Zdi se, da o predelavi igre Gothic – izjemno priljubljene RPG-izkušnje, ki jo je leta 2001 spočel zdaj že pokojni studio Piranha Bytes – govorimo že celo večnost. O projektu smo namreč prvič slišali leta 2019, ko se je čez noč na Steamu pojavil demo. Ta je bil bolj ali manj katastrofalen, a je kljub temu prejel dovolj odziva, da je založnik THQ Nordic odobril delo na predelavi in ga zaupal v roke studia Alkimia Interactive.
To je bilo torej šest let nazaj, in ekipa od takrat pridno dela na projektu, ki ga nameravajo temeljito prenoviti in na primernih mestih tudi razširiti. Po vsem tem času smo prejeli dva večja napovednika in celo demo, ki je bil sprva dostopen le na sejmih, nato pa se je pojavil tudi na Steamu. Ta vnovičen poskus prikaza igranja se je pri igralcih obnesel bolje – čeprav brez pritožb ni šlo. V demu namreč ne nastopamo kot glavni, brezimni protagonist iz polne kampanje, ampak prevzamemo vlogo Nyrasa, tako da gre v bistvu za ločeno poglavje, ki ga v končni različici ne bomo videli.
Alkimia je budno spremljala odzive igralcev na demo, ki so lahko po preigrani izkušnji podali svoje vtise v poročilu. Po navedbah razvijalcev se je teh mnenj nabralo več kot 15.000. Na njihovi osnovi so se nato lotili prenove demo izkušnje, kjer so naslovili največje kritike – kot so denimo zamudne in neodzivne animacije – in zdaj na Steamu objavili novo različico dema, ki jo lahko brezplačno prenesete ter prvič ali znova preizkusite.
Gothic 1 Remake kljub vsemu temu dogajanju še vedno nima potrjenega datuma izida, čeprav se domneva, da bo na spored vendarle prišel nekje v letu 2025.
Od “novejše” generacije konzol je Nintendo edini, ki so mu pirati prišli do živega in so zaobšli zaščito konzole Switch do te mere, da si lahko piratske igre na preprost način prenašal in poganjal. Tako “skehana” konzola pa je bila celo zmožna večigralskega igranja. Kasneje so se na PC-ju razvili tudi zmogljivi emulatorji, ki so sčasoma postali tako napredni, da so igre na njih tekle bolje kot na originalni konzoli. Zaradi tega si je Switch pridobil sloves vsestranske konzole, Nintendo pa podobo prijaznega založnika, ki mu je bilo vseeno, kaj ljudje počnejo z njihovimi igrami – saj so tudi legalni kupci te lahko na enostaven način delili s prijatelji.
NEW: There's a key change in the updated Nintendo Account agreement users must accept to keep using the eShop and play downloaded games
If you mod your Switch, get around DRM, used "unauthorized copies" of games, etc… they may brick your Switchhttps://t.co/PhWZ2PqHKg
Te ere prijaznega Nintenda je zdaj uradno konec. No, v bistvu se je končala že pred leti, ko so Nintendovi odvetniki kruto kaznovali razpečevalca piratske Nintendove robe – ubožec je moral zaradi tega v zapor in bo zdaj moral Japoncem plačevati kazen vse do konca svojega življenja. Nintendo se je nato spravil na PC-emulatorje in hitro mu je uspelo ugasniti projekta Yuzu in Ryujinx. Zdaj pa so v svojem posodobljenem pravilniku konkretno zažugali vsakemu, ki že ima zlomljeno konzolo Nintendo Switch in na njej poganja piratske kopije iger. Opozorilo je verjetno namenjeno tudi vsem, ki bodo podobno želeli početi pri nasledniku, Nintendo Switch 2.
UPDATE: Nintendo's new policy says "we may also monitor and record your video and audio interactions with other users"
A rep now tells me GameChat recording is "privately stored on device and no recording is sent to Nintendo until a report is submitted”https://t.co/PhWZ2PqHKg
Spremembo v pravilniku je opazil novinar Stephen Totilo. Čeprav je Nintendo v njem že prej opozarjal, da uporabnikom ni dovoljeno modificirati funkcij in zaščite storitev na Switch konzoli, je zdaj dodano dodatno opozorilo, da si Nintendo pridržuje pravico kršiteljem delno ali v celoti onesposobiti njihovo Switch konzolo.
To je bistveno strožja kazen za pirate, kot so jo bili deležni do zdaj. Sicer igralci z modificiranimi konzolami navadno niso skakali na splet, saj je bilo to že prej tvegano. A kazen je bila milejša: bodisi je bil igralec odstranjen iz večigralskih vidikov posamezne igre ali pa je bila sama konzola blokirana za dostop do Nintendove trgovine. Tudi če te je doletela izključitev iz trgovine, je bila konzola še vedno uporabna. Nova kazen pa jo lahko popolnoma onesposobi, tako da jo lahko uporabiš le še za rezervne dele.
Skoraj ni dvoma, da bomo enak pravilnik prebrali tudi ob zagonu konzole Nintendo Switch 2, ki na trg prihaja že 5. junija.
Nedavno sem se spustil v ponovno gledanje franšize Osmi potnik, saj sem si nameraval končno ogledati zadnji del, Romul, za katerega sem pred tem slišal, da je precej dober. Kot navadno sem po prvih dveh filmih dobil željo, da bi v ta grozljivi svet ksenomorfov stopil tudi preko kakšne igre. A če nisem ravno želel obujati nostalgije s pomočjo igre Aliens vs. Predator 2, mi svet videoiger na enoigralskem področju ni ponujal kaj resne izbire. Seveda je tu vedno prisoten Alien: Isolation, a tega lahko znova preigraš samo tolikokrat, preden se ga naveličaš — za kaj novega pa bi moral na glavo natakniti VR-sistem, ki bi mi nato dostavil zabavo v igri Alien: Rogue Incursion.
Ta naslov je razvil studio Survios in ga decembra lani izdal za PC VR-sisteme in PS VR2, nakar smo nekaj mesecev pozneje dobili še različico za samostojna očala Meta Quest 3. Survios se je zdaj odločil za zanimivo potezo, saj bo igro predelal tudi za PC-je in konzolo PlayStation 5 — in to na takšen način, ki za igranje ne bo zahteval nošnje očal.
Tega v VR-svetu ne vidimo pogosto, saj smo večkrat priča predelavam in modom, ki igro šele naknadno prenesejo v VR. Morda pa je to novi trend studiev, ki jim prodaja na VR-sistemih ne izpolni pričakovanih finančnih ciljev, zato svojo ponudbo razširijo za dodatne stranke. Novi igralci se bodo tako srečali s protagonistko Zulo Hendricks, ki se sooči z novo, nevarno misijo na planetu Purdan. Pri iztrebljanju vesoljcev ji bo pomagal umetno inteligentni kompanjon Davis 01. Alien: Rogue Incursion je v VR-različici prejel spodobne ocene — te so pohvalile zgodbo, malce manj pa je bil opisovalcem všeč sam igralni način, saj gre za akcijski naslov z veliko streljanja, kjer se ksenomorfi hitro začnejo ponavljati.
Predelana različica igre bo nosila ime Alien: Rogue Incursion – Evolved Edition in se bo na trgu pojavila 30. septembra.
Days Gone je igra, ki jo že dolgo opevam, saj se mi zdi njen sloves na internetu podcenjen in neupravičen. Bend Studio nam je pred šestimi leti dostavil igro v odprtem svetu, vendar internetna raja preprosto ni vzljubila glavnega junaka Deacona St. Johna – pripadnika motorističnega kluba, ki se znajde ujet v z zombiji preplavljenem svetu. Zaradi svoje požrtvovalnosti hitro izgubi ljubezen svojega življenja, za preživetje pa se mora nasloniti na gologlavega prijatelja Boozerja. Kaj točno je takrat igralce tako razjezilo, da so po Days Gone množično pljuvali, se ne spomnim več, a sam sem bil že od začetka drugačnega mnenja. Igrin odprti svet mi je bil všeč, moje mnenje pa so sčasoma začeli deliti tudi drugi – igra si je sčasoma celo pridobila rahel kultni status.
Da bi zadeva postala resnično kultna, žal ni bilo dovolj časa, saj je Sony hitro ubil upanja po nadaljevanju. Po drugi strani pa očitno nima nič proti predelavam nekaj let starih iger, in takšen tretma je zdaj doživel tudi Days Gone, ki ga lahko igramo v rahlo grafično izboljšani različici z dodatnimi igralnimi načini.
