O predelavi legendarnih iger Fallout 3 in Fallout: New Vegas se sanja že nekaj let in čeprav oba projekta dobivata obnove v obliki modov, uradna predelava še ni bila najavljena. Upanja, da bodo te stvari dejansko izšle, so vzklila lani, ko je Bethesda čez noč izdala predelavo igre The Elder Scrolls IV: Oblivion Remastered in bila nato presenečena nad njeno dobro prodajo. Logično je bilo, da bomo na takšen način, kjer je igrina podoba predelana v Unreal Engine 5, pod površjem pa še vedno deluje stari pogon, dobili obnove tudi nekaterih drugih iger, in včeraj smo dobili morda največji namig doslej, da je takšen projekt dejansko v izdelavi.
Vir teh informacij je razvijalec Iron Galaxy Studios, ki je na družbenih omrežjih objavil sliko s pripisom, da je čas za sestanek osebja, na katerem se bodo osredotočili na trenutne načrte in na to, kaj vse tega razvijalca še čaka v prihodnosti. A ta objava ni tako nedolžna, kot se zdi na prvi pogled, saj oči pritegne slika, na kateri vidimo znani začetni zaslon iz igre Fallout: New Vegas.
Today’s our February company meeting. It’s time to catch up with what the company’s been up to and what’s coming up next for IG.
Seveda to ni neposredna potrditev, da je zdaj prav ta razvijalec tisti, ki dela na predelavah starejših naslovov Fallout, in čisto mogoče je, da je nekdo pripravil predstavitev v PowerPointu ter za uvodno stran izbral sliko, ki udeležence prosi za potrpljenje, preden se sestanek začne.
Po drugi strani pa je to presneto veliko naključje, še posebej zdaj, ko vsi čakajo, da Bethesda uradno najavi takšno predelavo. Razvijalec je moral vedeti, da bo takšna slika na družbenih omrežjih sprožila precej ugibanj glede njihovega dela, in res bi bilo čudno, če bi bila izbrana povsem po naključju.
Prej omenjeno predelavo Obliviona je sicer pripravil razvijalec Virtuos, a tudi Iron Galaxy ima kar nekaj izkušenj na področju predelav in zgodovino sodelovanja z Bethesdo. Pripravili so denimo VR-predelavi iger Fallout 4 in Skyrim ter pomagali pri prenosu igre Fallout 76 na različne sisteme. Zdaj so si morda priborili svojo največjo pogodbo doslej – njihov zadnji projekt je bila predelava iger Tony Hawk’s Pro Skater 3 + 4.
Zanimanje za projekte Fallout je zdaj višje kot kadar koli prej, saj je televizijska serija nedavno zaključila svojo drugo sezono, igralci pa bi z veseljem znova obiskali svoje priljubljene postapokaliptične peskovnike. Zato je logično, da bi Microsoft želel takšne projekte na trg poslati čim prej, saj bi zagotovo zabeležil visoko prodajo.
Enajst let stara igra Bloodborne nosi kultni status, a ne samo zaradi svoje visoke kakovosti, temveč tudi zaradi bizarnega dogajanja okoli te licence. Originalno igro je spočel priznani razvijalec FromSoftware, ki smo ga sprva spoznali po seriji iger Dark Souls, največjo prepoznavnost pa so zabeležili z igro Elden Ring. Kljub impresivnemu katalogu je mnogo igralcev še vedno mnenja, da je Bloodborne njihov najboljši izdelek doslej.
Zato je toliko bolj čudno, da ta igra nikoli ni doživela prenosa z originalne konzole PlayStation 4, na katero je ujeta še danes, igralci pa morajo zaradi tega trpeti nizko število sličic na sekundo, slabo ločljivost in dolge čase nalaganja stopenj. Predelava bi bila logična, znamko pa si lasti sam Sony, zaradi česar je še toliko bolj nenavadno, da stvar nikoli ni dobila prav nobene nadgradnje.
NEW: Last year, Bluepoint Games pitched a Bloodborne remake. Sony didn't turn it down… but FromSoftware did.
