Francoski založnik Ubisoft se je v zadnjem letu zavedel, da po ustaljeni poti ne more več nadaljevati, saj bi ga sicer utegnil doleteti bankrot, kar bi močno pretreslo celotno evropsko igričarsko sceno. Grenko lekcijo sta mu zadala dva draga in finančno neuspešna projekta, Star Wars: Outlaws in Avatar: Frontiers of Pandora. Po njuni polomiji je večkrat prestavil izid igre Assassin’s Creed Shadows, ki je nato izšla v bolj dodelanem stanju kot prejšnja projekta. Čeprav se je prodajala solidno, naklada še vedno ni bila dovolj visoka, da bi lahko Ubisoft brezskrbno zrl v prihodnost.
Kljub temu je šlo za pomemben prvi korak in nedavno finančno poročilo razkriva, da založnik namerava nadaljevati v tej smeri. Med interno revizijo največjih naslovov v razvoju se je Ubisoft odločil ekipam nameniti dodaten čas, da na trg pripeljejo čim bolj dodelane in spolirane igre, kar naj bi prineslo tudi boljše prodajne rezultate. Še posebej so na tem mestu omenili Assassin’s Creed Shadows, ki je očitno vsaj približno dosegel zastavljene prodajne cilje, zato nameravajo podobno taktiko uporabljati tudi pri prihodnjih izdajah.
O katerih igrah točno govorimo, Ubisoft ni razkril, a ker gre za njihove največje franšize, lahko skoraj zagotovo računamo na nove dele serij Assassin’s Creed, Far Cry, Ghost Recon in Rainbow Six. Žal je malo upanja, da bi kmalu videli svež del franšize Watch Dogs, a morda bo izid GTA 6 znova vzbudil zanimanje založnikov za sodobne odprte svetove. Tu notri se morda skriva tudi predelava igre Splinter Cell, ki je bila najavljena že dolgo nazaj, a še vedno o njej ne vemo praktično ničesar razen tega, da obstaja.
V poročilu se omenjata leti 2027 in 2028, kar namiguje, da Ubisoft letos in prihodnje leto ne bo postregel z nobenim velikim AAA naslovom. Izjema ostaja nesrečna predelava Prince of Persia: The Sands of Time, ki je bila že večkrat prestavljena. Razvoj so začeli praktično znova, a naslov je še vedno načrtovan za trenutno finančno leto, ki se pri Ubisoftu zaključi marca 2026.
Razvijalec Obsidian Entertainment je pred tremi meseci izdal povsem spodobni RPG Avowed, ki pa mu je malo zmanjkalo, da bi ga lahko priporočili prav vsem navdušencem nad videoigrami. Zanimivo je, da je ekipa tokrat pripravila hvalevreden prvoosebni boj, medtem ko je pri zgodbi nekoliko pogorela – v preteklosti je veljalo ravno nasprotno.
Nekaj mesecev po izidu je v igričarski industriji že dovolj časa, da se začne razmišljati o prihodnosti, a so bili nadaljnji koraki za Avowed doslej precej nejasni. Prejšnji teden je razvijalec naposled razkril nekaj podrobnosti, vendar žal ni omenil večjega DLC-ja, zato še vedno ne vemo, ali se je Avowed na trgu odrezal dovolj dobro, da bi Microsoft odobril obsežnejšo razširitev, ali pa je to vse, kar bomo dobili od tega prvoosebnega RPG-ja.
Vsaj deležni smo posodobitve 1.4, ki bo najbolj razveselila igralce z izrazito arahnofobijo. Avowed namreč vsebuje veliko pajkov, ki so zelo podrobno upodobljeni, njihove animacije pa lahko vzbudijo nelagodje. Zdaj jih lahko v nastavitvah onemogočimo z možnostjo “Arachnophobia Mode”; pajke nadomestijo lebdeče, okrogle entitete, ki so precej manj grozeče. Po novem lahko v kampu prevrtimo čas naprej, zemljevid pa ob raziskovanju hitreje razkriva s temo pokrite predele. Vse skrinje z zakladom so zdaj vidne tudi na mini mapi.
Obsidian načrtuje še dve večji posodobitvi. Poleti bomo dobili eno, ki bo izboljšala sistem kuhanja in kovačenja, dodala nove sposobnosti, NPC-ji bodo dobili nove vzorce obnašanja, na zemljevid pa bomo lahko končno dodajali lastne oznake. Jeseni sledi še ena obsežna posodobitev, ki bo uvedla možnost ponovnega preigravanja (New Game+), nov tip orožja, fotografski način ter možnost spreminjanja naše podobe sredi kampanje.
Medtem ko ima Obsidian polne roke dela z razvojem The Outer Worlds 2, ki izide še letos, lahko Avowed igrate tudi prek servisa Game Pass.
Na YouTubu imamo že nekaj časa funkcijo, kjer lahko na sledilni črti posnetka vidimo graf vzponov in padcev gledanja posameznega videa, kar je še posebej priročno za daljše videoposnetke, saj tako gledalec hitro lahko vidi, kje v njem so se zgodile najbolj pomembne stvari in si lahko ta del hitro ogleda. Očitno pa je ta funkcija, imenovana Peak Points, pomembna tudi za oglaševalce in YouTube jo zdaj namerava zlobno izkoristiti za bolj efektivno serviranje oglasov.
YouTube se je od svojih začetkov precej spremenil, saj platforma včasih reklam sploh ni poznala. Vendar je vzdrževanje strežnikov za brezplačno nalaganje posnetkov presneto drago, zato je sčasoma Google začel v posnetke vrivati oglase, ki so bili sprva kratki, nakar so začeli trajati tudi po več minut in so se začeli odvijati eden za drugim, včasih pa jih sploh ni možno preskočiti. Nakar se je Google začel še boriti proti vtičnikom za blokiranje oglasov, vse to pa so počeli z namero, da bi čim več ljudi prepričali v plačevanje mesečne naročnine za YouTube Premium.
Nova taktika serviranja oglasov se bo zdaj začela vrteti okoli najbolj zapomljivih delov posnetka. Oglaševalci so ugotovili, da je gledalec najbolj dovzeten za gledanje posnetka ravno, ko ta doseže Peak Point videa in takrat je največja pozornost usmerjena v telefon/monitor/televizor. Zato bodo zdaj ravno v teh momentih preko umetne inteligence Gemini AI začeli gledalcu servirati reklame, saj naj bi se te takrat najbolj vtisnile v spomin. YouTube dela celo na tipu oglasov, kjer se bo ob zaključku oglasa odprlo posebno okno, tam pa bomo lahko kupili oglaševan produkt in brskali po sorodnih izdelkih.
Osebno se mi stvar zdi naravnost nagnusna, saj so zdaj začeli oglaševalci že izkoriščati emotivno stanje gledalca in res upam, da jih ta taktika ugrizne v rit in se bo gledalcu v spomin namesto želje po nakupu vtisnil nadležni občutek, ki ga je dobil, ko je takrat ugledal znamko oglaševanega produkta.