Razvojna ekipa: Bend Studio Založnik: Sony Platforme: PS5, PC PlayStation trgovina:Povezava Datum izida: 25. april 2025 Cena: 49,99 €
NAPOVEDNIK
Days Gone je bil tako že optimiziran za sodobne sisteme, zato tehnične izboljšave v Remastered ne pridejo toliko do izraza. Res je, da so teksture zdaj bolj podrobne in osvetlitev izboljšana, a te razlike niso tako opazne kot denimo pri predelavi Horizon Zero Dawn Remastered. Če slike originala in predelave postavite drugo ob drugo, boste ob pozornem opazovanju razliko sicer opazili, a v igri, kjer večino časa drvimo z motorjem ali bežimo pred hordami zombijev, te podrobnosti hitro uidejo pozornosti. Na konzoli PlayStation 5 pa je dobrodošla možnost višje ločljivosti, saj lahko izbiramo med grafičnima načinoma: Quality, ki ponuja 4K pri 30 sličicah na sekundo, in Performance, ki deluje pri 60 sličicah na sekundo, a le pri 1080p. Sam sem igral na konzoli PlayStation 5 Pro, ki omogoča dodaten način Enhanced – ta ponudi vmesno pot: spodobno ločljivost pri 40 sličicah na sekundo.
Zombiji so enako nagnusni kot prej, le da so tokrat še bolj podrobni in jih je naenkrat na zaslonu še več.
V tem opisu se ne bom podrobno spuščal v mehanike in svet, ki ga ponuja Days Gone, saj si o tem lahko preberete v Simonovi recenziji. Raje se bom osredotočil na predelave, ki jih prinaša Remastered izdaja igre. Kot ljubitelj igre sem sicer vesel, da je Sony ponudil novo priložnost, a tudi sam moram priznati, da tale obnova nima veliko smisla. Original je namreč po šestih letih še vedno videti odlično, čeprav je prvotno izšel za konzolo PlayStation 4. Kasneje je razvijalec sam odklenil število sličic na sekundo, ki na konzoli tečejo pri 60, dobili pa smo tudi selitev igre na PC, kjer število sličic ni omejeno.
Kar zadeva tehnične vidike, so dobrodošle nove možnosti za tiste, ki imajo vizualne ali slušne okvare. Vklopimo lahko kontrastni grafični način, v katerem sta naš junak in sovražniki lažje vidna, pri zvoku pa lahko vključimo zvočne sledi, ki opozarjajo na predmete v okolici, ki jih lahko poberemo. Vesel sem tudi nove možnosti za prilagajanje kontrol ploščka DualSense. Težavnost je zdaj bolj prilagodljiva: če vam gredo na živce QTE-sekvence, kjer je treba hitro pritiskati gumbe, lahko igro nastavite tako, da te dogodke izvede sama – na vseh težavnostih. Če se vam zdi igra celo na Easy prehitra, lahko zmanjšate njeno hitrost za od 25 do 100 %.
Predelava žal ne prinaša tistega, kar sem si najbolj želel – novih zgodbenih vsebin. Namesto tega ponuja vsebine, ki bodo komu zagotovo ustrezale, a sam jih verjetno ne bom veliko preigraval. Denimo Permadeath način, kjer imamo le eno življenje in nas vsaka smrt vrne na začetek. Tak način poskrbi za presneto napeto kampanjo, kjer je vsak sovražnik lahko usoden, a si ne predstavljam, da bi bil pripravljen kar tako zavreči desetine ur igranja zaradi ene same napake.
Koliko v igrah cenite boljše teksture je odvisno samo od vas, a večina igralcev malce bolj jasnih podob med igranjem verjetno sploh ne bo opazila.
Potem je tu novi igralni način Horde Assault, kjer si na začetku izberemo svojega junaka, nato pa se borimo proti vse težjim valovom nasprotnikov. Naša naloga je preprosto – preživeti. To ni enostavno, si pa lahko izziv olajšamo ali otežimo z različnimi »Injectorji«, ki jih nastavimo pred začetkom. Tisti, ki nam pomagajo, zmanjšajo končni rezultat, medtem ko težje nastavitve prinesejo več točk. Gre za zabaven igralni način, ki je v bistvu trapasta zabava za vse, ki se v kampanji niso mogli prenajesti iztrebljanja hord. Spektakel je tukaj še večji – pojavijo se lahko tudi mutirani medvedi, na zaslonu pa se naenkrat zvrsti do 800 nasprotnikov.
Novi igralni način Horde Assault zna biti za marsikoga največja privlačnost te predelave.
Days Gone Remastered se na koncu izkaže za všečno nadgradnjo, ki bistvenih sprememb sicer ne prinese in najverjetneje obstaja predvsem zato, da Sony preveri, ali za to franšizo še obstaja zanimanje. Odlična je tudi cena: obstoječi lastniki igre lahko opravijo nadgradnjo za skromnih 10 €, polni paket pa na Steamu stane 49,99 €.
Ne vem kaj je na teh ruskih indie igrah, ki nas postavijo v vloge navadnih uslužbencev, a če imate radi turobno atmosfero in depresivne zgodbe, potem nenadoma postanejo hudo privlačne. V začetku leta nam je pozornost ukradel naslov I Have No Change, kjer smo prevzeli vlogo prodajalca znotraj trafike, zdaj pa nas k sebi kliče igra Zarya, ki videti kot nekakšna mešanica iger Disco Elysium in Mudrunner.
V glavni vlogi nastopa možakar z imenom Vasily, ki mu je nekako uspelo zagnati motor starodavnih krip iz sovjetske ere in odločil se je, da prevzame službo dostavljavca paketov. Kolesa na teh avtomobilih se resda premikajo, a včasih to ne bo dovolj za dosego cilja, saj se mora Vasily voziti po zaprašenih poteh Rusije, kjer je asfalt na cesti bolj redek pojav.
Vasilyja včasih premamijo tudi nekatere druge stvari, ki ga odnesejo iz začrtane poti. Napovednik nam namreč pokaže, da prav rad ribari, odtava na sprehode in s prijatelji zažene žar. Kako mu to pomaga v njegovi karieri dostavljavca sicer ni jasno, a glede na ton napovednika je jasno, da bo tole igra, ki nam bo pustila kar nekaj svobode in očitno so prebivalci teh pozabljenih vasi veseli že tega, da paket sploh prispe do njih, pa tudi če zamudi za kakšen teden ali dva.
Zarya je videti zanimiv naslov na katerem dela frišen razvijalec SBSR. Datuma izida še nimamo, so pa na Steamu odprte prijave za zgodnje testiranje igre.
Ob poplavi takšnih in drugačnih predelav je bilo samo vprašanje časa, da bo za ta trend zagrabila tudi Bethesda, in ta nam je za pokušino svojega bogatega kataloga RPG-jev najprej ponudila obnovo igre The Elder Scrolls 4: Oblivion, ki sem jo sam prvič pognal leta 2006 in se takrat takoj izgubil v njenem magičnem svetu.
To so bili neki drugi časi, o katerih lahko danes samo sanjamo: Bethesda je prejšnji del sage The Elder Scrolls, Morrowind, izdala leta 2002 in samo štiri leta kasneje je bil pred nami že nov ogromen RPG, ki je igralcem ponujal resnično svobodo raziskovanja sveta, nakar so nam pet let kasneje dostavili še Skyrim. Na žalost se je tam pot Elder Scrolls sage pošteno upočasnila in kljub dobrim prodajnim rezultatom je Bethesda šele nekaj let nazaj uradno najavila izdelavo šestega dela, in v 2025 je preteklo že 14 let od zadnje Elder Scrolls igre.
Razvojna ekipa: Bethesda Game Studio Založnik: Bethesda Softworks Platforme: PS5, PC, XSX Steam: Povezava Datum izida: 22. april 2025 Cena: 54,99 €
NAPOVEDNIK
K sreči je zdaj tule obnova The Elder Scrolls: Oblivion Remastered, ki ohrani originalno vizijo razvijalca in to nadgradi preko prelestne grafične podobe, ki je zdaj izrisana znotraj pogona Unreal Engine 5. Ta predelava je dober dokaz, da dobro zasnovani igri zob časa ne more do živega in dovolj je samo nekaj manjših nadgradenj in že lahko v igranju legendarnih naslovov uživa povsem nova generacija igralcev, Oblivion Remastered pa bo obudil lepe nostalgične spomine tudi pri vseh tistih dinozavrih, ki smo bili tam tisoče let nazaj, ko je na trg izšel original.
