zarjavelo pištolo z dvema nabojema in polno cono brdavsov.
Brutalna resničnost pretepa z lopato
Ne pričakuj pretirane globoke zgodbe in orjaških odprtih svetov z neomejeno količino možnosti. To ni Fallout. To je Fallout, če bi ga delal z omejenim budžetom. Bojevanje je preprosto, brutalno in pretežno mehansko. Dobesedno. Večino časa te preganjajo roboti z miniguni in ognjenimi metalci, preostali človeški sovražniki pa se obnašajo precej podobno drug drugemu in ne nudijo večjih prebojev na področju genialnosti.
Tukaj pa pridemo tudi do točke, ki mi je dodala največ soli na rano. Umetna inteligenca je na ravni… filma Idiocracy iz leta 2006. Lepo je videti nekatere svetle točke, kot je recimo možnost groženja sovražnikom s strelnim orožjem, da ti dajo mir, a težko se je vživeti v svet, ko so pa vsi tako… tupi.
Od tega, da se ne znajo orientirati brez velikih težav, do tega, da tri sekunde po strelu v njihovo betico, pozabijo, da se jim je karkoli zgodilo… no, slednje je morda opravičljivo, a isto velja tudi za njihove kompanjone, ki so bili priča tvojemu izpadu agresije in te ne zmorejo izslediti, ko se dobro sekundo skrivaš za drevesom sredi praznega travnika.
Skrivanje skoraj nima poante, saj je umetna inteligenca nasprotnikov podobna tisti v mikrovalovni pečici – če te vidi, te napade; če ne, ostane na mestu in si prepeva notranji monolog, ali pa patrulja po vnaprej določenih točkah. Včasih lahko cel tabor pobiješ z enim nožem in nekaj brcami, kar bi bilo herojsko, če ne bi izgledalo kot slaba pantomima.
Arzenal orožja je nekaj, kar bi dobil, če bi zaprl očit in pomislil na Anglijo. Noži, policijske palice, sekire, kriket palice, razna osnovna strelna orožja… in ja, lahko tudi brcaš. Nabojev ne moreš izdelati sam – kar je precej bizarno za igro, ki se izdaja za preživetveno avanturo. Prav tako so orožja dolgočasna, njihova raznolikost in nadgradljivost pa zelo osnovna. Ampak hej, lahko si skuhaš čaj. In poješ surov krompir. Ali konzerve mesa. Ali tortico. Britanska kuhinja je tukaj tako nevarna kot radiacija.
Lepota radioaktivne tišine
Atomfall se dogaja v štirih območjih Cumbrie. Vsa so lepa na tisti “O, glej, naravne ruševine in zelenje” način. Ampak pripravljen bodi na to, da boš hodil. Veliko. Vsakič, ko misliš, da si našel pravi kraj, ugotoviš, da si se zmotil. In potem moraš pešačiti pet minut v drugo smer, medtem ko te vsi hočejo spraviti iz tega sveta… kolikor so tega vsaj zmožni glede na svojo umetno neinteligenco.
Trgovanja z denarjem ni. Igra gre v smer popolnega brexita in vsak trgovec ceni tvoj predmet po svoje. Če poskusiš zamenjati povoje za nekaj pomembnega, boš verjetno ostal brez obojega, tako predmeta, kot tudi dostojanstva. A vsaj veš, da te nekdo oceni. Tudi če je to trgovec, ki bi za piškot prodal največjo vojaško skrivnost.
RPG sistem je… no… recimo temu obstoječ. Nove veščine odkleneš z zbiranjem priročnikov, ki so razmetani po svetu kot promocijski letaki. A večinoma so veščine le blagi bonusi: več škode, hitrejše plenjenje, natančnejše streljanje z lokom ali lažje skrivanje. Vse je precej rutinsko in izgleda zgolj kot kljukanje zahtevanih osnov za dodatek oznake RPG na škatlo.
Kljub vsemu pa igra deluje presenetljivo gladko. Nobenih sesutij, nobenih hroščev, brez zatikanja in brez anomalij (vsaj nenamernih). Kar v letu 2025 pomeni, da bi moral Rebellion dobiti medaljo. Ali vsaj tortico. Brez rozin. Tudi grafično svet izgleda odlično in izpiljeno in okolja so zanimiva in svojevrstna. Škoda le, da celotna varovana cona premore 10 možganskih celic.
Razsodba
(+) Zanimiv napol odprt svet (+) Zanimiva zgodba z britanskim humorjem (+) Inovativen sistem sledi (+) Gladko delovanje in lep izgled (+/-) Solidna zasnova, a nikjer ne jemlje sape (+/-) Šest koncev, a nobeden ne pusti resnega vtisa (-) Bojevanje in RPG elementi so bledi kot ameriški čaj (-) Umetna inteligenca na ravni petletnega otroka (-) Osnoven nabor opreme in orožja
Časi, ko se je lahko vsak, ki je bil vsaj malo računalniško vešč, naučil izdelovati spletne strani in nato to znanje ponujal manjšim podjetnikom kot stransko dejavnost, so minili. Krivec za to pa ni nihče drug kot umetna inteligenca. Izdelava spletnih strani je danes postala preprosto opravilo, ki obsega zgolj vnos nekaj stavkov v ukazno vrstico — o tem, kako želite, da vaše spletno mesto izgleda in katere slike naj vsebuje — in že po nekaj minutah imate delujočo spletno stran, za katero ste porabili le drobiž.
Kako preprosto je to danes, je pokazal kar WordPress, ki na svoji domeni ponuja novo orodje za izdelavo spletnih strani s pomočjo algoritmov umetne inteligence. Za preizkus orodja potrebujete WordPressov račun, nato pa v začetno okno vtipkate svojo idejo glede spletne strani — torej tematiko, slike, podstrani, ki jih pričakujete, in kam naj vodijo gumbi za družbena omrežja. Bolj kot boste v začetnem opisu natančni, boljša bo začetna različica strani, čeprav boste tudi kasneje lahko podrobno prilagajali posamezne elemente.