Novejši dvojec Doom iger sem imel že od začetka rad, a sta se mi zares priljubila šele takrat, ko sem zbral pogum za preigravanje na Nightmare težavnosti, saj šele takrat vidiš in začutiš, koliko napora in ljubezni je razvijalec id Software vložil v sestavljanje stopenj. Ta studio je sicer že desetletja znan po mojstrskem sestavljanju enoigralskih prvoosebnih streljačin in morda se mu je edino zalomilo pri ustvarjanju odprtega sveta znotraj igre Rage 2.
Ta manjši spodrsljaj kljub temu ni ugasnil ogromnih pričakovanj za njihov najnovejši naslov Doom: The Dark Ages, ki našega najljubšega klavca demonov pošlje nazaj v srednji vek, in tako se lahko od blizu malce bolje spoznamo z njegovo zgodovino, za povrh pa lahko tudi skočimo v ero streljačin, ki je id Software še ni obiskal.
Razvojna ekipa: id Software Založnik: Bethesda Softworks Platforme: PC, PS5, XSX Steam:Povezava Datum izida: 15. maj 2025 Cena: 79,99 €
NAPOVEDNIK
In svojo nalogo so zopet dobro opravili, saj je razvijalec znova dokazal, da zna sestaviti raznovrstno enoigralsko kampanjo in ga ni strah poskusiti dostaviti nekaj novega. Čestitati mu je torej treba za pogum, vendar pa so ob tem inoviranju občasno tudi malce brcnili v temo. K sreči sta streljanje in akcija še vedno dovolj zabavna, da tem zameram malce pogledamo skozi prste, a splošno gledano mi je izmed te nove trojice Doom iger The Dark Ages bil še najmanj všeč.
id Software je že pri prvem napovedniku obljubljal, da bodo tokrat veliko več vložili v zgodbo in vmesne sekvence, kar zna biti za koga dobra novica. Osebno mi je bil ljubši pristop iz leta 2016, kjer si naš glavni junak ni dajal opravka z ničemer drugim kot pa z golim klanjem demonov, občasno pa moral pogledati kakšno kratko vmesno sekvenco, ki je služila kot izgovor za selitev na novo lokacijo.
Igra nas včasih posadi tudi na krov ogromnega robota ali hrbet letečega zmaja. Ti igralni vložki malce razgibajo kampanjo, a kakšnega naprednega igranja ne ponudijo.
The Dark Ages sliko že od začetka postavi bolj na široko, saj smo prisotni boju med King Novikom (dobričinom) in princem teme Ahzrakom (zlobcem). Med njima se je vnela huda vojna in hitro postane jasno, da Novik bije izgubljajočo vojno, saj demoni uletavajo iz vseh strani. Na pomoč priskočijo Makyrsi, tentaklasti vesoljci, ki jim je uspelo v svoj primež dobiti našega glavnega junaka Slayerja, tega pa nato pošljejo na pomoč kot nekega superjunaka, nakar ga po opravljeni nalogi pospravijo nazaj v energetsko celico.
Zgodba Pulitzerja ne bo pobrala, vendar je kljub temu zabavno gledati razmerje sil in tretiranje našega heroja, ki ga vsi označujejo kot orožje za skrajno silo. Že zaradi tega se takoj počutiš kot slaboritnež, ta občutek pa skoči v stratosfero, ko prvič iz višine skočiš na bojišče in z udarnim valom pospraviš cel val manjših nasprotnikov.
Skrivnosti je zdaj na vsaki stopnji ogromno in za dostop do njih bo občasno treba pobrati tudi kakšno barvno kartico.
Kljub dodatni zgodbi The Dark Ages ni postal nenadoma pripovedna avantura, ampak je njen namen še vedno dostaviti z adrenalinom nabito strelsko izkušnjo. Kako ta poteka, je zdaj izkušenim igralcem te franšize že znano, čeprav je vsak del na tem področju malce inoviral: prejšnje poglavje Eternal je denimo veliko stavilo na hitro izmikanje sovražnim izstrelkom in veliko je štel pravilen vzorec napadov, izmikov in uporabe posebnih orodij.
The Dark Ages nam želi predstaviti malce drugačen igralni način, saj je Slayer zdaj bolj na poškodbe odporen tank, ki lahko preživi ogromno izstrelkov, medtem ko trdno stoji na tleh, nakar bližnjemu napadalcu zabije uničujoč udarec. Veliko vlogo pri tem ima ščit, ki je bil v napovednikih predstavljen kot neka stranska zadeva, a je v bistvu vaše glavno orožje za boj proti demonskim silam.
Ta ščit najprej služi kot gola zaščita pred rafali, a kaj kmalu spoznamo, da lahko z njim tudi pariramo udarce nasprotnikov in te na ta način za nekaj časa omamimo. Tudi ta del je bil v napovedniku predstavljen bolj na hitro, vendar ga boste na višjih težavnostih redno uporabljali, saj pariranje lahko močno poškoduje nasprotnika in načne živce večjim šefom. Večji in manjši demoni začno sčasoma proti vam izstreljevati različno obarvane izstrelke in tudi te bo treba uspešno parirati, pri šefih pa sem zaradi teh napadalnih vzorcev obudil spomine na igro Returnal. Skozi kampanjo se boste v glavnem spopadali z že znano vrsto nasprotnikov iz prejšnjih iger, ki pa so tule malce manj tehnološko dovršeni – navsezadnje naj bi bili v srednjem veku.
Pri šefih veliko šteje pravočasno pariranje zelenih izstrelkov in brez tega na višjih težavnostih enostavno ne boste preživeli.
Šefi se v glavnem delijo na tiste večje grdavže in stranske šefe, ki jih lahko odkrijemo med sprehajanjem po na pol odprti mapi, in te obstranske dejavnosti nadomeščajo tiste posebne sobe z izzivi, ki smo jih v Eternal odklepali preko ključev. The Dark Ages se na splošno čuti kot malce lažji naslov od predhodnikov, vendar znajo biti šefi občasno kar naporni in znajo stestirati vaše sposobnosti, a zelo redko boste naleteli na kakšnega, ki ob sebi nima še armade manjših demonov. Nekateri so celo tako tečni, da so na vaše izstrelke povsem odporni, vse dokler okoli ne pobijete dovolj manjših ali večjih demonov.
Na pol odprte mape so razvijalcu dale novo priložnost, da po stopnjah razporedi cel kup skrivnosti, in pot do teh je mnogokrat povsem očitna. Občasno boste morali rešiti kakšno uganko preko uporabe ščita, ki ga lahko v stilu God of Wara tudi mečete naokoli in tako odpirate vrata, za nagrado pa lahko poberete dodano municijo, zlato ali pa dodatno življenje – naenkrat lahko nosite okoli tri takšne žetone, ki vas ob momentu smrti oživijo nazaj na bojišče, a pozor: žetoni se porabijo tudi, če potem umrete in ponovno naložite položaj.
Zlato boste porabljali za nadgradnjo orožij, ki so tokrat nekam dolgočasna. Kot navadno sem največ uporabljal dvocevno puško, saj mi ostala sejala smrti velikokrat preprosto niso ustrezala, in zdi se mi, da tule id Software ni preveč dobro izkoristil tematike srednjega veka. Še vedno namreč vihtimo moderna orožja, ki pa jim tokrat zaradi ščita manjka sekundarni način uporabe, tako da boste večino nadgrajevali samo njihovo efektivnost in poškodbe. Tisti drobilec lobanj, ki je v napovedniku prejel toliko opevanja, se v praksi izkaže zgolj za pljuvalo manjših izstrelkov, ki je namenjeno večjemu valu šibkejših nasprotnikov, a te lahko bolj efektivno pospravite s ščitom in iz tega tudi iztržite zalogo zdravja in ščita.