Bethesda se je pohvalila, da je original obdržal vse tisto, kar je iz njega naredilo tako hvaljen naslov, in sem notri so vključene tudi tiste pomanjkljivosti, ki smo jih najprej kregali, čez leta pa so nam postale simpatične. Sem notri je vključen tudi začetni ustvarjalnik lika, ki je tudi tukaj dovolj obsežen, da lahko ustvarimo prave mutante, in morda je tule razvijalec tudi malce pretiraval. Ustvarjanja frikov se lotijo predvsem streamerji, a navadni igralec bi rad ustvaril bolj normalnega glavnega junaka, kar pa ni tako lahko. V bistvu je ustvarjanje normalno izgledajočega heroja presneto zakomplicirano opravilo, saj so obrazi kot iz gline in tudi naključni generator ven izvrže same grozote, zato sem zapravil kar nekaj časa, da sem skupaj spravil nek vsaj približno običajen obraz, a ta problem gline in čudno izgledajočih frisov se je kasneje preselil tudi na NPC-je in takšna bizarnost te lahko hitro potegne iz dogajanja.
Tako kot v originalu je dovolj že to, da v daljavi uzreš neko čudno reč in glavna naloga kampanje je hitro pozabljena.
Zgodba je sicer enaka kot v originalu, tako da na tem mestu kakšne nove vsebine ni za pričakovati. Osrednja štorija se vrti okoli cesarja, ki podleže že v uvodnem segmentu, nakar na igralca pade naloga, da prepreči odpiranje portalov skozi deželo Cyrodiil, saj preko teh na površje prihajajo demoni in ti ne želijo živeti v sožitju z lokalnim prebivalstvom. Tako kot v originalu je teh portalov čisto preveč in njihovo zapiranje vzame svoj čas, a so samo obstranska zadeva v tem večjem svetu, kjer raznoraznih nalog nikoli ne zmanjka.
Oblivion nam je skoraj dve desetletji nazaj dokazal, da je tehnologija iger prišla do točke, da lahko gledamo ogromne svetove, ki so posejani s sila zanimivimi stranskimi obveznostmi. Svet sicer ni tako zapretiravano širok, kot jih vidimo v kakšnem Assassin’s Creedu, a je dovolj obširen, da se v njem lahko hitro izgubimo, in stavim, da boste to spoznali že takoj na začetku. Tule namreč velja filozofija, da se odpraviš v neko naključno izbrano smer in vmes boš zagotovo naletel na kakšno avanturo: bodisi te bodo na cesti pričakali kakšni razbojniki ali pa boš zataval v kakšno temnico ali zapuščen tempelj, ki se izkaže za veliko globljega, kot pa si sprva predvideval. Nakar te bodo novi škornji, ki si jih pobral iz nog nekega nesrečnega bandita, odpeljali v večjo naselbino, kjer te bo zopet naskočil cel seznam stranskih nalog, in čeprav vse od teh niso legendarne, jih je kar nekaj, ki se ti bodo zapisale v spomin.
Svet ima ogromno podrobnosti na vsakem koraku, ki te še bolje zatopijo v ta magični svet.
Skočil boš denimo v neko sliko in potem raziskoval svet, ki je ujet v njej, skupaj za te namene prirejeno grafičnim dizajnom, ali pa se boš zavezal enemu od cehov in zanj začel opravljati naloge. Morilska gilda Dark Brotherhood je prisotna tudi tule in čakajo vas zanimivi podvigi, kot je denimo sodelovanje na večerji, kjer moraš zlagoma pobiti vse sodelujoče in se pri tem pretvarjati, da je morilec nekdo drug. Glavna naloga bo tako hitro postala pozabljena, a to je zdaj že tradicija Elder Scrolls iger in to izročilo naprej nosi tudi predelava.
Ta nostalgija s sabo prinese tudi nekaj negativnih strani. Boj se čuti zastarelo, saj naši udarci ne nosijo neke teže, in če ste pred tem uživali v sukanju meča, sekir in macol iz igre Avowed, boste tule takoj začutili, da pretepanje zahteva nekaj potrpežljivosti in sklepanja kompromisov. K sreči je bil uporabniški vmesnik prenovljen, tako da ob igranju na konzoli PlayStation 5 nisem imel preveč težav med preklapljanjem orožij, in streljanje z lokom iz zasede tokrat obrodi več sadov.
Spremembe uporabniškega vmesnika so tretjeosebni pogled naredile bolj priročnega za igranje.
Žal umetna inteligenca nasprotnikov ostaja ujeta v preteklosti, tako da lahko z malce iznajdljivosti hitro odpraviš tudi kakšnega tolovaja, ki je precej višje stopnje od vas, a zaradi svoje tumpavosti ne zna premagati uganke naključne mize, ki mu preprečuje pot do vas. Med igranjem sem naletel tudi na nekaj manjših hroščev, ki so ravno tako tradicija franšize Elder Scrolls, a bi po dveh desetletjih vseeno pričakoval, da so zdaj te tehnične neprilike bolj zloščene.
Nova grafična podoba je na trenutke dih jemajoča in Unreal Engine 5 svojo nalogo opravi odlično. Prenovljene teksture in večja meja izrisovanja so dobrodošle spremembe, a sam sem bil najbolj navdušen nad prenovljeno osvetlitvijo, ki sprehajanje skozi globine temnic naredi še bolj atmosferično. Stvar na konzoli PlayStation 5 dela brez kakršnegakoli zatikanja in čisto prav pride tudi hitro nalaganje stopenj, tako da se svet resnično čuti živ in organski.
Najprej me je prenovljena osvetljava malce skrbela, a na koncu se mi je močno priljubila.
Predelava The Elder Scrolls: Oblivion Remastered kakšnih resnih minusov ne nosi, in tole je čudovita obnova originalne vizije, ki dostavi vse tisto, kar smo od nje pričakovali – za kaj več bi morala Bethesda popolnoma na novo postaviti celotno kampanjo, kar bi verjetno prineslo tudi boljši boj s hladnimi orožji. A potem bi tvegali, da se morda izgubi tista magija originala, višja pa bi bila tudi cenovna nalepka, ki pri tej predelavi znaša ugodnih 55 €.
Kmalu bosta minili dve leti, odkar sem se nazadnje poigral z Lenovovim prenosnim onegajem Go, kar je v svetu strojne opreme in teh prenosnih naprav že dovolj časa, da je Lenovo začel razmišljati o nasledniku – in ga tudi izdal. No, Legion Go S ni ravno naslednje poglavje njihove linije prenosnih izdelkov, saj gre za nekoliko shujšano različico originala, ki se ponaša z bolj kupcu prijazno ceno, a vsebuje dovolj sprememb, da si zasluži ločen opis.
Prenosne naprave, ki jih je zdaj na trgu cel kup, se trenutno nahajajo v tistem razburljivem obdobju, v katerem so bili nekoč pametni telefoni. Vsak proizvajalec še vedno dela na finomehanskih popravkih dizajna, ki je bil sicer v grobem začrtan že pred leti, ko se je pojavil Nintendo Switch, kasneje pa ga je nadgradil Steam Deck. Legion Go S tako k sreči popravi nekaj zamere izvirnika izpred dveh let in moram priznati, da gre za precej bolj udobno napravo, ki pa jo še vedno kazijo določene nadloge – najbolj zoprna med njimi je operacijski sistem Windows 11.
SPECIFIKACIJE
Ime naprave: Lenovo Legion Go S
Procesor: AMD Ryzen Z2 Go
Zaslon: LCD 8 placev, maksimalna ločljivost 1920 x 1200 pri 120 Hz
Pojdimo po vrsti in se najprej lotimo razpakiranja naprave. Škatla sicer še vedno deluje kot premijski izdelek, a nekateri boste hitro po razprtju razočarani nad dejstvom, da Legion Go S ne ponuja prenosne torbice, ki smo jo dobili v paketu originala. Tako v škatli najdemo samo navodila, samo napravo in USB-C polnilec – brez dodatnih priboljškov.
Za razliko od izvirnika je Legion Go S tokrat odet v belo barvo, kar hitro spomni na Asusovo ponudbo Ally. Osebno sem že dolgo navajen Steam Decka in sem kar malce debelo pogledal, kako velik zaslon ima Legion Go S. Hkrati naprava tehta le 730 gramov, izjemno udobno sede v roke in je kot naročena za nekoliko večje dlani. S tem je bila odpravljena tudi izmučenost, ki sem jo čutil pri uporabi nekaterih drugih primerljivih izdelkov.