Tako ustvarjena spletna stran je seveda daleč od najbolj naprednih, ki jih srečujete med vsakodnevnim brskanjem po spletu, a za osnovno predstavitev izdelka ali podjetja povsem zadostuje. S tem orodjem trenutno še ne morete ustvarjati kompleksnejših integracij z zunanjimi vtičniki, kot je na primer WooCommerce, zato v nekaj minutah ne boste mogli vzpostaviti spletne trgovine. Vendar pa WordPress napoveduje, da bo orodje v prihodnje pridobivalo nove funkcionalnosti, zato bodo takšne možnosti morda kmalu na voljo.
Ustvarjanje takšne spletne strani je brezplačno, a če želite, da stran deluje kot samostojna enota, boste morali dokupiti strežnik, ki ga WordPress ponuja v obliki mesečne ali letne naročnine. Orodje je trenutno namenjeno zgolj ustvarjanju povsem novih spletnih mest in ne omogoča urejanja že obstoječih strani, a tudi ta funkcija naj bi bila v prihodnje dodana.
Takšno orodje, ki temelji na umetni inteligenci, bo seveda odneslo del posla številnim podjetjem, ki se ukvarjajo z izdelavo spletnih strani, službe pa izginjajo tudi znotraj samega WordPressa. Lastnik platforme, podjetje Automattic, je namreč prejšnji teden napovedal odpuščanja, zaradi katerih je moralo pisarne zapustiti kar 16 % zaposlenih.
Realnočasovne strategije so bile pred dvema desetletjema na povsem drugačnem položaju kot danes, ko se med večjimi založniki za žanr trudi praktično le še Microsoft s svojo legendarno serijo Age of Empires. Takrat smo še vsi pridno igrali Warcraft 3, ostali razvijalci pa so poskušali kopirati Blizzardovo formulo in ustvariti svojo uspešnico.
Veliko teh projektov je bilo zanič, a našlo se je tudi nekaj takih, ki so se nam vtisnili v spomin. Založnik EA in razvijalec Danger Close sta nam leta 2004 predstavila odlično strategijo The Lord of the Rings: Battle for Middle-earth, ki še danes zbuja lepe nostalgične občutke. Igralci so lahko prevzeli vlogo različnih ljudstev Srednjega sveta, prvič pa smo lahko stopili tudi na temno stran ter pod svoje poveljstvo postavili Uruk-haije in trolle.
Navdušeni igralci so igro igrali še dolgo po tem, ko je uradna podpora zanjo že usahnila. Leta 2012 se je pojavila prva različica moda Extended Edition, katere cilj je bil predelati kampanjo in dodati nove mape, kot sta Moria in Lothlórien. Avtor moda, ki deluje pod psevdonimom Rohirim91, je bil izredno predan in je modu dodal celo povsem nove frakcije, kot so Vilinci, hkrati pa razširil nabor enot pri že obstoječih civilizacijah.
A mod nikoli ni bil uradno dokončan – posodobitve so se leta 2021 povsem ustavile, dokler se niso pred kratkim znova zagnale. Rohirim91 je zdaj izdal različico 1.0, kar v igričarskem svetu pomeni, da je mod končno dosegel svojo “končno” obliko. Nova posodobitev ne prinaša dodatne vsebine, temveč uravnava ravnotežje med enotami, izboljšuje umetno inteligenco nasprotnikov in poskrbi, da računalnik bolje izkorišča posebne sposobnosti ter prednosti posameznih frakcij. Poleg tega so bili dogodki v kampanji predelani, da so bolj zvesti tistim iz knjig in filmov, popravljen pa je bil tudi cel kup hroščev.
Mod si lahko prenesete na tej povezavi. Za igranje Battle for Middle-earth boste sicer potrebovali licenčno kopijo igre, kar je danes precej težje, kot bi si mislili. Zaradi licenčnih omejitev se igra namreč ne prodaja več nikjer. GOG sicer vodi pobudo za predelavo igre za svojo platformo, kjer je projekt že zbral več kot 50.000 glasov, a vprašanje je, ali bo iz tega kdaj kaj. Tako boste morali svojo kopijo igre poiskati po alternativnih poteh – enako pa velja tudi za vse, ki bi radi igrali nadaljevanje Battle for Middle-earth II.
O igri La Quimera smo prvič pisali že pred dobrim mesecem, ko smo z zanimanjem ugotovili, da za naslovom stoji studio Reburn — ekipa, sestavljena iz nekaterih bivših članov ukrajinskega studia 4A Games, znanega po odlični seriji prvoosebnih streljačin Metro.
Sveža ekipa se je odločila ubrati novo smer in ustvariti futuristično streljačino, postavljeno v Južno Ameriko. Igralec stopi v čevlje pripadnika posebne enote, ki zna učinkovito pokončavati robotske nasprotnike in se ob tem premikati v kibernetski obleki, ki omogoča različne sposobnosti — vključno z nevidnostjo.
Če vas to takoj spomni na franšizo Crysis, niste edini. Posnetki igranja močno spominjajo na Crysis 3, tako v tonu kot v slogu akcije. Kljub temu me niti najnovejši video ni povsem prepričal v kakovost igre — streljanje manjših in večjih robotov s precej dolgočasno videti orožarno se mi enostavno ne zdi posebej zabavno. Kljub temu pa boste kampanjo lahko preigrali tako v samostojnem načinu kot v družbi še dveh prijateljev.
Morda sem do igre preveč ciničen in se bo izkazalo, da gre za zabavno prvoosebno streljanko, ki zna zaigrati na nostalgične strune iger, kot sta Crysis ali F.E.A.R. Prvi vpogled v igranje bo mogoč že danes, saj se ob 16.00 začne beta testiranje, za katerega se lahko prijavite prek Steama.
Polni izid nato ne bo več daleč, saj bo La Quimera izšla že 25. aprila.