Orožja so nekam dolgočasna, saj jim manjka sekundarni način proženja. Dvocevka je kljub temu še vedno kralj vsakega bojišča.
Grafično je tole lep naslov, ki mi je dal vedeti, da je moja grafična kartica RTX 3070 zrela za pokoj, saj pri ločljivosti 2560×1440 na bolj odprtem delu mape, kjer se naenkrat mudi ogromno nasprotnikov, tudi na najnižji grafični nastavitvi nisem mogel doseči stabilnih 60 sličic na sekundo. Na glasbenem področju se čuti, da pri igri tokrat ni sodeloval Mick Gordon, ki je za Eternal priskrbel tako prepoznavne glasbene iztočnice, in čeprav tudi The Dark Ages nima slabe glasbene podlage, se ta vseeno čuti kot korak nazaj v primerjavi s prejšnjim delom.
In to na splošno velja za celo kampanjo, ki je tule ogromna in šteje kar 22 misij. id Software se je sicer veliko hvalil s tem, da bo nova igra dostavila igralcem neko povsem novo in originalno izkušnjo, in čeprav neke spremembe so, te največkrat niso tako opazne ali pa dostavijo igranje, ki ni tako premišljeno kot v Doomu 2016 in Eternal.
Pod črto potegnjeno je tole še vedno zabaven in adrenalinski naslov, na splošno pa na področju enoigralskih streljačin že dolgo vlada suša. A ne morem mimo tega, da je morda razvijalec igralno formulo na nekaterih mestih spreminjal samo zato, da bi dostavil nekaj novega, rezultat pa na koncu ni dostavil tega, kar bi si igralci od Dooma želeli.
Franšiza Half-Life je ena tistih, kjer vsak nov izdelek potrebuje ogromno let razvoja, še preden pa kaj sploh izide, nas preplavi cela poplava govoric – od katerih je marsikatera čista izmišljotina. Prvotni Half-Life je izšel davnega leta 1998 in s svojimi inovativnimi igralnimi mehanikami pretresel igričarsko industrijo. Razvijalec Valve je podoben potres povzročil še enkrat leta 2004 z nadaljevanjem Half-Life 2. Nakar je očitno ugotovil, da je delanje iger zamudno in nepotrebno opravilo – ter se raje osredotočil na pobiranje denarja prek digitalne trgovine Steam. Kodiranje iger pa se je v pisarnah nato dogajalo bolj po naključju – ko je kakšnemu zaposlenemu med srkanjem koktajla roka po nesreči padla na tipkovnico službenega računalnika.
Medtem oboževalci niso mirovali. Ekipa zanesenjakov po imenu Crowbar Collective je pred dvema desetletjema začela delati na popolni predelavi izvirnega Half-Lifea, in to kar v pogonu drugega dela – Source. Projekt je zahteval enormno količino časa, saj so pri njem sodelovali prostovoljci, ki niso želeli zgolj nadgraditi grafike, ampak tudi posodobiti nekatere stopnje in zasnovo igre. Valve je bil nad njihovo vztrajnostjo in kakovostjo dela tako navdušen, da jim je omogočil uradno prodajo igre prek Steama. Projekt Black Mesa je tako prvič izšel leta 2015 – a še nedokončan, saj so manjkale zaključne stopnje v vesolju Xen, ki so jih dokončali šele leta 2020.
Black Mesa je danes dokončan projekt, ki je že nekaj let na voljo, pišem pa o njem zdaj zaradi njegove izjemno ugodne cene. Crowbar Collective namreč igro trenutno prodaja s kar -90 % popustom, kar pomeni, da stane le 1,95 evra. Gre za največji popust v zgodovini igre, ki sovpada s praznovanjem 10. obletnice, odkar se je naslov prvič pojavil na Steamu. Ob tej priložnosti so razvijalci pripravili tudi večjo posodobitev z imenom Resonance Decade, ki prinaša optimizacije in popravke hroščev kar to ponudbo naredi še bolj mamljivo.
Ta ogromen popust velja do 19. maja. Crowbar Collective trenutno nima načrtov za nove Half-Life projekte, saj so zaposleni z razvojem večigralskega naslova Rogue Point.
Zgodbe te legendarne franšize pa s tem še ni konec. Pridna ekipa modderjev trenutno dela na projektu Operation: Black Mesa, ki bo v sodobno grafično podobo preoblekla dodatka Opposing Force in Blue Shift, vse glasnejše pa so tudi govorice, da naj bi Valve kmalu najavil povsem novo poglavje franšize. Ne smemo pozabiti tudi na obsežno RTX obdelavo drugega dela, ki naj bi ravno tako izšla kmalu, saj je že dobila demo.
Serija Pisarna se je v zgodovino zapisala kot ena tistih redkih komičnih serij, ki jih ljudje lahko gledajo znova in znova – in se jih še vedno ne naveličajo. Gre za enega tistih izdelkov, iz katerega se vrstice redno recitirajo širom interneta, oboževalci pa so se na pisarne Dunder Mifflina tako navadili, da se epizode pogosto vrtijo v ozadju, medtem ko počnejo kaj drugega. Marsikdo si avanture Michaela Scotta celo zavrti za lažjo potopitev v spanec.
Zaradi vseh teh razlogov je ta licenca izjemno dragocena, kar se še kako dobro zaveda njen lastnik NBC Universal, ki stoji za pretočnim servisom Peacock. Čeprav se je The Office zaključil že pred dvanajstimi leti, je še vedno eden ključnih adutov njihove pretočne ponudbe. NBC-ju je končno uspelo prepričati ustvarjalca serije Grega Danielsa, da pripravi nov projekt, ki bo umeščen v svet Pisarne.
Gre za novo serijo z naslovom The Paper, ki jo Daniels ustvarja v sodelovanju z Michaelom Komanom – slednji je pred tem deloval kot izvršni producent in pisec serije Nathan for You. Dogajanje bo znova umeščeno v pisarniško okolje, le da bomo tokrat spremljali zaposlene pri časopisu The Truth Teller, ki je bil nekoč zelo priljubljen, a mu je sčasoma upadla branost. Časopis je prevzelo energično novo podjetje, ki ga želi povrniti na pota stare slave – in na to potovanje bomo povabljeni tudi gledalci.
Gre za povsem novo zgodbo, ki pa bo imela ohlapne povezave s serijo Pisarna. No, morda ne bodo tako zelo ohlapne, saj bo v seriji nastopal tudi Oscar Nuñez, ki se ga spomnimo kot računovodjo v Dunder Mifflinu. Njegova kariera je, kot kaže, zavezana podjetjem tik pred propadom. Ob njem bo nastopila še Sabrina Impacciatore, ki je svoj neizmeren talent pokazala v drugi sezoni serije Beli lotos.
The Paper za zdaj še nima napovednika, je pa NBC Universal na družbenih omrežjih sporočil, da bo serija premierno prikazana enkrat septembra. Čeprav Peacock v Sloveniji ni dostopen, je mogoče del njegove vsebine spremljati prek servisa SkyShowtime – in upamo, da bo tja prispel tudi The Paper.