Lenovo je popravil eno mojih večjih pritožb glede ergonomije – pri originalu so bili spodnji robovi konzole neudobno ostri, zato so se ob daljši uporabi začeli zabadati v dlani. Tokrat so lepo zaobljeni, kar je verjetno tudi posledica dejstva, da Go S ne vsebuje več odstranljivih kontrolerjev. Osebno jih nisem pogrešal, saj so bili pri originalu bolj kot ne neuporabna pritiklina, ki sem jih odstranil zgolj za potrebe recenzije.
Presenetljivo lahek izdelek je tole, ki lepo sede v roko.
Go S je udoben izdelek, ki na sprednji strani vsebuje standardne štiri gumbe X, Y, A, B, dve analogni paličici in križni gumb na levi strani. Zgoraj najdemo četverico gumbov, ki jih uporabljamo za funkciji Start in bližnjico do inventarja, eden izmed njih pa zažene program Legion Space – nekakšno uporabniško okolje, ki omogoča enostaven dostop do aplikacij, iger in nastavitev, kot je denimo RGB osvetlitev paličic. Pod desno paličico najdemo še eno novost – mini sledilno ploščico, ki je tako majhna, da sem jo sprva zamenjal za čitalec prstnih odtisov. Je praktično neuporabna za večje prste, zato sem se za navigacijo raje zanašal kar na zaslon na dotik.
Na spodnji strani naprave najdemo utor za SD-kartico, pri čemer me je presenetilo, da so trije križni vijaki vidni in nezakriti. V dobi, ko so oblikovalci obsedeni z zakrivanjem vsake vijaka in luknje, je to nekoliko nenavadno, a med uporabo me to ni motilo. Na zgornji strani najdemo še gumb za vklop, vhod za žične slušalke, gumba za nadzor glasnosti in dva USB-C vhoda. Na zadnji strani naprave se nahajata še dva dodatna gumba, ki sta bila zame odlično postavljena.
Zadnja stran naprave vsebuje en plus in en minus. Plus sta dve stikali, s katerima prilagajamo globino sprožilnikov – lahko jih nastavimo globoko kot pri običajnih kontrolerjih ali pa jim namenimo izjemno kratek hod, podoben miškinemu kliku. Minus pa je odsotnost vdelanega naslonjala, ki sem ga pri originalu hvalil. Namesto njega v škatli dobimo nekakšno kartonasto stojalo, ki ga je treba sestaviti, a to je daleč od uporabnosti in vsestranskosti originalnega naslonjala – in tega mu res zamerim.
Kot rečeno, zaslon je ogromen – gre za 8-palčni ekran z ločljivostjo 1920 x 1200, ki se osvežuje pri 120 Hz. Žal to ni OLED, temveč LCD-panel, a kljub temu gre za kakovosten zaslon, ki prikazuje žive barve in zadostno svetlost, da je uporaba mogoča tudi na prostem.
Zadnja stran ponuja ročico za nastavljanje globine sprožilnikov. Super, ampak zakaj so odstranili vgrajeno naslonjalo?!
Strojne specifikacije so zadovoljive. Napravo poganja novo čipovje AMD Ryzen Z2 Go, zasnovano posebej za prenosne konzole, ob tem pa je dodanih še 16 GB pomnilnika in 512 GB velik SSD. Lenovo sicer prodaja tudi močnejšo različico z več pomnilnika in diska, a tudi ta “shujšana” različica je več kot uporabna in prijaznejša denarnici. Poleg tega vsebuje licenčno kopijo sistema Windows 11.
Ta pa me je tokrat spravil ob živce. Že res, da je bil Windows 11 prisoten tudi na originalu, a neverjetno je, kako se od takrat ni spremenilo praktično nič. Če ste kdaj uporabljali Steam Deck, potem veste, kako preprosta je njegova namestitev: vpišete podatke in že igrate. Tu pa te takoj pozdravi dolgotrajna Windows namestitev, s posodobitvami, ponovnimi zagoni in vsem skupaj brez miške in tipkovnice. Okna niso prilagojena zaslonu, igre javljajo težave s požarnim zidom, manjkajo datoteke … Windows 11 ni sistem, ki bi ti dovolil, da napravo preprosto primeš in začneš igrati. Njegova edina večja prednost je možnost igranja iger, ki so izključno za ta sistem – denimo Fortnite ali Valorant – in dostop do storitve Game Pass. Ob nakupu prejmete tudi 3 mesece naročnine na Game Pass za PC.
Robovi so zdaj lepo zaobljeni, a žal smo zaradi tega izgubili opcijo odstranjevanja kontrolerjev.
Kar se tiče igranja, se naprava obnese pričakovano. Sam se običajno lotim starejših naslovov – Mafia Remake in Vampire Survivors sta bila odlična – novejše igre pa zahtevajo kompromise. Avowed denimo komajda doseže 30 sličic na sekundo tudi pri najnižjih nastavitvah in še te niso stabilne, South of Midnight pa ima še večje težave. GTA V deluje dobro, kar je super, saj je trenutno na voljo na Game Passu in je idealen za mobilno igranje.
Baterija me ni navdušila – pri običajni uporabi (igre, pretakanje) sem iz enega polnjenja iztisnil manj kot dve uri. Polnilec bo zato vaš stalni spremljevalec. Je pa naprava med uporabo tiha, brez motečega šumenja ventilatorjev.
Lenovo Legion Go S tako prinese mešane vtise. Nekatere izboljšave (ergonomija, velik zaslon, zanesljivo delovanje starejših iger) so korak naprej, a hkrati nas razočarajo nekatere nerazumljive odločitve – kot sta odsotnost naslonjala in šibka baterija. Operacijski sistem Windows 11 ima svoje pluse, a je za vsakdanjo rabo naravnost nadležen. Če imate možnost, si raje omislite različico s SteamOS ali si tega namestite sami.
Smo se morda letos vrnili v neko drugo ero – in sicer v začetek leta 2000? Leta 2002 sta namreč v razmiku zgolj enega meseca izšli igri GTA: Vice City in Mafia: The City of Lost Heaven, tako da smo v istem letu doživeli masivni oglaševalski kampanji za dve igri z odprtim svetom. Zdaj se zgodba ponavlja – v razmiku le nekaj dni smo dobili napovednik za GTA 6, ki mu je kmalu sledil naslednji del franšize Mafia.
Kasneje se je sicer izkazalo, da sta si ti dve franšizi podobni le na površju – Mafia je namreč vedno večji poudarek dajala zgodbi, manj pa aktivnostim v odprtem svetu. Razvijalec Hangar 13 je tretji del sicer opremil z dobro zgodbo, a jo skušal povedati v svetu z dolgočasno ponavljajočimi se opravili. Igralcem so se delno odkupili s predelavo prve igre in zdaj dobivamo novo priložnost v obliki povsem novega naslova – Mafia: The Old Country.
Da igra obstaja, vemo že nekaj časa, zdaj pa smo dobili tudi prvi vpogled v samo igranje. Dogajanje nas popelje v Sicilijo, približno 120 let v preteklost. V glavni vlogi bo Enzo Favara, ki se bo s pridnim delom skušal povzpeti po lestvici mafijske družine Torrisi.
Mafia: The Old Country bo prinesla kar nekaj pomembnih razlik v primerjavi s prejšnjimi deli. Če so se vam avtomobili v prvem delu zdeli boleče počasni, jih boste tokrat verjetno pogrešali – večino poti bomo namreč opravili na konjskem hrbtu. Akcije očitno ne bo manjkalo, a zdi se, da bo to poglavje skoraj povsem opustilo odprti svet. Založnik 2K pravi, da verjamejo v občinstvo, ki ima raje linearne pustolovščine – te pa so običajno tudi krajše, kar je verjetno razlog, da bo igra stala le 50 €. Morda je to na koncu dobra poteza: odprto mesto je imelo smisel le v prvem delu, medtem ko nenehna vožnja v drugem ni imela pravega učinka, tretji pa je bil, kot rečeno, poln tečnih, ponavljajočih se nalog.
Mafia: The Old Country nas bo začela zabavati 8. avgusta, prednaročila pa so že na voljo na uradni strani.