Razvijalec Obsidian Entertainment je zagotovo najbolj priden studio, ki ga je kupil Microsoft, saj za Xbox in Game Pass redno izdajajo nove igre, te pa so razmeroma dobro ocenjene. Zame osebno je minilo že kar nekaj časa, odkar sem bil zares navdušen nad katerim od njihovih projektov. Mislim, da sem se nazadnje res zabaval ob igri Tyranny iz leta 2016, in čeprav sem v njihovih naslednjih projektih, kot sta The Outer Worlds in Avowed, do neke mere užival, so se mi vseeno zdeli kot naslovi, ki jim manjka globine.
To mnenje sem delil z marsikaterim igralcem, ki je leta 2019 skočil v The Outer Worlds z upanjem, da bo šlo za novo različico Fallout: New Vegas. Kljub temu je bila to povsem solidna igra, ki se je tudi prodala dovolj dobro, da je Microsoft odobril razvoj nadaljevanja – to pa se zdaj počasi približuje izidu.
Obsidian je šele pred nekaj meseci izdal Avowed, zdaj pa se že pripravlja na lansiranje novega projekta. Za The Outer Worlds 2 smo že prejeli igralni napovednik, ki sicer ni postregel z večjimi presenečenji, saj je bilo prikazano videti kot evolucija formule iz prve igre. Spletna stran IGN se je zdaj dokopala do 11 minut povsem novega igranja, ki prikazuje opravljanje ene misije. Ta nas popelje skozi tabor, poln nasprotnikov, igralec pa se tokrat odloči za prikrit pristop, ki občasno razkrije tudi nekaj boja.
Ne vem sicer, zakaj so se odločili ravno za to misijo kot predstavitev igranja, saj je vse skupaj videti precej dolgočasno. Iskreno se sploh ne spomnim, ali sem v originalnem The Outer Worlds kdaj pristopil k misiji prikrito – vedno sem imel dovolj orožja, da mi nobena vojska ni povzročala težav. Tudi tukaj so nasprotniki videti precej nenevarni, zato se zdi vse to šunjanje naokoli nekoliko odvečno. Kljub temu nam igra vsaj predstavi spremljevalko Anzo, ki se pogosto dere, da je čas za klanje pripadnikov kulta, čeprav se igralec trudi ostati neopažen in se premikati po sencah.
Zanimiv je sam konec igralnega posnetka, saj igralec brez posebnega razloga ubije podajalca naloge, nato pa na njegovem truplu najde dnevniški zapis, ki mu odpre pot naprej. To nakazuje, da bomo do nalog lahko pristopili na različne načine in da bo mogoče ubiti večino NPC-jev ter vseeno nadaljevati igranje. To vsekakor štejem igri v plus – Avowed je denimo vseboval nesmrtne NPC-je, zaradi česar je bil svet še bolj brezdušen, kot bi si želeli.
The Outer Worlds 2 izide enkrat v letu 2025. Microsoft in Obsidian pa bosta junija pripravila posebno konferenco, na kateri bomo verjetno izvedeli tudi točnejši datum izida.
Mislim, da je vsakemu razvijalcu postalo jasno, da pri ustvarjanju nogometnih simulacij ne moreš konkurirati EA-jevi seriji FIFA oziroma FC, razen če si pripravljen v licence klubov, reprezentanc in oglaševanje zmetati milijone evrov – pa še takrat uspeh ni zagotovljen.
Zato so se začeli rojevati alternativni projekti. Pisali smo že o igri Soccer Kids, ki jo je razvijal ustvarjalec priznane grozljivke Darkwood – na žalost se je kasneje odločil za upokojitev. Zdaj pa je na vrsti še studio Sloclap, ki je predstavil napovednik za svoj prihajajoči projekt Rematch.
Sloclap je do zdaj izdal le en naslov, a na srečo je bil ta odlični Sifu – napredna 3D pretepačina z izvirnimi mehanikami, v kateri si se med igranjem staral, kar je vplivalo tudi na tvojo zmožnost hitrega vihtenja pesti. Tako kot Sifu je tudi Rematch videti izjemno ambiciozen, saj umirjeni igri nogometa doda nekaj hitrosti in zmanjša število igralcev na igrišču. Naenkrat se bosta lahko udarili ekipi v načinu 4v4 ali 5v5, kjer bo poudarek na hitri igri, natančnih podajah, spektakularnih potezah in prodorih. Pozabite lahko na običajna nogometna pravila – tu ne bo sodnikov, ki bi piskali prekrške ali ofsajde.
Poudarek je izključno na akciji, zaradi česar je prikazano videti kot nekakšna različica Rocket League, le da bomo tokrat žogo preganjali peš, in da bodo dejansko prisotni tudi vratarji.
Rematch bo svojo premiero doživel 19. junija, na Steamu pa ga je že zdaj mogoče kupiti po ceni 25 €. Razvijalec bo dan prej zagnal tudi odprto beto, za vabila v predčasna testiranja in prednaročila pa lahko obiščete uradno spletno stran.
Razvijalec Mooneye Studios nas je v preteklosti že razveselil z igro Lost Ember, v kateri smo nadzorovali kup raznolike divjadi. Po šestih letih se vračajo z novim projektom Ikuma, ki je videti še bolj prisrčen od prejšnjega naslova. Že zdaj pa stavimo, da se bo za prikupno podobo skrivala tudi kakšna žalostna zgodba, ki nas bo zadela naravnost v srce.
Ikuma: The Frozen Compass bo sledila fantiču Samu in njegovi zvesti psički Ellie. Dvojec je ujet na neznanem otoku sredi Arktike. Neugodne vremenske razmere bo seveda treba preživeti, zato se bomo morali zanesti na svojo iznajdljivost in raznorazna orodja. Obenem bomo med raziskovanjem okolice naleteli na ostanke človeške ekspedicije, ki je za seboj pustila ogromne barkače, ujete v ledu.