Igri Dead Island 2 nihče ni napovedoval svetle prihodnosti, saj je bil ta projekt v razvoju celo večnost, vmes pa sta se na njej zamenjala kar dva razvijalca, dokler ni finalne različice dostavil razvijalec Dambuster Studios. A po nekem čudežu smo na koncu dobili dejansko zabaven produkt, ki mi je bil osebno bolj všeč kot pa veliko višje ocenjeni Dying Light 2. Dead Island 2 se namreč ni jemal preresno, orožja so bila presneto zabavna in nekdo se je spustil v detajlno poustvarjanje okolice Los Angelesa in je atmosferično preobrazil v zombijaško obsedeno apokalipso.
In zdaj lahko v temu naslovu uživate povsem brezplačno tudi vsi tisti, ki ste bili do sedaj v dvomih, če si morda ta naslov zares zasluži vaših 60 €, saj ga Epic Games v sklopu nove razprodaje ponuja popolnoma brezplačno. Zgolj skočite na naslednjo povezavo in si naslov prenesite v svoj katalog iger in tam vam bo na voljo vse dokler Epic Games ne bankrotira in ugasne strežnikov.
Poleg igre Dead Island 2 vam Epic Games brezplačno ponuja tudi indie grozljivko Happy Game. Ta ima resda bolj preprosto podobo in je bilo v njo vloženega manj proračuna, vendar je ob svojem izidu leta 2021 pokasirala visoke ocene, tako da si jo je vredno aktivirati v vaši knjižnici iger preko naslednje povezave.
Oba naslova bosta za brezplačni prevzem na voljo vse do 22. maja. V tem času lahko pokukate tudi na Epic Games razprodajo, ki nudi kar nekaj lepih popustov.
Srednjeveški realistični RPG Kingdom Come: Deliverance 2 je star komaj dobre tri mesece, a igralci že zrejo proti obzorju nove vsebine. Čeprav že osnovna igra ponuja titansko kampanjo, ki vas kaj hitro lahko zaposli za okoli 100 ur igralnega časa, je nekaterim tudi to premalo. Razvijalec Warhorse Studios zvestim privržencem seveda ne namerava obrniti hrbta, zato je že pred izidom začel prodajati sezonsko prepustnico. Ta poleg dobrot znotraj igre obljublja tudi trojico DLC-jev, ki bodo prinesli eno večjo misijo.
Prva od teh nosi naslov Brushes with Death in v ospredje postavi skrivnostnega slikarja po imenu Master Voyta, ki poskuša ustvariti svojo največjo mojstrovino – a za to potrebuje našo pomoč. Henry bo moral znova zavihati rokave, saj nas pot neizogibno vodi skozi situacije, kjer bo treba včasih vihteti jezik, včasih pa tudi meč. Zgodba se bo odvijala na obeh obstoječih mapah, za začetek te nove misije pa ne bo treba izpolniti nobenih posebnih pogojev. Tako se bodo v preigravanje lahko podali tudi tisti, ki glavne zgodbe še niso zaključili.
Uspešno zaključen DLC bo omogočil okraševanje ščitov, ki jih najdemo skozi igro. Zanje bomo lahko sami izbirali kombinacije barv in motivov – nekatere ste morda že odklenili med igranjem, druge pa lahko odkrijete dodatno.
Dodatek Brushes with Death je zdaj že na voljo za vse, ki ste kupili sezonsko prepustnico ali ob izidu izbrali zlato različico igre. Ostali pa lahko DLC kupite tudi ločeno – po ugodni ceni 5,99 €. Poleg DLC-ja je igra dobila tudi večjo posodobitev 1.3, ki je seveda brezplačna, ta pa poleg popravkov v igro doda tudi konjske dirke.
Tako kot zmeden kupec, ki skače iz vrste na eni blagajni v drugo in se nato premisli ter skoči nazaj v prvotno vrsto, se te dni obnaša pretočni servis Max, ki preprosto ne zna odnehati s spreminjanjem svojega imena. Težave s poimenovanjem sicer segajo že daleč v preteklost, ko so bili uporabniki zmedeni zaradi HBO Go in HBO Now, in očitno ista oseba, ki je takrat sprejemala te odločitve, še vedno dela tam – in je enako zmedena kot nekoč.
Max je včeraj napovedal, da se bo poslovil od imena, ki mu ga je Warner Bros. nataknil pred vsega dvema letoma – čeprav tega nihče ni posebej zahteval. Servis se torej vrača k staremu imenu HBO Max, s čimer nas ponovno čaka vizualna prenova aplikacije. Spomnimo: ob prehodu z HBO Max na Max smo morali aplikacijo na televizorjih povsem na novo namestiti, a je vsaj prehod potekal brez bolečin, saj so bile naše gledalne navade lepo prenesene. Za zdaj še ni jasno, ali bomo tudi tokrat morali prenesti novo aplikacijo in ali se bo barvna shema spet spremenila iz vijolične nazaj na črno-belo.
Kaj je razlog za vnovično spremembo? Vodilni so v uradni izjavi zapisali nekaj, kar je gledalcem že dolgo jasno – ljudje si ne želijo le poplave povprečne vsebine, ki obstaja zgolj zato, da »nekaj je«, ampak raje kakovostne filme in serije. Osebno – ko mi kdaj zmanjka navdiha za gledanje, raje znova pogledam kakšen že znan in preverjen naslov, kot da bi čas zapravljal s podpovprečnimi epizodami. Najraje se takrat vrnem v objem HBO-ja, ki pod svojim okriljem skriva kopico legendarnih izdelkov.
Warner Bros. je z opustitvijo imena HBO Max in prehodom na Max želel znamko narediti širšo – tudi zaradi vključitve kataloga Discovery+, kar je med drugim pripeljalo do poplave resničnostnih oddaj, kot je »90 dni kasneje«. A očitno to ni prineslo želenih rezultatov in v podjetju so zdaj spoznali, da svojo prihodnost vidijo v kakovostni vsebini. In najboljši sinonim za to ime ostaja – HBO.
Sprememba imena naj bi se zgodila nekje poleti, upamo pa, da bo izvedena hkrati na vseh trgih po svetu.
Decembra lani smo si lahko ogledali prvi dražilnik novega Supermana, ki nosi zelo pomembno vlogo. Gre namreč za prvi film v prenovljenem DC-vesolju, ki sta ga pred leti začrtala James Gunn in Peter Safran. Dvojec je dobil zeleno luč s strani Warner Brosa, saj si je studio želel ustvariti lastno različico Marvelovega vesolja, v katerem so filmi in serije medsebojno štorijalno povezani – kar naj bi izboljšalo gledanost vseh teh vsebin. DC bo šel v primerjavi z Marvelom še korak dlje, saj bodo igralci iz filmov svoje like upodabljali tudi v animiranih projektih in videoigrah. A vendarle vsi ti projekti ne bodo del istega vesolja – izjema bosta denimo serija Penguin in drugi del Batmana z Robertom Pattinsonom.