Filmska serija The Conjuring, pri nas imenovana Priklicano zlo, se je začela leta 2013 in do zdaj smo dobili tri filme. Vendar je le prva dva režiral priznani James Wan, ki se je nato umaknil od nadaljnjega sodelovanja. Založnik Warner Bros. pa se od te licence še ni nameraval posloviti, zato je iz Priklicanega zla ustvaril pravo franšizo, ki je razširila zgodbo na zlobno lutko Annabelle, prav tako pa je demonska nuna iz filma The Nun dobila svojo dvojico filmov.
Na žalost ti filmi po kakovosti niso dosegli prvih dveh poglavij, ki sta bila preprosto bolj strašljiva, saj sta se manj zanašala na posebne učinke in raje gradila na prikriti grozi.
Tudi tretji del, The Devil Made Me Do It, se je oddaljil od te ideje. Film je leta 2021 režiral Michael Chaves, ki se vrača tudi pri naslednjem in hkrati zadnjem delu z naslovom Last Rites. Dvojec Ed in Lorraine Warren, raziskovalca paranormalnih pojavov, se bo podal na še zadnjo pot. Novi primer bo tako uničujoč, da bosta svoje detektivske klobuke obesila na klin in se za vedno poslovila od vlog paranormalnih raziskovalcev.
Ed in Lorraine sta obstajala tudi v resničnem življenju, kar vsak napovednik te franšize rad izpostavi, čeprav danes vemo, da je bila večina njunih primerov izmišljena in da za svoje trditve glede paranormalnega nikoli nista predložila resnih dokazov. A to ne pomeni, da igralca Patrick Wilson in Vera Farmiga nista svojega dela opravila odlično. Tokrat bosta morala pomagati družini Smurl, ki se je vselila v svoj sanjski dom, a kmalu ugotovila, da bo dober spanec tam prej izjema kot pravilo.
The Conjuring: Last Rites v kina prihaja 5. septembra. Prva dva dela si lahko pri nas ogledate na Netflixu, skupaj s prvim filmom iz dvojca The Nun.
Ko razvijalec kakšno igro samo preseli iz enega sistema na drugega, mu na naši strani ne posvečamo preveč pozornosti, saj je to postala že stalna praksa zunanjih založnikov. Se pa situacija spremeni v Microsoftovem primeru, ki je v zadnjem letu začel z masovno selitvijo svojih Xbox ekskluziv na konkurenčno konzolo PlayStation 5, saj je bila včasih že sama omemba takšnega početja bogokletna in povod za besno prerekanje na forumih.
Da se bo kaj takšnega zgodilo v primeru igre Forza Horizon 5, si nisem niti predstavljal štiri leta nazaj, ko sem igro opisal na PC-ju, in že takrat sem si zaželel, da bi lahko to napol arkadno dirkačino doživel tudi na televizorju in ne samo sedeč izza računalniškega monitorja, a na žalost Microsoft takrat ni podpiral prodaje konzole Xbox Series X v Sloveniji, te navade pa do sedaj še niso spremenili. Zato sem bil toliko bolj navdušen nad opcijo, da lahko to dirkačino podoživim tudi na konzoli PlayStation 5, in iz prve roke lahko zapišem, da je stvar enako zabavna kot njega dni in da sem v bistvu kar malce pogrešal lovljenje ovinkov znotraj Mehike – nadležni radijski kompanjoni gor ali dol.
Razvojna ekipa: Playground Games Založnik: Microsoft Platforme: PS5, XSX, PC Nakup:trgovina PlayStation Datum izida: 29. april 2025 Cena: 69,99 €
NAPOVEDNIK
Vsebinsko se tule ne bom spuščal v prevelike detajle, saj je ta nekako ostala enaka kot na originalni konzoli, le da je razvijalec Playground Games skozi leta pošteno vsebinsko dopolnil seznam raznoraznih štirikolesnikov, ki jih je tu zdaj skoraj 900. Ob tem pa smo dobili tudi dva dodatka, Hot Wheels in Rally Adventure, ki ju tu ob standardni verziji igre ne dobimo in ju je treba dokupiti posebej. V bistvu sta ta dva dodatka razlog za pritožbo, saj pokvarita začetni vtis igre. Najprej ti ob zagonu igre življenje zagreni dejstvo, da se moraš obvezno prijaviti v svoj Microsoftov račun in da napredka iz svoje PC- ali Xbox-karierne poti ni možno prenesti, nakar za dodatno tečnost poskrbi oglaševanje nakupa dodatkov, pa čeprav sem šele opravil prvo dirko in bi najprej rad izkusil vsaj nekaj ur originalne kampanje.
Kot rečeno, je osnovna kampanja enaka kot v originalni igri, kar pomeni, da ste eden od sodelujočih na Forza festivalu, ki se je tokrat preselil v Mehiko. Magičnost te dežele bombastično predstavi uvodni del, nakar se stvari malce umirijo in pred vami se odpre mapa, ki ima posejanih ogromno izzivov, ves čas pa vas bodo do njih preganjali razni NPC-ji Forza festivala, ki vas pokličejo preko radijske povezave in so vsi po vrsti že najedajoče optimistični ter vas že po prvi dirki opevajo kot največji talent dirkaškega sveta.
Avtomobile je moč dokupiti preko mikrotransakcij, a v bistvu po temu ni potrebe, saj vas igra ves čas zasipava z novimi štirikolesniki.
Dirke in izzivi so raznovrstni in so nekaj, česar PlayStation dirkaška publika do sedaj še ni zares doživela. Ti igralci so se skozi leta navadili na bolj resno simulacijsko dirkanje igre Gran Turismo in stavim, da bo Forza Horizon 5 za marsikoga prijetno presenečenje, saj jih bo igra preselila v brezskrbno dirkanje po blatnih potkah Mehike, in tudi na splošno je asfalt v tej igri bolj redkost. Te igralce bo potem navdušil tudi napol arkadni model vožnje, ki je lahko priučljiv, razpon težavnosti pa je velikanski – in če se vam kjerkoli kaj zatakne, lahko vedno preprosto zavrtite čas nazaj in poskusite znova.
Fotografski način je lep opomnik, da lahko vklopite tudi ray tracing osvetljevanje.
Optimizacija je dobra in plošček DualSense je tule lepo podprt, tako da boste ob vožnji prejemali prijetne vibracije, sprožilniki pa nudijo dober odziv postopnega pritiskanja na plin. Na voljo sta “Quality” in “Performance” grafična načina: prvi dostavi resnično 4K sliko, a samo ob 30 sličicah na sekundo, medtem ko drugi ponudi malce nižjo ločljivost pri 60 sličicah na sekundo. Na svojem 65-palčnem televizorju kakšne drastične razlike med obema nisem opazil, zato sem se odločil za igranje v Performance grafičnem načinu – in to kljub temu, da PlayStation 5 Pro pri Quality ponuja še ray tracing osvetljevanje. Pri tako hitri igri preprosto ne moreš uživati v 30 sličicah na sekundo, ray tracing pa igra vlogo samo takrat, ko se povsem ustaviš, občuduješ avto in delaš slike.
Kabine morda res niso tako detajlne kot v Gran Turismo 7, a to niti približno ne pomeni, da razvijalec ni v njih vložil ogromno napora.
In to je v bistvu tudi vse, kar imam za povedati o preizkušanju te na novo preseljene igre, in še vedno sem vsakič šokiran, ko na konzoli PlayStation 5 zaženem igro in se mi na začetku izriše logotip Xbox Game Studios. Playground Games je svoje delo opravil odlično in upam, da bo prodaja dovolj dobra, da bo Microsoft odobril tudi selitev novejše dirkaške igre Forza Motorsport, saj bomo šele takrat dobili pravi spopad dirkaških simulacij z obeh konzol. Na koncu bi morda malce potožil nad ceno, saj je 70 € za osnovno verzijo štiri leta starega naslova morda res malce previsoka cena (med pisanjem recenzije je bila Forza Horizon 5 na Steamu znižana na vsega 30 €), zato bi kakšnemu bolj potrpežljivemu dirkaču priporočil, da počaka na znižanje, ki zna priti čez kakšno leto dni.
V Sloveniji je konec maja postal tudi čas, ko se vsi navdušenci nad fantazijo, znanstveno fantastiko in animeji zberejo pod eno streho, saj se zdaj že nekaj let takrat tradicionalno odvija največji in najbolj priljubljeni sejem Na meji nevidnega, ki je skozi čas postal že tako obiskan, da so ga organizatorji razširili na dva dni. In letos bomo prvič pomembnejšo vlogo pri njem prevzeli tudi mi, saj bomo v enem nadstropju pripravili bolj kompaktno ponovitev našega lanskega dogodka Gaming Terminal!