Kar pri Ikumi najbolj pritegne pogled, je njena fantastična grafična podoba. Čeprav deluje prisrčno, je bila zgrajena v pogonu Unreal Engine 5, zato je sneg videti bolj realističen kot kdaj koli prej. Razvijalci so že v preteklosti znali pričarati realistične snežinke, in ne vem, koliko časa sem v igrah Red Dead Redemption 2 in God of War zapravil samo z gazenjem po visokem snegu – a Ikuma gre v tem pogledu še korak dlje. Med plezanjem po ledenih stenah krušimo delce ledu, plovba s čolnom skozi zamrznjeno morje pa je tako realistično predstavljena, da bi najraje pograbil odejo že ob gledanju napovednika.
Ikuma: The Frozen Compass je za tako majhno ekipo, kot je Mooneye Studios, res impresiven naslov, ki me je v tem pogledu nekoliko spomnil na Kena: Bridge of Spirits. Igra je sicer že na voljo na Steamu za dodajanje na seznam želja, a je izid še daleč – pričakujemo jo lahko šele nekje v letu 2026.
Šest let stari naslov Days Gone bo še ta mesec prejel predelavo za konzolo PlayStation 5 in PC. Poleg nekoliko izboljšane grafične podobe bomo dobili tudi nekaj novih igralnih načinov, ki nakup nadgradnje naredijo vsaj nekoliko smiseln. Tako se bodo največji mojstri lahko preizkusili v igranju s samo enim življenjem – če naš junak Deacon na tej težavnosti umre, igralec izgubi čisto vse in mora kampanjo začeti povsem od začetka.
Zanimiv je tudi ločen igralni način Horde Assault, ki v ospredje postavi eno največjih privlačnosti originalne kampanje. Days Gone se namreč odvija znotraj postapokaliptičnega sveta, zato so zombiji naši zvesti spremljevalci. Posamezni nemrtvi ne predstavljajo večjih težav, a na določenih delih zemljevida lahko naletimo na posebne lokacije, ki vsebujejo horde zombijev. In s tem res mislim horde – toliko jih je, da lahko igralca dobesedno preplavijo, zato je za njihovo iztrebljanje potrebno veliko predhodnega načrtovanja, pomaga pa tudi kanček sreče.
Horde Assault je razširjena verzija te ideje, le da boste tokrat lahko sami izbrali svojega junaka, nato pa se boste morali soočati s čedalje težjimi valovi zombijev, med katerimi se kasneje pojavijo tudi presneto napadalni Breakerji in nemrtvi medvedi. Poleg novih vrst zombijev boste lahko izbirali med 20 različnimi orožji, za dodatno popestritev igranja pa boste lahko izbrali opcijske izzive, kot sta na primer Exploding Freakers, kjer vsak zombi ob smrti eksplodira, ali pa Unlimited Stamina, ki vašemu junaku omogoča neskončno vzdržljivost.
Način Horde Assault boste začeli bolj revno opremljeni, a s premagovanjem izzivov boste dobili dostop do motorja, prek katerega boste lahko hitro prišli do škatel z zalogami. Te bodo poleg streliva vsebovale tudi naključno novo orožje za lažji boj proti napadalcem.
Zadeva se sliši kot zabavna popestritev osnovne kampanje – če ste v njej največ časa preživeli prav pri iztrebljanju hord zombijev, se boste gotovo zabavali tudi v tem načinu.
Days Gone Remastered izide 25. aprila za PlayStation 5, PC-igralci pa boste novo vsebino prejeli prek brezplačne posodobitve Broken Road. Zanimivo bo videti, kaj točno namerava Sony storiti s to franšizo, ki se ji je dolgo izogibal, a je igra v zadnjih nekaj letih precej pridobila na priljubljenosti. Uradna subreddit skupnost šteje več kot 121k članov, kar je za šest let star enoigralski naslov vsekakor hvalevreden dosežek, igra pa na Steamu nosi skupno oceno “Very Positive“.
Od nas se je poslovil delček mladosti marsikaterega nekoliko starejšega igričarja – v 80. letu starosti je umrl William Roberts, ki je v svojem življenju ustvaril vrsto prefinjenih glasovnih nastopov. Igralci si ga bomo najbolj zapomnili po vlogi Diega v igri Gothic 1 in Vesemirja v trilogiji iger The Witcher.
Bill je bil Američan, a je svojo kariero ustvaril v Združenem kraljestvu, kjer se je posvetil odrskim nastopom. Skupaj z bivšo ženo sta vodila dve gledališči. Vendar je imel Bill takšen talent, da mu ni bilo usojeno ostati v ozadju – njegov globok in izjemno umirjen glas mu je odprl vrata v številne projekte. Bral je knjige, snemal zvočnice, leta 2001 pa vstopil tudi v svet iger in v Gothic 1 posodil glas Diegu. Ta lik je v igri eden najpomembnejših, saj ga igralec sreča že takoj na začetku, nato pa nas vodi skozi vsa poglavja – marsikdo bi ga lahko označil za nekakšno očetovsko figuro. Gothic 1 je sicer imel precej raznoliko kakovost glasovnega podajanja, nekateri deli so izpadli kar amatersko, zato je bil profesionalni nastop Billa še toliko bolj izstopajoč. Na žalost se razvijalec Piranha Bytes za Gothic 2 ni odločil za enakega glasovnega igralca, kar je bila – in še vedno je – precej bizarna odločitev. Tudi prihajajoča predelava prve igre bo vsebovala drugega glasovnega igralca.
Morda najbolj slavna Billova vloga je sledila nekaj let kasneje, ko je v igri The Witcher nastopil kot Vesemir – še ena očetovska figura, ki nas tokrat spremlja skozi celotno trilogijo. Razvijalcu CD Projekt RED je bil njegov nastop tako všeč, da so ga vključili tudi v Cyberpunk 2077, kjer je posodil glas Viku – še enemu liku, ki ga srečamo na začetku in nam skozi igro stalno nudi pomoč in nasvete.
This year, we lost William 'Bill' Roberts, who portrayed Vesemir in The Witcher games. Today, we bid him a fond farewell.