Superman je bil že v prvem dražilniku videti, no, super, prvi daljši napovednik pa prav tako ne razočara. Naslovno vlogo je tokrat prevzel David Corenswet, ki ga najprej vidimo v intervjuju z Lois Lane (Rachel Brosnahan). V enem od kadrov David pokaže, da njegov globok in prefinjen glas lepo ustreza temu superjunaku – marsikoga morda v tistem trenutku spomni na Christopherja Reeva, ki je pred desetletji nepozabno upodobil to ikonično vlogo.
Pridni superjunak bo bdel nad mestom Metropolis, a njegovi pogumni podvigi ne bodo všeč vsem. Še posebej z njim nista zadovoljna vlada in vojska, saj Superman prevečkrat stvari vzame v svoje roke. Njegova civilna identiteta, Clark Kent, se brani, da želi zgolj pomagati ljudem in da nima političnih ambicij. Za to mu je lahko hvaležen celo predsednik ZDA, saj se edino Superman lahko postavi po robu zlikovcem, kot sta Lex Luthor in The Engineer. Pri varovanju nedolžnih mu bodo pomagali tudi drugi junaki, kot so Mister Terrific, Green Lantern in Hawkgirl, ob strani pa mu bo stal tudi njegov zvesti pasji prijatelj Krypto.
Superman v kina prihaja 11. julija, zgodba prenovljenega DC-vesolja pa se bo avgusta nadaljevala z 2. sezono serije Peacemaker.
Ukrajinski studio GSC Game World nam je konec lanskega leta obljubil, da bo njihova trilogija iger Stalker, sestavljena iz naslovov Shadow of Chernobyl, Clear Sky in Call of Pripyat, dobila manjše prenove, ki jih bomo tokrat prejeli tudi na PC-ju. Včeraj pa je GSC končno pokazal, da namerava to obljubo držati – dobili smo namreč napovednik za paket iger, ki se bo imenoval Stalker: Legends of the Zone Trilogy – Enhanced Edition.
Oboževalci te franšize najbrž veste, da je GSC ta paket predelav že izdal, vendar smo tako prenovljene igre lahko igrali le na konzoli Nintendo Switch in na konzolah prejšnje generacije. Enhanced Edition bo zdaj vse tehnične izboljšave prenovljene trilogije predstavil tudi PC-igralcem ter vsem, ki se zabavajo na konzolah PlayStation 5 in Xbox Series X. Zgornji napovednik sicer ne pokaže kakšnih resnih izboljšav v primerjavi s tistimi različicami, ki jih PC-igralci že dolgo spremljamo – in smo jih v nekaterih primerih tudi bogato nadgradili z modi, ki znajo precej polepšati grafično podobo. A igranje z modi ni za vsakogar, zato bi tudi nekateri PC-igralci raje preprosto prenesli igro s Steama in se takoj podali v igranje olepšane različice, ki bo vključevala nov sistem osvetlitve, izboljšane senčnike, vmesne sekvence ter bolj podrobne teksture.
Morda najpomembnejša novost te prenove je uradna podpora za kontrolerje, saj te funkcionalnosti na PC-ju niso omogočili niti modi. Res je sicer, da lahko trilogijo iger preigravaš s ploščkom ob pomoči zunanjih programov, vendar to ne more nadomestiti uradne podpore, kot smo jo denimo videli na Nintendo Switchu – za izbiro orožja se bo odprlo kolesce, tudi upravljanje inventarja pa bo zdaj lažje in bolj intuitivno. Podpore bodo zagotovo veseli tudi vsi tisti, ki igrajo na prenosnih napravah, kot sta Steam Deck ali Legion Go.
Nadgradnja Stalker: Legends of the Zone Trilogy – Enhanced Edition prihaja že 20. maja, in če si na Steamu ali GOG-u že lastite originale, bo za vas povsem brezplačna – v vaši knjižnici bodo te igre ločene od izvirnikov, tako da boste stare različice še vedno lahko zagnali, kadar koli se vam bo zahotelo.
Sedemnajst let stari Grand Theft Auto IV je ob izidu šokiral igralce, saj je Rockstar dostavil precej drugačno izkušnjo odprtega sveta, kot smo je bili vajeni do tedaj. Serija GTA je namreč dolgo slovela po kaotični zabavi in manj resnih zgodbah – dober dokaz za to sta GTA III in Vice City. A leta 2008 je Rockstar nakazal, da želi povedati bolj odrasle zgodbe, kar je nato še enkrat potrdil leta 2010 z izidom igre Red Dead Redemption. Danes je kar težko verjeti, da je bil Rockstar nekoč razvijalec, ki je vsaki dve leti razveselil igričarje z novo igro – zdaj pa moramo na njihove naslove čakati skoraj celo večnost.
GTA IV je s časom pridobil na ugledu, in ni malo igralcev – med katere spadam tudi sam – ki jim je prav četrti del najljubši v seriji. Protagonist Niko Bellic je bil premišljeno zasnovan, zgodba pa je vsebovala nepričakovane zasuke, ki so te ujeli nepripravljenega. Seveda ni manjkalo niti zabavnih spremljevalcev, ki so nam en trenutek ponujali naloge, v naslednjem pa že zabili nož v hrbet.
Na žalost novejša generacija igralcev težko doživi Nikove avanture, saj Rockstar igre nikoli ni preselil na sodobnejše konzole – na PlayStation 4 ali PlayStation 5 igre ni mogoče igrati, medtem ko Xbox Series X sicer omogoča igranje pri 60 sličicah na sekundo, a to povzroča težave v določenih sekvencah, kjer je treba hitro pritiskati gumbe na kontrolerju, zaradi česar je igra lahko neigrabilna.
O morebitni predelavi se govori že dolgo, a govorice so potihnile po izidu slabo sprejetega paketa Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition. Zaradi številnih pritožb naj bi Rockstar ukinil tudi idejo o predelavi četrtega dela. A morda se je od takrat premislil – tako namiguje znani leaker Tez2, ki naj bi od enega svojih virov izvedel, da Rockstar že približno eno leto dela na predelavi GTA IV. Po njegovih besedah bi predelava lahko izšla že letos. Studio naj bi hkrati razmišljal tudi o predelavi igre Max Payne 3, ki naj bi izšla za prenovljeno verzijo igre GTA 4.
Takšna poteza bi bila pravzaprav logična. Rockstar za prihodnje leto pripravlja lansiranje igre GTA VI, zato bi predelava četrtega dela lahko služila kot učinkovito marketinško orodje, ki igralce znova potegne v svet Grand Theft Auta. Obnova Max Payna 3 pa bi se lepo ujela s predelavama prvih dveh poglavij, ki ju že nekaj časa razvija originalni studio Remedy Entertainment – čeprav od teh še nismo videli ne slik ne napovednika.
Ukrajinski razvijalec Frogwares je bil dolgo znan po svojih detektivskih igrah, v katerih je glavno vlogo igral Sherlock Holmes. Leta 2019 pa so dostavili nekaj povsem drugačnega – grozljivko The Sinking City, postavljeno v napol odprti svet, katere zgodba se je napajala iz del H. P. Lovecrafta. To pomeni veliko tentaklastih bitij in grozot, tako nenavadnih in strašljivih, da se lahko običajnemu smrtniku zmeša že, če jih le pogleda v oči.