Obiskovalci naših dogodkov že veste, kaj to pomeni – s takšnimi zabavnimi sejmi se ukvarjamo že leta, zdaj pa to zabavo prinašamo tudi v prostore Gospodarskega razstavišča. Obiskovalci boste lahko sodelovali v kupu stranskih aktivnosti, kot so vihtenje plesnih mečev v igri Beat Saber, kazanje plesnega talenta v igri Just Dance in seveda sodelovanje v napetih večigralskih spopadih igre Fortnite. Zabave res ne bo manjkalo – preizkusili se boste lahko tudi v naprednih simulatorjih vožnje, skočili v vlogo virtualnega zbijalca kegljev in se na zmogljivih PC-jih prebijali skozi kampanjo najnovejše igre Doom: The Dark Ages.
Poleg virtualne zabave vas bodo na stojnicah pričakali tudi različni partnerji dogodka, ki nam že dolgo stojijo ob strani. Ponujali bodo preizkus fizičnih mini igric, ki vam lahko prinesejo kakšno nagrado, hkrati pa boste lahko preizkusili ali kupili njihove izdelke. Svoj del bo, denimo, predstavljalo podjetje UVI, ki bo razstavilo svojo periferijo in lastno obarvan računalnik UVI PC. Potem je tu še Logitech, kjer boste lahko tekmovali v igri Cornhole, Konzolko, ki bo na ogled postavil bogat katalog svoje konzolne ponudbe, ter Lenovo, ki bo imel cel kup aktivnosti in omogočil preizkus prenosne naprave Legion Go S. Svoje mesto na prizorišču je našel tudi Telekom Slovenije, ki bo ponujal slikanje s 360-stopinjsko kamero, hrvaško podjetje Gameboost pa bo organiziralo tekmovanje v streljanju pločevink z licenciranimi Fortnite puškami.
Skratka, zabave vam ne bo manjkalo! Po našem mnenju bo letošnji Gaming Terminal čudovito dopolnil bogato vsebino programa festivala Na meji nevidnega, ki bo poleg naše virtualne in fizične zabave ponujal tudi predavanja in izjemno priljubljeno cosplay tekmovanje.
Na meji nevidnega se bo odvijal 24. in 25. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Več informacij in možnost nakupa vstopnic najdete na njihovi uradni strani.
Legendarni avtor grozljivk Stephen King jih danes šteje že 77, pa še vedno ne pusti svojim prstom počivati. Njegova domišljija je ustvarila nekaj resnično nepozabnih del in čeprav tudi novejše knjige niso za odmet, se marsikdo strinja, da je King svoje največje mojstrovine spisal v sedemdesetih in osemdesetih – tudi pod psevdonimom Richard Bachman.
Leta 1979 je tako izdal roman The Long Walk, ki za razliko od mnogih njegovih drugih del ne vsebuje pošasti ali paranormalnih pojavov, temveč preprost, a izviren zaplet, ki rodi nekaj najbolj brutalnih scen v njegovi bibliografiji. Te so se mi po prvem branju hitro zažrle v spomin. Čudi me, da smo morali čakati vse do leta 2025, da je kdo to zgodbo prenesel na filmsko platno – a zdaj se je to vendarle zgodilo in končno smo dobili prvi napovednik.
Zgodba je postavljena v distopično prihodnost, kjer vsako leto poteka dogodek z imenom The Long Walk. Vlada z loterijo izbere 100 najstnikov, ki se nato podajo na smrtonosen pohod. Tekmovalci morajo ves čas vzdrževati tempo približno 5 kilometrov na uro, medtem ko jih spremljajo oboroženi vojaki, ki jim sproti delijo vodo in nekaj hrane. Če kdo pade pod določeno hitrost, prejme dve opozorili – tretjega ni več, saj mu na mestu raznesejo glavo. Pohod traja noč in dan, brez premora, in zmaga tisti, ki zadnji ostane na nogah. Nagrada: karkoli si zaželi.
Med potjo spremljamo skupino fantov, ki med seboj spletejo prijateljstva, a nad vsem vedno visi temna senca – saj lahko preživi le eden. Če želi kdo priti do konca, mora v sebi potiho upati, da bodo njegovi najbližji sotekmovalci popustili pod težo krčev, poškodb ali preprosto obupa. Nad vsemi pa bdi skrivnostni organizator igre, znan kot The Major (igra ga Mark Hamill), ki iz vrha terenskega vozila spodbuja pohodnike, jih hvali in bodri, ti pa ga sprva častijo, dokler se ne začnejo zoper njega obračati in ga preklinjati na vse možne načine.
Filmsko priredbo režira Francis Lawrence, poznavalci knjige pa boste v napovedniku hitro prepoznali nekatere kultne prizore – tudi tistega, kjer deček kljub zlomljenemu gležnju trmasto nadaljuje s hojo, saj je alternativa še hujša. Napovednik izgleda odlično, točnega datuma premiere pa za zdaj še ne poznamo. Medtem vam res priporočam, da si vmes preberete knjigo, ki je leta 2017 dobila tudi slovenski prevod z naslovom Veliki pohod.
Nintendo je ob predstavitvi svoje naslednje konzole Switch 2 nekaj trenutkov namenil tudi seriji Yakuza, ki se je pred nekaj leti preimenovala v Like a Dragon, saj je v ospredje postavila novega protagonista in drugačen sistem boja. Nove igre so sicer kakovostne, a marsikdo se še vedno z veseljem spominja Yakuza iger, kjer je osrednjo vlogo igral mafijec z zlatim srcem, Kazuma Kiryu, katerega zgodbo smo začeli spremljati v igri Yakuza 0.
Ta je med igralci še vedno zelo priljubljena, zato sta SEGA in Nintendo napovedala predelavo Yakuza 0 Director’s Cut, ki bo temu deset let staremu naslovu vdahnila nekaj svežine in morda k igranju pritegnila novo generacijo igralcev. Gre sicer za manjšo predelavo, ne za polno obnovo z novim pogonom, a bo kljub temu marsikaterega veterana serije spodbudila k ponovnemu nakupu.
Igralci pri sinhronizaciji ne bodo omejeni le na japonske glasove, saj bo igra prvič dobila tudi angleško sinhronizacijo. Kiryuja bo v angleščini odigral Yong Yea, pri karaoke sekvencah pa mu bo glas posodil Topher Ngo. Majimo bo v angleščini upodobil Matt Mercer.
Vklop angleške sinhronizacije pri izvirno japonskih izdelkih je vedno vroča tema, kar lahko potrdi vsak ljubitelj animejev. Moje osebno mnenje je, da so možnosti sinhronizacije vedno dobrodošle in naj si vsak izbere, kar mu ustreza. Kljub temu pa tu tiči manjša past – če se bo igralec po igranju Yakuza 0 odločil nadaljevati avanturo s franšizo, ga bo pot zanesla v Yakuza Kiwami, kjer je na voljo le japonska sinhronizacija. Na novega glasovnega igralca se bo torej treba navaditi – vsaj dokler SEGA ne napove predelave tudi drugih iger iz serije.
Yakuza 0 Director’s Cut bo poleg angleških glasov prinesla tudi povsem nove vmesne sekvence in večigralski način Red Light Raid, kjer se boste v vlogah različnih likov borili proti valovom nasprotnikov.
Yakuza 0 Director’s Cut izide 5. junija ekskluzivno za Nintendo Switch 2, kasneje pa bo na voljo tudi za druge sisteme.
Spletne kripto prevare so med nami že vse od začetkov Bitcoina in se pojavljajo še danes. Čeprav odprta narava kriptovalut prinaša številne prednosti, njihova neizsledljivost predstavlja tudi veliko nevarnost — nevarnost, ki se zdaj seli iz digitalnega v resnični svet.
Po Evropi in drugod po svetu se pojavlja vse več primerov, v katerih premožni posamezniki, povezani s kriptovalutami, postajajo tarče ugrabiteljev. Ti od njihovih družinskih članov zahtevajo odkupnine v milijonskih zneskih, izplačane seveda v kriptovalutah. Spletni portal The Guardian poroča o porastu takšnih kaznivih dejanj, še posebej v Franciji.