You taught us, you gave advice, you cared for us. Kaer Morhen will never be the same without you. Godspeed, dear old friend. ❤️ pic.twitter.com/Jgh0vklL5q
Pravzaprav me je presenetilo, da njegova smrt ni bila bolj odmevna – od nas se je poslovil že februarja, a razen osmrtnice na spletni strani The Guardian se je njegovega življenja dotaknil le še uradni X-račun igre The Witcher, ki mu je namenil lepo posvetilo. Bill za sabo pušča partnerico Carolanne Lyme, hčerko iz prejšnjega zakona Emily ter dva vnuka, Luka in Juliana.
Aprilska ponudba servisa PlayStation Plus je dokaj privlačna, saj se je Sony odločil vanjo zapakirati kar nekaj zanimivih iger. Govorimo o stopnjah naročnin Extra in Premium, ki za razliko od Essential ponujata bogat katalog vedno dostopnih iger in dodatno knjižnico starejših naslovov, ki jih lahko pretočno igrate na svojih konzolah.
Najpomembnejša pridobitev tega meseca je zagotovo Hogwarts Legacy, ki je izšel leta 2023 in pokazal talent studia Avalanche Software. Gre za igro, ki se odvija v svetu Harryja Potterja, le da se zgodba dogaja približno sto let pred njegovim rojstvom – kar je razvijalcem dalo proste roke pri ustvarjanju zanimivega odprtega sveta s številnimi stranskimi aktivnostmi. Igralcem so se tako končno uresničile želje, da se z metlo zapeljejo nad Bradavičarko.
Ta mesec na servis prihaja tudi drugi del igre Lost Records: Bloom & Rage. Duhovni naslednik serije Life is Strange izpod rok razvijalca Don’t Nod prikaže zanimivo pripoved o skupini deklet, ki v devetdesetih ustanovijo svojo glasbeno skupino in med odraščanjem naletijo na nenavaden dogodek, ki za vedno spremeni njihova življenja. Kot odrasle ženske se znova srečajo leta 2022 in se v spominih vračajo na usoden dan. Igra med igranjem preklaplja med dvema časovnima obdobjema.
PlayStation Extra ta mesec ponuja še igre EA Sports PGA Tour, simulacijo restavracije PlateUp! in večigralsko streljačino Battlefield 1, ki vsebuje tudi enoigralsko kampanjo – gre za eno redkih iger, ki dogajanje postavi v obdobje 1. svetovne vojne. Vsi zgoraj omenjeni naslovi bodo na voljo od 15. aprila, a še prej prihaja prijetno presenečenje.
Govora je o igri Blue Prince, za katero pred kratkim večina igralcev še ni slišala, odkar pa so se pojavile prve recenzije, o njej kroži veliko govoric, saj povsod prejema najvišje ocene. Gre za igro z reševanjem ugank in roguelike elementi, ki je opisovalce tako navdušila, da na Metacriticu trenutno drži oceno kar 92. Priznani novinar Jason Schreier ji je celo pripel oznako “ena od najboljših iger vseh časov”, kar je vsekakor velik poklon s strani tako izkušenega glasnika industrije. Blue Prince bo na voljo za igranje od 10. aprila, istega dne pa prihaja tudi na servis Game Pass.
Krvoločni vesoljski bojevnik Predator se je v kinih prvič pojavil leta 1987 in si enakomerno izmenjeval udarce s Schwarzeneggerjem, nakar je Hollywood poskušal izkoristiti njegovo ime, a so bila vsa nadaljevanja narejena precej na hitro, zato o kakšni resni kvaliteti ni bilo govora. Poskušali so ga celo spariti s Xenomorphom iz franšize Osmi potnik, kar nam sicer ni prineslo kakšnih spektakularnih filmov, smo pa zaradi tega dobili dvojec kar dobrih prvoosebnih streljačin.
Predator si je spoštovanje do svojega imena povrnil šele leta 2022 v filmu Prey. Režiser Dan Trachtenberg je s tem projektom pošteno presenetil tako kritike kot tudi gledalce. Disney mu je nato naložil nalogo nadaljnjega razvoja franšize in iz tega se je rodila risana serija Predator: Killer of Killers, v kateri bo nevarni lovec skočil v človeško zgodovino in se pomeril z najbolj mogočnimi človeškimi bojevniki.
Gledali bomo dvobojevanje Predatorja z Vikingi, nakar bomo v naslednji epizodi skočili v starodavno Japonsko, kjer se bo pomeril s samuraji, za konec pa nas čaka še spopad v 2. svetovni vojni. Slednje merjenje moči bo še posebej zanimivo, saj nam bo Predator pokazal tudi sposobnosti letenja znotraj svojega zračnega lovca, ki je tako napreden, da lahko nasprotnika prek nekega kabla kar povleče iz kabine.
Serijo Predator: Killer of Killers bomo lahko gledali na pretočnem servisu Disney+ od 6. junija dalje. To pa ni edini projekt letos, v katerem bo osrednjo vlogo igral ta krvoločni lovec. Dan Trachtenberg je namreč dobil tudi priložnost za razvoj nadaljevanja filma Prey, ki se bo tokrat imenoval Predator: Badlands. V glavni vlogi bo nastopila Elle Fanning, in za spremembo tokrat ne bomo gledali boja med človekom in Predatorjem, saj bo dvojec sklenil partnerstvo. Film bomo v kinih gledali od 7. novembra dalje, zaenkrat pa še čakamo na prvi napovednik.
Nintendova konferenca je bila za nekatere razočaranje, saj Japonci niso pokazali kaj preveč ekskluziv, ki bi jih razvili njihovi lastni studii. Še vedno mi ni jasno, zakaj nismo dobili niti dražilnika za novega Maria, je pa Nintendo veliko več pokazal pri ponudbi zunanjih razvijalcev, ki so bili morda celo glavna zvezda predstave.
Pisali smo že o igri The Duskbloods, ki jo za Nintendo Switch 2 razvija studio FromSoftware, na Nintendovi konferenci pa smo dobili tudi nekaj sekund dolgo predstavitev težko pričakovane igre Hollow Knight: Silksong. Med naborom naslovov zunanjih razvijalcev si je nekaj časa na odru prislužil tudi Hades 2, za katerega je razvijalec Supergiant Games potrdil, da bo ob izidu med konzolami ekskluzivno zavezan konzoli Nintendo Switch 2, obenem pa se bo pojavil tudi na originalnem Switchu.