Igra je prejela solidne ocene, a nato se je razvijalec javno sprl z založnikom Naconom, kar je močno pretreslo njihovo finančno situacijo. Frogwares je sčasoma uspel pridobiti polne pravice do igre The Sinking City, prek kampanje na Kickstarterju pa so zbrali dovolj podpore za razvoj nadaljevanja. Še pred tem pa so napovedali izdelavo manjše predelave prvega dela, ki se je včeraj nepričakovano pojavila na Steamu.
The Sinking City Remastered predeluje izvirno kampanjo v pogon Unreal Engine 5, predvsem pa jo je treba razumeti kot nadgradnjo tehničnih vidikov igre, ki pa prinaša tudi nekaj manjših izboljšav na področju igranja. Najbolj izstopa prenovljena osvetlitev vseh prizorov, ki je zdaj bolj realistična – sence so resnično temne, svetloba lantern pa meče prepričljive sence na bližnje zidove. To pomeni ogromno za igro, ki veliko stavi na grajenje vzdušja. K izboljšani atmosferi prispevata še boljša optimizacija in dodatek fotografskega načina, ki omogoča lažje ustvarjanje selfijev z nočnomornimi bitji potopljenega mesta Oakmont.
Kot rečeno, The Sinking City Remastered je zdaj že na voljo za igranje in za obstoječe lastnike originala je prenova popolnoma brezplačna. Ostali si lahko igro do 19. maja privoščite po znižani ceni 19,99 € na Steamu, v trgovini PlayStation pa boste za njo morali odšteti 24,99 €. Nadaljevanje The Sinking City 2 naj bi izšlo enkrat v 2025.
Vesolje superjunakov Marvel si je doslej nabralo ogromno izdelkov znotraj filmskega in televizijskega sveta, vendar pa je slika nekoliko drugačna v svetu videoiger. Kljub velikemu potencialu smo doslej dobili zgolj tri spoštovanja vredne videoigre, ki jih ni treba igrati v večigralskem načinu ali na telefonih – dvojec Spider-Man iger in igra Guardians of the Galaxy, ki sicer ni tako dobra, a bi si dandanes vseeno zaslužila več spoštovanja.
Razvijalec Skydance Games je trenutno tisti, v katerega igralci polagajo največ upanja za izdelavo visokoproračunske enoigralske videoigre. Studio vodi Amy Hennig, ki ima impresiven življenjepis, saj je pri trojici Uncharted iger igrala eno vodilnih vlog. Žal pa njena kariera od takrat ni zares zacvetela: leta 2014 je napovedala delo na visokoproračunski Star Wars igri skupaj s studiem Visceral Games, a projekt s kodnim imenom Project Ragtag se ni premaknil nikamor. EA je nato leta 2017 studio zaprl, Amy pa je leto kasneje projekt zapustila. Leta 2019 se je pridružila Skydance Games, ki je marca lani prvič razkril svojo igro Marvel 1943: Rise of Hydra.
Oboževalcem Marvela je že iz naslova jasno, kam nas bo igra popeljala – kult Hydre smo spoznali v filmu Prvi maščevalec: Stotnik Amerika, in sicer v alternativni zgodovini, kjer je med 2. svetovno vojno še vedno sodeloval Hitler, a je izgubil močno orožje, ki bi mu ga morala priskrbeti Hydra. Igra nas bo tako postavila naravnost v to kaotično obdobje, logično pa je, da bo pomembno vlogo odigral Steve Rogers oziroma Stotnik Amerika – tokrat nekoliko manj izurjen –, na poti pa mu bo pomagal tudi Črni panter Azzuri.
Vse skupaj zveni kot dobra podlaga za zanimivo kampanjo in zgodbo, a žal je razvojna ekipa sporočila, da jih do konca razvoja čaka še veliko dela, zato ne bodo ujeli načrtovanega izida leta 2025. Igra je bila tako prestavljena v leto 2026, žalostno novico pa nekoliko ublaži dejstvo, da naj bi kmalu dobili nove podrobnosti o igranju – kar je dobrodošlo, saj od originalnega napovednika lani nismo dobili nobenih dodatnih informacij.
Serija Fallout se je s svojo premierno sezono tako dobro odrezala, da je Amazon hitro odobril snemanje nadaljevanja – in da to prihaja, vemo že nekaj časa. Igralci so po zeleni luči za 2. sezono hitro začeli ugibati, kje bi se ta lahko odvijala. Ustvarjalci serije so jim izpolnili največjo željo – drugo poglavje bo obiskalo puščavo Nevade in prvič na televizijske zaslone pripeljalo postapokaliptični Las Vegas, ki smo ga v igrah obiskali v morda najbolj cenjenem delu franšize, New Vegas.
Dražilnik je zelo kratek, kar je razumljivo, saj se je snemanje 2. sezone zaključilo šele prejšnji teden. A ekipi je očitno v kratkem času uspelo sestaviti pol minute obdelanih kadrov, ki pokažejo Lucy in Ghoula, kako se zazreta drug drugemu v oči, nato pa se odpravita proti svoji destinaciji. Na obzorju se izriše prizor, ki bo znan vsakemu igralcu New Vegasa, saj zelo spominja na kader iz igre.
Na tem mestu enostavno moram čestitati produkcijski ekipi, ki očitno ve, kaj želi ustvariti – in pri tem ne izgublja časa. Prvo sezono smo gledali dobro leto nazaj, druga pa je že načrtovana za izid decembra letos. Medtem ustvarjalci že snujejo tudi tretjo sezono. Igralec Aaron Moten, ki v seriji igra Maximusa, je v intervjuju povedal, da je načrtovanih vsaj šest sezon, kar pomeni, da bomo po vsej verjetnosti novo sezono dobili skoraj vsako leto. To je dobrodošla sprememba v svetu visokoproračunskih serij, kjer je med sezonami pogosto večletni premor – poglejmo si denimo The Last of Us, katere prva sezona je izšla leta 2023, snemanje druge pa je predvideno šele nekje za leto 2026.
Drugo sezono serije Fallout bomo lahko gledali ekskluzivno prek pretočnega servisa Prime Video.
Korejski razvijalec Shift Up nam je dobro leto nazaj dostavil zanimivo akcijsko tretjeosebno igro Stellar Blade, ki je bila precej boljša, kot je marsikdo pričakoval. Ta ekskluziva za konzolo PlayStation 5 je sprva pritegnila pozornost predvsem zaradi glavne junakinje Eve, saj je bila v napovednikih pomanjkljivo oblečena in je v skoraj vsakem kadru svojo vulvo potiskala v kamero – zaradi česar se je hitro ustvaril vtis, da razvijalec z goloto poskuša prikriti šibke igralne mehanike. A Shift Up je v resnici dostavil zanimiv svet in zabaven sistem bojevanja, zaradi česar si je igra prislužila kar lepe ocene. Kmalu so se zato pojavila ugibanja, ali se bo ta naslov morda preselil še na kak drug sistem.
Stellar Blade PC Trailer was posted early on the official PlayStation YouTube channel.
• 25 new costumes • New Boss Battle – Mann • Higher resolution textures • DLSS 4 and FSR 3 • Japanese and Chinese Voiceover • Multi-frame generation • Unlocked frame rate • Ultrawide… pic.twitter.com/udiRkJsTG6
In Shift Up ni potreboval dolgo, da je napovedal selitev igre na PC, a vse do zdaj o datumu izida nismo vedeli ničesar. Sonyju se je včeraj pripetila napaka – na svojem uradnem YouTube kanalu je predčasno objavil napovednik, iz katerega je bilo razvidno tako, kdaj igra izide, kot tudi, kaj vse prinaša ta predelava.