Decembra lani so neznanci vdrli v dom 56-letnega očeta znanega kripto vplivneža, ki živi v Dubaju. Očeta so ugrabili, pred tem pa zvezali njegovo ženo in hčerko. Od sina so zahtevali visoko odkupnino. Sin je nemudoma obvestil policijo — žena in hčerka sta bili hitro rešeni, oče pa je bil dan kasneje najden zvezan v avtomobilu in polit z bencinom.
Étampes (Essonne) : voici l’interpellation des ravisseurs de l’épouse de David Balland, co-fondateur de Ledger, entreprise de cryptomonnaies. L’épouse se trouvait dans un coffre au moment de l’intervention. Trois individus sur les sept au total ont été interpellés à ce moment-là. pic.twitter.com/Cmyob2BuVA
Še hujši je bil primer iz 21. januarja letos, ko so napadalci v osrednji Franciji ugrabili Davida Ballanda, soustanovitelja podjetja Ledger, vrednega milijardo evrov. Ugrabitelji so od njegovega poslovnega partnerja zahtevali 10 milijonov evrov v kriptovalutah. Da bi pokazali resnost zahtev, so Ballandu odrezali prst in ga poslali partnerju kot opomin. Policija je napadalce hitro izsledila in preprečila še bolj tragičen izid.
Podoben incident se je zgodil tudi neznanemu 60-letnemu moškemu iz Pariza, očetu kripto milijonarja. Sredi belega dne so ga ugrabitelji potegnili v avtomobil, ga zadrževali dva dni v hiši južno od Pariza in zahtevali odkupnino med 5 in 7 milijoni evrov. Policija je napadalce aretirala na kraju, šlo pa je za skupino petih mladih oseb, starih med 20 in 27 let.
Ugrabitve se pojavljajo tudi zunaj Evrope. Novembra lani je bil v Torontu ugrabljen Dean Skurka, direktor podjetja WonderFi, ki je moral plačati milijon dolarjev v kriptovalutah. Februarja letos je bila v Čikagu tarča cela družina, skupaj z varuško, od katerih so napadalci zahtevali kar 15 milijonov dolarjev odkupnine.
Tudi znane spletne osebnosti niso varne. Twitch zvezdnico Amouranth, znano po svojih uspešnih kripto investicijah, so marca letos napadli štirje oboroženi napadalci na njenem domu v Teksasu. Eden jo je udaril s pištolo, a je 31-letnica hitro segla po svojem orožju in začela streljati. Napadalci so pobegnili, a so jih kasneje prijeli.
Kripto bogastvo je privlačna tarča. Varnost ni več zgolj digitalno vprašanje — zdaj je zelo resnično in fizično.
Start gumb je v preteklih izdajah operacijskih sistemov Windows igral veliko pomembnejšo vlogo kot danes, ko večina uporabnikov raje klikne na ikono za iskanje in tam poišče želeno funkcijo. Microsoft se je zato odločil, da Start meni nekoliko osveži – ta bo s prihajajočo posodobitvijo za Windows 11 doživel prenovo, ki bo posebej priročna za tiste, ki svoj računalnik ali prenosnik povezujete s telefonom.
Ti uporabniki bodo veseli novega stranskega panela, ki bo omogočal hiter dostop do vseh vaših stikov. Tem boste lahko pošiljali sporočila, jih klicali ali jim delili datoteke, hkrati pa boste na preprost način spremljali napolnjenost baterije svojega telefona.
Nova posodobitev bo prinesla tudi celo vrsto funkcij, ki jih poganja umetna inteligenca. Seveda bodo te na voljo le na napravah, ki podpirajo funkcijo Copilot. Takšni uporabniki že zdaj lahko uporabljajo določene funkcije umetne inteligence, v prihodnosti pa bo ta prisotna v praktično vsakem kotičku operacijskega sistema. Tako boste na primer ob težavah z računalnikom lahko težavo preprosto vpisali v iskalno okno, sistem pa vam bo sam predlagal, kje spremeniti določene nastavitve. Na novo bo zasnovano tudi iskanje – vtipkali boste, kaj približno iščete, umetna inteligenca pa bo prepoznala ustrezne slike ali informacije.
Pametna orodja za pisanje prihajajo tudi v Beležnico in Slikarja: v slednjem boste lahko na sliko dodali do tri vire svetlobe, umetna inteligenca pa bo ustrezno prilagodila osvetlitev.
Novost prihaja tudi v Orodje za izrezovanje, ki bo zdaj samodejno zajelo pomemben del zaslona, ponujena pa bo tudi možnost, da zajeto besedilo prekopirate in prilepite v Word ali Beležnico, kjer ga boste lahko naprej urejali ali spreminjali. Tudi Raziskovalec bo dobil nekaj novih funkcij – denimo, desni klik na Wordovo datoteko bo ponudil možnost ustvarjanja povzetka, pri slikah pa boste lahko neposredno dostopali do možnosti urejanja.
Microsoft je vse te spremembe podrobneje opisal v svojem blogu. Novosti bodo najprej na voljo na najnovejših napravah s čipovjem Snapdragon X, nato pa postopoma tudi na drugih Copilot PC-jih in prenosnikih.
Ljubitelji vesoljskih grozljivk imajo zelo specifičen okus, zapleti teh filmov pa se največkrat vrtijo okoli neke posadke vesoljske ladje, ki sredi potovanja naleti na neznani signal. Namesto da bi ga ignorirali, se odločijo za raziskovanje, kar se na koncu izkaže za usodno napako. Ta klasičen zaplet smo videli že ničkolikokrat, a presneto — stvar je vedno znova efektivna in že na začetku zgodbe ustvari lepo dozo napetosti.
Na takšen način se začne tudi zgodba filma Krvavo obzorje (Event Horizon), ki je v kina prispel leta 1997, režiral pa ga je Paul W. S. Anderson. Čeprav film sprva ni bil preveč uspešen, si je v zadnjih skoraj tridesetih letih prislužil kultni status, saj vsebuje nekaj konkretno strašljivih prizorov in enovrstičnic, kot je: “Kamor mi zdaj gremo, ne potrebujemo oči.” Na žalost film nikoli ni dobil uradnega nadaljevanja, zato oboževalcem ni ostalo drugega, kot da si znova in znova ogledujejo original ter medtem sestavljajo razne teorije o dogodkih, ki so se pripetili nesrečni posadki. Ena najbolj priljubljenih teorij pravi, da se Event Horizon v bistvu dogaja v vesolju Warhammer 40K, saj je ladja med svojim potovanjem prečkala neko drugo dimenzijo, ki jo v Warhammerju poznamo kot The Warp – vesoljski pekel.
Po skoraj tridesetih letih Krvavo obzorje končno dobiva novo uradno vsebino. Žal ta ne bo prišla v obliki serije ali filma, temveč nam bo založniška hiša IDW Publishing predstavila serijo petih stripov z naslovom Event Horizon: Dark Descent. Zgodba se bo odvijala pred tisto, ki smo jo gledali v filmu, spisal pa jo je Christian Ward, poznan po stripu Batman: City of Madness.
Založnik obljublja, da bodo stripi odgovorili na nekatera najbolj vroča vprašanja, na katera oboževalci filma že dolgo iščejo odgovore, in da bomo film lahko pogledali v povsem novi luči. Seveda tudi stripi ne nameravajo varčevati s krvjo, tako da bodo izrisane podobe enako brutalne kot tiste, ki smo jih videli v filmu in jih imamo še danes vtisnjene v spomin.
Prva številka novega stripa izide 20. avgusta letos. Film Event Horizon je na pretočnih servisih težko dostopen, a ga lahko najamete na platformi Apple TV.
Dobra novica za vse navdušence nad izjemno težko pričakovano igro GTA 6. Ne, žal se Rockstar ni premislil in bo še vedno zadevo v igranje ponudil naslednje leto, prav tako je zaman upati, da bo opustil strategijo, ki se je drži že leta in tako bo PC verzija še vedno izšla z zamikom in ta trenutno še nima datuma izida.
Lahko pa končno odtrgate oči od nenehnega vrtenja prvega napovednika, saj se je danes na YouTubu – brez kakršnega koli predhodnega pompa – pojavil napovednik številka dve. Za razliko od prvega se ta bolj osredotoča na dva glavna protagonista, Jasona in Lucio, ki sta partnerja v kriminalnem svetu in hkrati ljubimca. Zdi se, kot da je video vzet iz začetka kampanje, zato bomo najverjetneje na začetku nadzorovali Jasona, ki se odpravi po svojih dnevnih opravkih – ti pa med drugim vključujejo pitje piva, dvigovanje uteži in frajersko vožnjo z avtomobilom po mestu, v katerem ima očitno policija polne roke dela. Ti opravki bi bili tudi odlično izhodišče za uvajalni del, kjer se na lep način priučimo kontrol, nakar na koncu iz zapora poberemo Lucio in se pred nami odpre širša zgodba.