Hades II v1.0 will come to Nintendo Switch 2 and Nintendo Switch at the same time as PC and Mac, so if you're already playing in Early Access, you'll get v1.0 as soon as it's ready!
To v bistvu ne bi smelo biti tako veliko presenečenje, saj je tudi prvi Hades najprej izšel na PC-ju in konzoli Nintendo Switch, nato pa se je šele kasneje preselil na Xbox in PlayStation. Kljub temu so nekateri upali, da je igra od takrat postala tako uspešna, da se razvijalcu ne bi bilo treba ekskluzivno zavezati samo enemu konzolnemu ekosistemu. A očitno je Nintendo dovolj na široko razprl mošnjiček, da je razvijalca pridobil na svojo stran. Hades 2 bomo tako ob izidu lahko igrali samo na PC-ju in Nintendo Switch 2, a datum končne verzije zaenkrat ostaja neznanka.
Potrjeno je sicer bilo, da bo igra v finalni obliki izšla enkrat leta 2025. Na PC-ju je sicer že od maja 2024 na voljo v programu Early Access in jo lahko na Steamu kupite po ceni 28,99 €.
Franšiza postapokaliptičnih iger me spremlja že celo večnost, saj o njej neprestano pišem recenzije in novice, kar je impresivno glede na to, da smo skupno dobili samo dve igri, ki pa jih je nato razvijalec Naughty Dog neprestano predeloval. Original je davno tega izšel na konzoli PlayStation 3, bil nato predelan za PlayStation 4, nakar smo dobili posebno različico Part I, ki smo jo najprej gledali na konzoli PlayStation 5, nato pa še na PC-ju. Po podobni poti je šel Part 2, ki je v samo petih letih od izida doživel že tri različne verzije – zadnja od teh se je nedavno pojavila tudi na PC-ju.
Tega sem malce potestiral tudi jaz in z veseljem lahko zapišem, da se stvar na računalnikih obnese veliko bolje kot predelava prvega dela, ki je bil v tem smislu katastrofa in je potreboval cel kup popravkov, preden je prešel v sprejemljivo stanje. Sam sem igro testiral na zdaj že malce starejšem PC-ju, ki vsebuje grafično kartico RTX 3070 in procesor Ryzen 5800X3D, in kakšnih problemov z optimizacijo nisem imel. Pri normalni ločljivosti 2560 x 1440 sem pri visokih grafičnih nastavitvah dosegal 60 sličic na sekundo, za še bolj stabilno delovanje pa mi je pomagal še DLSS.
Predelava sicer nima zaklenjenih sličic na sekundo, tako da lahko tisti z močnejšimi konfiguracijami do konca izkoristijo osveževalno frekvenco svojih monitorjev. Pojavil se je celo trik, kako še nadaljnje pridobiti dodatno število sličic na sekundo, a boste morali za to izklopiti funkcijo Rebar. To pa lahko naredite preko BIOS-a, kar je nadležno, saj Rebar pri nekaterih drugih igrah pripomore k višanju sličic na sekundo.
Za predelavo je poskrbel studio Nixxes, ki si je pri teh projektih do zdaj nabral že toliko izkušenj, da je na PC-ju začel optimizacijo prilagajati za izjemno popularni, a v svoji srži že leta stari Steam Deck. Stvar sem poskusil tudi sam in presenečeno ugotovil, da lahko dosegam med 30 in 40 sličic na sekundo – seveda z vklopljeno tehnologijo FSR, ki sem jo tule lahko nastavil na “Quality”.
Akcija je še vedno vrhunska in jo zdaj lahko spremljate z odklenjenim številom sličic na sekundo.
Kar se optimizacije tiče, glede igre nimam nekih večjih pritožb in očitno pri tem nisem sam, saj so igralci veseli že tega, da stvar deluje bolje kot prvi del. Zato igra trenutno na Steamu po več kot 5.000 recenzijah uporabnikov drži oceno “Very Positive“.
Kar se zadeva same vsebine, nimam na tem mestu zapisati ničesar res novega, in tako je stvar skoraj enaka verziji za PlayStation 5. Nekaj razlik vseeno je, saj je PC-verzija ob izidu dobila večjo vsebinsko posodobitev 2.0.0, ki je skočila tudi na različico igre za PS5, s sabo pa prinaša nove igralne razrede za igralni način No Return, v katerem so se pojavile tudi nove trofeje. Ob tem smo za Ellie dobili tudi novo preobleko, in sicer usnjen jopič, ki se napaja iz igre Intergalactic: The Heretic Prophet – novega projekta razvijalca Naughty Dog.
Igranje na Steam Decku je sicer podprto, a tole mojstrovino je skoraj nujno izkusiti na nekem večjem ekranu.
Pred kratkim je igra prejela tudi prvi popravek, ki je namenjen specifično PC-verziji igre. Stvar v obsegu meri samo nekaj megabajtov, a popravi pomembne stvari – tako da je merjenje z miško zdaj še bolj precizno, dodana pa je bila tudi opcija za prilagajanje ostrine slike ob vklopljenih tehnologijah DLSS in FSR.
Predelava je prišla ravno ob pravem času, saj smo trenutno vsi na trnih glede nove sezone televizijske serije, ki bo premiero dobila že čez nekaj dni.
The Last of Us Part 2 Remastered je tako uspešno preživel svoj prehod na PC in na Steamu si ga lahko privoščite po malce nižji ceni – 50 €. Dodaten bonus je tudi dejstvo, da Sony sicer ponuja vpis v PlayStation račun, a ta za igranje Steam verzije ni nujen.
Priznam, da sem že malce sit pisanja o predelavi igre The Elder Scrolls: Oblivion, o kateri poslušamo že dolgo, a ostaja zgolj pri govoricah. Čeprav je več vidnih imen v igričarski industriji potrdilo njen obstoj, pa sta Microsoft in Bethesda še vedno povsem tiho. Glede na zadnja poročanja naj se to ne bi spremenilo vse do samega izida igre.