Kot pri vsaki takšni selitvi so nekatere tehnične izboljšave že pričakovane. Stellar Blade bo tako na PC-ju deloval pri višjih ločljivostih in večjem številu sličic na sekundo, podpiral bo tehnologiji DLSS 4 in FSR 3, prav tako pa bodo podprti ultraširoki zasloni. Dodatno bodo PC-igralci lahko uživali v teksturah višje ločljivosti, razvijalec pa namerava optimizacijo prilagoditi tudi za napravi, kot sta Steam Deck in ROG Ally.
Čaka nas tudi nekaj nove vsebine – Eve bomo lahko oblekli v 25 novih kostumov in jo popeljali v spopad z novim šefom Mannom.
Napovednik nam ni razkril le še cene, ki je za zdaj tudi na Steam strani še ni moč zaslediti, igra pa bo tam izšla že 11. junija.
Zdi se, da o predelavi igre Gothic – izjemno priljubljene RPG-izkušnje, ki jo je leta 2001 spočel zdaj že pokojni studio Piranha Bytes – govorimo že celo večnost. O projektu smo namreč prvič slišali leta 2019, ko se je čez noč na Steamu pojavil demo. Ta je bil bolj ali manj katastrofalen, a je kljub temu prejel dovolj odziva, da je založnik THQ Nordic odobril delo na predelavi in ga zaupal v roke studia Alkimia Interactive.
To je bilo torej šest let nazaj, in ekipa od takrat pridno dela na projektu, ki ga nameravajo temeljito prenoviti in na primernih mestih tudi razširiti. Po vsem tem času smo prejeli dva večja napovednika in celo demo, ki je bil sprva dostopen le na sejmih, nato pa se je pojavil tudi na Steamu. Ta vnovičen poskus prikaza igranja se je pri igralcih obnesel bolje – čeprav brez pritožb ni šlo. V demu namreč ne nastopamo kot glavni, brezimni protagonist iz polne kampanje, ampak prevzamemo vlogo Nyrasa, tako da gre v bistvu za ločeno poglavje, ki ga v končni različici ne bomo videli.
Alkimia je budno spremljala odzive igralcev na demo, ki so lahko po preigrani izkušnji podali svoje vtise v poročilu. Po navedbah razvijalcev se je teh mnenj nabralo več kot 15.000. Na njihovi osnovi so se nato lotili prenove demo izkušnje, kjer so naslovili največje kritike – kot so denimo zamudne in neodzivne animacije – in zdaj na Steamu objavili novo različico dema, ki jo lahko brezplačno prenesete ter prvič ali znova preizkusite.
Gothic 1 Remake kljub vsemu temu dogajanju še vedno nima potrjenega datuma izida, čeprav se domneva, da bo na spored vendarle prišel nekje v letu 2025.
Od “novejše” generacije konzol je Nintendo edini, ki so mu pirati prišli do živega in so zaobšli zaščito konzole Switch do te mere, da si lahko piratske igre na preprost način prenašal in poganjal. Tako “skehana” konzola pa je bila celo zmožna večigralskega igranja. Kasneje so se na PC-ju razvili tudi zmogljivi emulatorji, ki so sčasoma postali tako napredni, da so igre na njih tekle bolje kot na originalni konzoli. Zaradi tega si je Switch pridobil sloves vsestranske konzole, Nintendo pa podobo prijaznega založnika, ki mu je bilo vseeno, kaj ljudje počnejo z njihovimi igrami – saj so tudi legalni kupci te lahko na enostaven način delili s prijatelji.
NEW: There's a key change in the updated Nintendo Account agreement users must accept to keep using the eShop and play downloaded games
If you mod your Switch, get around DRM, used "unauthorized copies" of games, etc… they may brick your Switchhttps://t.co/PhWZ2PqHKg
Te ere prijaznega Nintenda je zdaj uradno konec. No, v bistvu se je končala že pred leti, ko so Nintendovi odvetniki kruto kaznovali razpečevalca piratske Nintendove robe – ubožec je moral zaradi tega v zapor in bo zdaj moral Japoncem plačevati kazen vse do konca svojega življenja. Nintendo se je nato spravil na PC-emulatorje in hitro mu je uspelo ugasniti projekta Yuzu in Ryujinx. Zdaj pa so v svojem posodobljenem pravilniku konkretno zažugali vsakemu, ki že ima zlomljeno konzolo Nintendo Switch in na njej poganja piratske kopije iger. Opozorilo je verjetno namenjeno tudi vsem, ki bodo podobno želeli početi pri nasledniku, Nintendo Switch 2.
UPDATE: Nintendo's new policy says "we may also monitor and record your video and audio interactions with other users"
A rep now tells me GameChat recording is "privately stored on device and no recording is sent to Nintendo until a report is submitted”https://t.co/PhWZ2PqHKg
Spremembo v pravilniku je opazil novinar Stephen Totilo. Čeprav je Nintendo v njem že prej opozarjal, da uporabnikom ni dovoljeno modificirati funkcij in zaščite storitev na Switch konzoli, je zdaj dodano dodatno opozorilo, da si Nintendo pridržuje pravico kršiteljem delno ali v celoti onesposobiti njihovo Switch konzolo.
To je bistveno strožja kazen za pirate, kot so jo bili deležni do zdaj. Sicer igralci z modificiranimi konzolami navadno niso skakali na splet, saj je bilo to že prej tvegano. A kazen je bila milejša: bodisi je bil igralec odstranjen iz večigralskih vidikov posamezne igre ali pa je bila sama konzola blokirana za dostop do Nintendove trgovine. Tudi če te je doletela izključitev iz trgovine, je bila konzola še vedno uporabna. Nova kazen pa jo lahko popolnoma onesposobi, tako da jo lahko uporabiš le še za rezervne dele.
Skoraj ni dvoma, da bomo enak pravilnik prebrali tudi ob zagonu konzole Nintendo Switch 2, ki na trg prihaja že 5. junija.
Nedavno sem se spustil v ponovno gledanje franšize Osmi potnik, saj sem si nameraval končno ogledati zadnji del, Romul, za katerega sem pred tem slišal, da je precej dober. Kot navadno sem po prvih dveh filmih dobil željo, da bi v ta grozljivi svet ksenomorfov stopil tudi preko kakšne igre. A če nisem ravno želel obujati nostalgije s pomočjo igre Aliens vs. Predator 2, mi svet videoiger na enoigralskem področju ni ponujal kaj resne izbire. Seveda je tu vedno prisoten Alien: Isolation, a tega lahko znova preigraš samo tolikokrat, preden se ga naveličaš — za kaj novega pa bi moral na glavo natakniti VR-sistem, ki bi mi nato dostavil zabavo v igri Alien: Rogue Incursion.
Ta naslov je razvil studio Survios in ga decembra lani izdal za PC VR-sisteme in PS VR2, nakar smo nekaj mesecev pozneje dobili še različico za samostojna očala Meta Quest 3. Survios se je zdaj odločil za zanimivo potezo, saj bo igro predelal tudi za PC-je in konzolo PlayStation 5 — in to na takšen način, ki za igranje ne bo zahteval nošnje očal.