Kar takoj pade v oči, je grafična podoba. Golega igranja sicer še vedno nismo dobili – to verjetno pride, ko bo igra bližje izidu – a se medtem lahko vsaj čudimo nad prelestno grafiko. Ne navdušijo samo podrobne teksture in prelepo osvetljevanje, temveč tudi ljubezen do podrobnosti, ki jih je Rockstar očitno znova vložil v vsak košček izrisane ulice – naj bodo to detajlno poustvarjene notranjosti hiš ali malenkosti, kot je presneto kuštravi brezdomec, ki Jasona zaprosi za drobiž pri njegovem odhodu iz trgovine.
Slabe tri minute dolg napovednik je vsaj nekakšen obliž na rano vaše potrpežljivosti, ki bo morala še malo potrpeti, saj GTA 6 po novem izide 26. maja 2026.
Tako Sony kot tudi Microsoft imata v rokah dve starejši franšizi, ki bi jima v eri predelav še kako prav prišli prenovljeni naslovi. V Sonyjevem primeru govorimo o trilogiji iger God of War, ki so ujete na konzolah PlayStation 3 in 4 – marsikdo bi rad te naslove znova obiskal in obudil spomine, mlajši igralci pa bi zagotovo želeli spoznati začetke Kratosovega jeznega maščevanja bogovom.
Tudi Microsoft je na podoben način v preteklosti pustil igre iz franšize Gears of War, že dolgo pa poslušamo govorice o tem, da naj bi založnik načrtoval predelavo začetne trilogije in jo končno v celoti ponudil tudi igralcem na PC-ju. Prvi korak v tej smeri so naredili že leta 2015, ko je izšla predelava prve igre z naslovom Gears of War: Ultimate Edition. Ta je povsem prenovila grafično podobo in igro prvič ponudila tudi PC igralcem. A Microsoft nato ni sledil z nadaljnjimi predelavami drugega in tretjega dela, ki skupaj zaokrožita zgodbo glavnega junaka Marcusa Fenixa.
The iconic original returns. Gears of War: Reloaded comes to Xbox Series X|S, Windows PC, PlayStation 5 and Steam on August 26th.
Upi so znova oživeli včeraj, ko je Microsoft nenadoma napovedal projekt Gears of War: Reloaded. Marsikdo je ob tem naslovu pomislil, da je založnik končno razvijalcu The Coalition dovolil pripraviti obnovljen paket vseh treh iger, a žal je realnost nekoliko drugačna. Gears of War: Reloaded je namreč še ena predelava prvega dela – tokrat nadgradnja različice Ultimate Edition, ki bo podpirala ločljivost 4K, nadgrajene teksture, osvetlitev in posebne učinke, število sličic na sekundo pa se bo ustavilo pri 120. Nalagalni zasloni bodo odpravljeni, kar pomeni, da bodo igralci lahko kampanjo doživeli bolj tekoče.
Vseeno to ni povsem nov projekt – Reloaded najverjetneje obstaja predvsem zato, da lahko Microsoft igro prvič izda tudi na Sonyjevi konzoli PlayStation 5, kamor je v zadnjem letu že preselil lepo število svojih ekskluziv. Te so na novi platformi ustvarile lep dobiček, zato ni presenečenje, da poskušajo enako tudi z Reloaded. Igra bo izšla tudi na PC-ju in konzoli Xbox Series X, cena pa bo znašala 40 evrov. Obstoječi lastniki različice Ultimate Edition bodo nadgradnjo prejeli brezplačno – a samo v primeru, da so igro kupili pred 5. majem 2025.
Izid je trenutno načrtovan za 26. avgust. Studio The Coalition je sicer že lani napovedal novo igro Gears of War: E-Day, a ta za zdaj še nima niti približnega datuma izida.
Netflix se zagotovo s solzami v očeh te dni pripravlja na zaključek korejske serije Squid Game. Razlog za žalost je konkreten, saj je prva sezona postavila absolutni rekord gledanosti na platformi Netflix – in dvomimo, da bo pretočni gigant takšne številke še kdaj dosegel. Prvo poglavje je namreč izšlo ravno sredi korone, ko smo vsi sedeli doma in buljili v zaslone.
Vendar se niti druga sezona ni slabo odrezala – premiero je doživela decembra lani, v 72 urah pa si jo je ogledalo kar 68 milijonov uporabnikov. V kar 92 državah po svetu se je serija povzpela na prvo mesto gledanosti. Osebno sem še vedno mnenja, da je bila druga sezona razrezana na dva dela, vendar Netflix vztraja, da bo zaključek prišel s tretjo sezono – ta pa je zdaj dobila svoj prvi dražilnik.
Po kaotičnem finalu prejšnjega poglavja se bodo stvari očitno, vsaj za nekaj časa, malce umirile. Glavni junak Seong Gi-hun je zadnji spopad preživel, organizatorji iger, ki jih vodi Front Man, pa so mu ponudili še eno priložnost. Pripeljejo ga nazaj v barake – v krsti. Seong odpre oči in je pripravljen na zaključek iger. Tekmovalcev je kljub uporu ostalo dovolj, da se lahko odvije finale, čeprav moram priznati, da so tisti najbolj zanimivi liki poškodbam podlegli že v prejšnji sezoni. Kakšne bodo smrtonosne igre tokrat, nam Netflix v dražilniku seveda ni želel razkriti, a očitno se bo vsaj ena vrtela okoli avtomatov gashapon.
Tretja in hkrati zaključna sezona serije Squid Game bo izšla 27. junija in zanimivo bo videti, kaj nas čaka v prihodnosti te franšize. Netflix je zagotovo ne bo kar pustil počivati – že so se pojavile govorice, da bomo dobili ameriško predelavo, ki jo bo režiral priznani ustvarjalec David Fincher.
Starejši uporabniki interneta smo se v svojem življenju morali posloviti že od dveh programov, ki sta nekoč močno prevladovala na področju medosebnega komuniciranja – ironično pa je za obema stal Microsoft. Najprej je ugasnil njihov čvekalni program MSN Messenger, nato pa je začela toniti aplikacija Skype, ki jo je Microsoft prevzel leta 2011 – in to za ceno 8,5 milijarde dolarjev.
Skype je bil nekoč tako priljubljen, da smo ga uporabljali povsod, na vrhuncu svoje slave pa je imel več kot 100 milijonov uporabnikov. V zgodnji dobi interneta je bilo neverjetno, da si lahko nekoga poklical – ne prek telefona, temveč kar prek spleta – ob tem pa ti ni bilo treba plačevati nobene naročnine, kot jo zahtevajo ponudniki mobilnih omrežij. Brezplačno si lahko klical na kateri koli konec sveta in celo sodeloval v video pogovorih.
Ta preprostost uporabe je bila glavna privlačnost aplikacije, ki pa je z leti začela izgubljati na priljubljenosti. Konkurenca namreč ni počivala, uporabniki pa so začeli prehajati na izdelke, ki so delovali bolje in bili lažji za uporabo. Microsoft je medtem v Skype začel dodajati nepotrebne funkcije, uporabniški vmesnik pa se je nenehno spreminjal. Aplikacija je bila sicer še vedno razmeroma priljubljena, saj so uporabniki z leti nabrali obsežne sezname stikov, do katerih so dostopali le prek Skypa. A leta 2015 je na sceno stopil Discord, ki ni zamenjal le klasičnih forumov, temveč je začel hitro krasti tudi Skypeove uporabnike – predvsem med igričarji.
Skype je tako začel izgubljati svojo bazo, in čeprav je imel leta 2023 še vedno 23 milijonov uporabnikov, to za Microsoft ni bilo dovolj. Med pandemijo koronavirusa je podjetje začelo pospešeno promovirati alternativno aplikacijo Teams. Microsoft je očitno uvidel, da padca uporabnikov ne bo mogel zaustaviti, zato je februarja letos napovedal upokojitev Skypa, včeraj pa je uradno nastopil dan za pisanje njegove osmrtnice.
Skype je tako po 22 letih postal stvar preteklosti. Če obiščete uradno spletno stran za prenos, boste na vrhu opazili pasico, ki vas preusmeri na prenos programa Teams. Ta bo samodejno sinhroniziral vse vaše Skype stike.