Novinar Jeff Grubb je kot prvi poročal o predelavi, zdaj pa je v zadnjem podkastu Power Block te govorice še enkrat potrdil. Po njegovih virih naj bi igra izšla enkrat aprila. V bistvu lahko uradno najavo pričakujemo vsak hip — Microsoft naj bi se namreč odločil za t. i. “shadow drop” izid, kar pomeni, da bo igra na nek naključen dan kar naenkrat dobila napovednik z obvestilom, da je že na voljo za igranje.
Ta pristop se je Microsoftu že obrestoval — spomnimo se Hi-Fi Rush, ki je izšla na enak način in postala uspešnica. Čeprav je Microsoft nato pravice in razvijalca predal naprej, je uspeh verjetno dovolj velika spodbuda, da isti recept ponovijo tudi pri Oblivionu.
Kakšna bo predelava videti v končni fazi, je za zdaj še neznanka. Projekt naj bi bil sprva zamišljen kot blaga grafična obnova, a naj bi razvijalec Virtuos Studios medtem celotno kampanjo prenesel v pogon Unreal Engine 5. To naj bi prineslo tudi spremembe v igralnih mehanikah, ki bodo bolj privlačne za novo generacijo igralcev.
Na skorajšnjo napoved projekta morda nakazuje tudi nekaj skrivnostnega dogajanja na Steamu. Igralci so opazili, da so bili z uradne strani Deluxe izdaje odstranjeni vsi napovedniki – ostale so le slike. Takšno urejanje več kot deset let stare ponudbe je nenavadno. Še bolj čudno pa je, da se enake spremembe niso zgodile pri Game of the Year izdaji, ki še vedno vsebuje napovednike.
Zaenkrat nam ne preostane drugega kot čakanje na uradno potrditev. Tudi če se govorice izkažejo za neresnične, pa lahko tolažbo najdemo pri skupnosti modderjev, ki že dolgo ustvarja projekt Skyblivion. Ta bo v predelavi Obliviona poskrbel za svojo različico, izid pa je napovedan za leto 2025.
Prav zanima me, ali je Tom Cruise, ko je leta 1996 izdal prvi film iz franšize Misija: Nemogoče, sploh pomislil, da bo te filme snemal še skoraj 30 let kasneje — in da bodo postali odličen izgovor za potešitev njegove adrenalinske lakote. Še danes, pri 62 letih, namreč sam snema svoje kaskaderske prizore.
Verjetno takrat tudi nihče ni pričakoval, da bo ta filmska franšiza, zasnovana po seriji iz leta 1966, postala tako izjemno priljubljena in bi si lahko enakovredno izmenjevala udarce s prestižno licenco James Bond — ter jo na nekaterih področjih celo presegla. Do zdaj smo dobili sedem filmov, noben od njih pa ni bil za odmet. Osmi del, Zadnje maščevanje, pa glede na napovednik obeta najbolj impresivno poglavje doslej.
Video napovednik lepo predstavi zgodovino agenta Ethana Hunta. V njem lahko znova vidimo tisti slavni prizor, kjer se po vrveh spusti skozi strop in se za las izogne alarmom. Nato pa sledijo novi podvigi — v zadnjem filmu bo Ethan veliko tekal, za svoje ekspedicije pa bo dobil celo letalonosilko.
Navduši tudi igralska zasedba, kjer v ospredju ostaja seveda Tom Cruise, a skoraj vsak kader prikaže znan obraz: Hannah Waddingham iz Ted Lasso, Tramell Tillman iz serije Severance, Nick Offerman iz Parki in rekreacija in seveda Simon Pegg, ki je prvič nastopil v tretjem delu franšize in je od takrat njen stalni član.
Ethan se je v prejšnjem filmu postavil po robu zlobni umetni inteligenci, ta boj pa se bo zdaj nadaljeval. Svoje sposobnosti bo moral znova pokazati — tako v zraku kot pod vodo. Čaka ga ogromno tekanja, kjer šteje vsaka sekunda, eksplozije pa bodo seveda njegov redni spremljevalec.
Misija: Nemogoče – Zadnje maščevanje bo popoln izgovor za ponovni obisk kina — na sporedu od 23. maja dalje.
Založniki in razvijalci videoiger so v zadnjih letih dobili pametno idejo glede širjenja svojih licenc ter kako lahko takšne poteze blagodejno vplivajo tako na prepoznavnost znamke kot tudi na rast prodaje. Kako se temu streže, nam je najprej pokazal razvijalec CD Projekt RED, ki je serijo knjig Veščec prek trilogije iger The Witcher popeljal do svetovne slave. Ta uspeh je nato spodbudil Netflix k ustvarjanju priljubljene serije, ki je pri igralcih ponovno vzbudila željo po igranju iger, kar se je odrazilo v njihovi povečani priljubljenosti na Steamu.
Podobno se je zgodilo, ko je igra Cyberpunk 2077 dobila svojo anime priredbo. Tudi sam sem že dolgo nazaj padal pod podobne vplive – ne morem vam povedati, kolikokrat sem po ogledu kakšnega Vojnozvezdnega filma šel ustvarjati novega junaka v Knights of the Old Republic.
Formulo so nato posvojili tudi drugi založniki, še posebej pa jo ima rad Capcom. Ta je z Netflixom v preteklosti že sodeloval pri seriji Dragon’s Dogma, 3. aprila pa je na spored prišla nova serija Devil May Cry. Gre za franšizo, ki je bila nekoč izjemno priljubljena, a od njenega zadnjega dela je minilo že šest let.
Kljub temu spomini niso zbledeli in očitno serija uživa dobro gledanost, kar se je odrazilo tudi pri prodaji na Steamu. Devil May Cry 5 je trenutno 12. najbolje prodajan naslov na Steamu, pred dvema dnevoma pa ga je hkrati igralo več kot 13k igralcev. Dobro kaže tudi paketu predelav Devil May Cry HD Collection, ki je na 20. mestu in je prav tako pred nekaj dnevi dosegel več kot 6k sočasnih igralcev.