Tega v VR-svetu ne vidimo pogosto, saj smo večkrat priča predelavam in modom, ki igro šele naknadno prenesejo v VR. Morda pa je to novi trend studiev, ki jim prodaja na VR-sistemih ne izpolni pričakovanih finančnih ciljev, zato svojo ponudbo razširijo za dodatne stranke. Novi igralci se bodo tako srečali s protagonistko Zulo Hendricks, ki se sooči z novo, nevarno misijo na planetu Purdan. Pri iztrebljanju vesoljcev ji bo pomagal umetno inteligentni kompanjon Davis 01. Alien: Rogue Incursion je v VR-različici prejel spodobne ocene — te so pohvalile zgodbo, malce manj pa je bil opisovalcem všeč sam igralni način, saj gre za akcijski naslov z veliko streljanja, kjer se ksenomorfi hitro začnejo ponavljati.
Predelana različica igre bo nosila ime Alien: Rogue Incursion – Evolved Edition in se bo na trgu pojavila 30. septembra.
Days Gone je igra, ki jo že dolgo opevam, saj se mi zdi njen sloves na internetu podcenjen in neupravičen. Bend Studio nam je pred šestimi leti dostavil igro v odprtem svetu, vendar internetna raja preprosto ni vzljubila glavnega junaka Deacona St. Johna – pripadnika motorističnega kluba, ki se znajde ujet v z zombiji preplavljenem svetu. Zaradi svoje požrtvovalnosti hitro izgubi ljubezen svojega življenja, za preživetje pa se mora nasloniti na gologlavega prijatelja Boozerja. Kaj točno je takrat igralce tako razjezilo, da so po Days Gone množično pljuvali, se ne spomnim več, a sam sem bil že od začetka drugačnega mnenja. Igrin odprti svet mi je bil všeč, moje mnenje pa so sčasoma začeli deliti tudi drugi – igra si je sčasoma celo pridobila rahel kultni status.
Da bi zadeva postala resnično kultna, žal ni bilo dovolj časa, saj je Sony hitro ubil upanja po nadaljevanju. Po drugi strani pa očitno nima nič proti predelavam nekaj let starih iger, in takšen tretma je zdaj doživel tudi Days Gone, ki ga lahko igramo v rahlo grafično izboljšani različici z dodatnimi igralnimi načini.
Razvojna ekipa: Bend Studio Založnik: Sony Platforme: PS5, PC PlayStation trgovina:Povezava Datum izida: 25. april 2025 Cena: 49,99 €
NAPOVEDNIK
Days Gone je bil tako že optimiziran za sodobne sisteme, zato tehnične izboljšave v Remastered ne pridejo toliko do izraza. Res je, da so teksture zdaj bolj podrobne in osvetlitev izboljšana, a te razlike niso tako opazne kot denimo pri predelavi Horizon Zero Dawn Remastered. Če slike originala in predelave postavite drugo ob drugo, boste ob pozornem opazovanju razliko sicer opazili, a v igri, kjer večino časa drvimo z motorjem ali bežimo pred hordami zombijev, te podrobnosti hitro uidejo pozornosti. Na konzoli PlayStation 5 pa je dobrodošla možnost višje ločljivosti, saj lahko izbiramo med grafičnima načinoma: Quality, ki ponuja 4K pri 30 sličicah na sekundo, in Performance, ki deluje pri 60 sličicah na sekundo, a le pri 1080p. Sam sem igral na konzoli PlayStation 5 Pro, ki omogoča dodaten način Enhanced – ta ponudi vmesno pot: spodobno ločljivost pri 40 sličicah na sekundo.
Zombiji so enako nagnusni kot prej, le da so tokrat še bolj podrobni in jih je naenkrat na zaslonu še več.
V tem opisu se ne bom podrobno spuščal v mehanike in svet, ki ga ponuja Days Gone, saj si o tem lahko preberete v Simonovi recenziji. Raje se bom osredotočil na predelave, ki jih prinaša Remastered izdaja igre. Kot ljubitelj igre sem sicer vesel, da je Sony ponudil novo priložnost, a tudi sam moram priznati, da tale obnova nima veliko smisla. Original je namreč po šestih letih še vedno videti odlično, čeprav je prvotno izšel za konzolo PlayStation 4. Kasneje je razvijalec sam odklenil število sličic na sekundo, ki na konzoli tečejo pri 60, dobili pa smo tudi selitev igre na PC, kjer število sličic ni omejeno.
Kar zadeva tehnične vidike, so dobrodošle nove možnosti za tiste, ki imajo vizualne ali slušne okvare. Vklopimo lahko kontrastni grafični način, v katerem sta naš junak in sovražniki lažje vidna, pri zvoku pa lahko vključimo zvočne sledi, ki opozarjajo na predmete v okolici, ki jih lahko poberemo. Vesel sem tudi nove možnosti za prilagajanje kontrol ploščka DualSense. Težavnost je zdaj bolj prilagodljiva: če vam gredo na živce QTE-sekvence, kjer je treba hitro pritiskati gumbe, lahko igro nastavite tako, da te dogodke izvede sama – na vseh težavnostih. Če se vam zdi igra celo na Easy prehitra, lahko zmanjšate njeno hitrost za od 25 do 100 %.
Predelava žal ne prinaša tistega, kar sem si najbolj želel – novih zgodbenih vsebin. Namesto tega ponuja vsebine, ki bodo komu zagotovo ustrezale, a sam jih verjetno ne bom veliko preigraval. Denimo Permadeath način, kjer imamo le eno življenje in nas vsaka smrt vrne na začetek. Tak način poskrbi za presneto napeto kampanjo, kjer je vsak sovražnik lahko usoden, a si ne predstavljam, da bi bil pripravljen kar tako zavreči desetine ur igranja zaradi ene same napake.
Koliko v igrah cenite boljše teksture je odvisno samo od vas, a večina igralcev malce bolj jasnih podob med igranjem verjetno sploh ne bo opazila.
Potem je tu novi igralni način Horde Assault, kjer si na začetku izberemo svojega junaka, nato pa se borimo proti vse težjim valovom nasprotnikov. Naša naloga je preprosto – preživeti. To ni enostavno, si pa lahko izziv olajšamo ali otežimo z različnimi »Injectorji«, ki jih nastavimo pred začetkom. Tisti, ki nam pomagajo, zmanjšajo končni rezultat, medtem ko težje nastavitve prinesejo več točk. Gre za zabaven igralni način, ki je v bistvu trapasta zabava za vse, ki se v kampanji niso mogli prenajesti iztrebljanja hord. Spektakel je tukaj še večji – pojavijo se lahko tudi mutirani medvedi, na zaslonu pa se naenkrat zvrsti do 800 nasprotnikov.
Novi igralni način Horde Assault zna biti za marsikoga največja privlačnost te predelave.
Days Gone Remastered se na koncu izkaže za všečno nadgradnjo, ki bistvenih sprememb sicer ne prinese in najverjetneje obstaja predvsem zato, da Sony preveri, ali za to franšizo še obstaja zanimanje. Odlična je tudi cena: obstoječi lastniki igre lahko opravijo nadgradnjo za skromnih 10 €, polni paket pa na Steamu stane 49,99 €.