Te številke kažejo, da franšiza še zdaleč ni mrtva. Za porast priljubljenosti pa ni zaslužna le Netflixova serija, ampak tudi konkretni popusti. Če ste si od nekdaj želeli gledati kopico slaboritnežev, ki se z zabavnimi orožji in frajerskimi enovrstičnicami borijo proti trumam demonov, je zdaj idealna priložnost. Devil May Cry 5 je trenutno znižan za 75 % na 7,49 €, medtem ko je Devil May Cry HD Collection na voljo za 9,89 €. Za popolnejšo izkušnjo lahko kupite paket Franchise Pack, ki za 19,89 € poleg omenjenih iger, vključuje še Devil May Cry 4.
Tu pa je še nesrečni DmC Devil May Cry, v katerem spremljamo mlajšega Danteja. Igra pred več kot desetletjem igralcev ni prepričala, a se je njen status medtem spremenil. Danes na Steamu nosi oceno “Very Positive”, kupite pa jo lahko za 7,49 €.
Capcom, bi zdaj morda končno lahko dobili kakšno novico glede potencialnega nadaljevanja?
Razvijalec Bungie je dolgo veljal za studio, ki mu je malo mar za igričarske trende, saj je prek svoje večigralske streljačine Destiny 2 služil takšne denarce, da se mu niti ni mudilo z razvojem naslednika. Nato pa se je čez noč pojavila novica, da je vodstvo zgrešilo finančne cilje kar za 45 %, in hitro so v pisarnah zazvonili alarmi, čemur je seveda sledilo odpuščanje. Kar naenkrat tako Bungijev naslednji projekt Marathon ni bil videti kot zgolj nek stranski projekt, za katerega si lahko vzamejo svoj ljubi čas, ampak se je na njegova pleča preselilo ogromno pričakovanj – tudi takšna, povezana z obstojem samega studia.
Marathon je svoj prvi (in edini) napovednik dobil leto dni nazaj ob najavi, od takrat pa o njem nismo slišali nič konkretnega – razen tega, da Bungie na njem še vedno dela. Vmes so razvili dovolj vsebine, da se je zdaj začelo draženje s prikazom prvega igralnega napovednika.
Razvijalec je najprej začel dražiti prek različnih družabnih omrežij, pojavil pa se je tudi Discord kanal, na katerem so člani lahko iskali sledi glede morebitne najave naslednje Bungijeve igre. Nato je uradna spletna stran doživela popolno prenovo – tam zdaj najdete gumb Play, ki vas na YouTubu preusmeri na kratki dražilnik. Ta pa naj bi gledalce pripravil na igralni napovednik, ki ga bomo lahko spremljali 12. aprila ob 19.00 – tako na YouTubu kot tudi na Twitchu.
Dražilnik nam še enkrat predstavi vizualno podobo Marathona, ki bo močno stavil na kričečo živo zeleno barvo in sintetična bitja, videti kot organske tvorbe, prek katerih je nekdo napel gumo. Videz igre je vsekakor nekaj posebnega – zdaj pa le upamo, da bo tudi igralna formula enako privlačna. Osebno upam, da se je Bungie vsaj malce vrnil na stara pota franšize Halo in da bo Marathon vseboval tudi kakšno enoigralsko kampanjo.
Kako daleč bi šli vplivneži za ustvarjanje nove vsebine? Zdi se, da se te meje neprestano premikajo – in to velja tako za tiste, ki že imajo ogromno občinstvo in želijo njegovo pozornost ohraniti, kot za tiste, ki svojo spletno kariero šele začenjajo in potrebujejo nek podvig, da bi oči javnosti preusmerili nase.
24-letni YouTuber Mykhailo Viktorovych Polyakov, ki je kljub priimku Američan, spada med tiste, ki so še na začetku kariere – čeprav je za svojo slavo že v preteklosti počel precej tvegane stvari. Pred pol leta se je odpravil v Afganistan obiskat Talibane, se z njimi fotografiral s polavtomatskim orožjem in mačetami ter želel od blizu spoznati njihovo življenje – čeprav je bil ves čas le sekundo oddaljen od tega, da ga vzamejo za talca.
Ti videoposnetki so na njegovem kanalu Neo-Orientalist nabrali nekaj tisoč ogledov, kar zanj očitno ni bilo dovolj. Slaba dva tedna nazaj je tako naredil nekaj še bolj ekstremnega: z napihljivim čolnom se je podal preko Indijskega oceana in obiskal otok Severni Sentinel, kjer živi izolirano pleme Sentinelcev. Ti praktično nimajo stikov z zunanjim svetom – in indijska vlada se trudi, da bi tako tudi ostalo. V preteklosti pa so se že zgodile izjeme: leta 2006 sta dva ribiča pomotoma priplavala na obalo in bila ubita; leta 2018 pa je ameriški misijonar John Allen Chau poskušal plemenu predstaviti krščanstvo. Tudi ta obisk se ni končal srečno – Johna so zasuli s puščicami, njegovo truplo povlekli na otok, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled.
Mykhailo je vse to zagotovo vedel, a se je kljub temu spustil v nevarno avanturo. Z gumenjakom je prispel do otoka, nato pa po njem razporedil različna darila, kot sta kokos in dietna Coca-Cola. Sentinelcev ni bilo na spregled. Razočaran se je usedel nazaj v čoln in odrinil od obale, nato pa s piščalko poskušal pleme privabiti iz zavetja – a tudi to mu ni uspelo.
Pametne vsebine tako sicer ni posnel, si je pa za nekaj časa našel novo nastanitev. Indijskim oblastem njegov izlet ni bil preveč všeč, zato so ga kmalu po pristanku v Port Blairu aretirali. Sojenje ga čaka 17. aprila. Zaradi kršitve zakonodaje ga čaka zajetna denarna kazen, možna pa je tudi do petletna zaporna kazen.