Inside the tragic closure of Bluepoint, what they've been doing for the last five years, and why the studio was shut down: www.bloomberg.com/news/newslet…
Sprva se je sumilo, da se je licenca na nek način zamerila Sonyju, a nedavno poročilo Bloomberga pravi, da stvari stojijo nekoliko drugače. Nesrečni studio Bluepoint, ki ga je Sony nedavno zaprl in je bil znan po svojih kakovostnih predelavah, je lani zaradi preklica svoje večigralske igre ostal brez projekta. Pogumni razvijalec se je nato odločil Sonyju predstaviti idejo za predelavo igre Bloodborne in ta je bila tako dobra, da jo je bil Sony pripravljen odobriti. A na nesrečo vseh se je vmes vmešal originalni razvijalec FromSoftware, ki je ob tem izrazil nezadovoljstvo, zaradi česar je bila zadeva preklicana, Bluepoint pa je moral zapreti svoje pisarne.
Morda bi se ob tem kdo vprašal, zakaj bi Sony pri obravnavi svojih licenc poslušal nek zunanji studio. Razlog je preprost: založnik se ne želi zameriti temu prepoznavnemu razvijalcu, s katerim že dolgo goji dobre odnose. Na to namiguje tudi poročilo, v katerem je omenjen intervju z bivšim Sonyjevim izvršnim direktorjem, ki je povedal, da tudi FromSoftware želi obnoviti Bloodborne, saj jim je to izjemno pomembna licenca, a to želijo narediti sami. Težava je v tem, da je ta razvijalec trenutno preveč zaposlen z drugimi projekti, tako da za obnovljeni Bloodborne preprosto ni časa.
Skratka, uradne predelave očitno še dolgo ne bo na vidiku, v tolažbo pa vam je lahko emulator konzole PlayStation 4 shadPS4, ki je napredoval do takšne točke, da lahko na PC-ju zdaj uživate v mini predelavi te igre z višjo ločljivostjo, boljšo osvetlitvijo in hitrejšim številom sličic na sekundo.
No, ne bomo je igrali, kot da je mrtva oziroma nekakšen zombie, saj naj bi bil to preddel znotraj nordijskih delov Kratosovih avantur. Vsaj tako pravijo nove govorice, ki so se v bistvu začele z objavo nekdanjega zaposlenega v studiu Santa Monica, ki je v svojem življenjepisu na LinkedInu zapisal, da je pomagal pri oblikovanju nove franšize znotraj univerzuma God of War.
Na forumu ResetEra se je nato oglasil novinar Jason Schreier, ki je zapisal, da je že enkrat prej omenil, da Santa Monica dela na nečem, kar ni nova franšiza, a se tako čuti.
Največ o novi igri pa je zapisal dobro znani leaker NateTheHate, ki je na X-u potrdil, da bo to nov del serije God of War, a morda ne na način, ki smo ga pričakovali. To bo namreč nekaj povsem novega in v tej igri ne bomo nastopali kot dobro znani protagonist Kratos, ampak bomo prevzeli vlogo njegove žene Faye. Ta je sicer pomemben del nordijske sage, a že takoj na začetku prvega dela izvemo, da je umrla, naša glavna naloga pa je, da njen pepel odnesemo na vrh gore, in to ob spremstvu našega sina Atreusa.
Here's what I have heard:
Yes, the game is set within the God of War universe & the lead character will be Faye. Gameplay is said to differ from the Norse God of War games with more of a focus on action.
Current plan: Reveal this year/release first half 2027 – barring any delay https://t.co/LGm9hsppNN
Nate pravi, da bo to bolj akcijsko usmerjen naslov v slogu iger Devil May Cry in da namerava Sony igro razkriti še letos, izid pa naj bi bil nato načrtovan za prvo polovico naslednjega leta.
Novica je pri igralcih naletela na mešane odzive. Nekateri so veseli, da serija God of War končno dobiva neko svežo, visokoproračunsko igro, drugi pa se sprašujejo, ali je to res prava smer za to franšizo, saj nihče ni zares izrazil želje, da bi nastopal v vlogi Faye – nekaterim gre v nos tudi dejstvo, da njeno usodo že vemo, kar zgodbo naredi malce manj privlačno.
Upanje vzbuja dejstvo, da na tej igri dela Cory Barlog, ki je stal za obema novejšima igrama God of War, in da je ta za zdaj skrivnostni naslov v razvoju že vrsto let, tako da znamo na koncu dobiti nekaj res posebnega.
O franšizi God of War se te dni veliko govori, saj je Amazon začel najemati igralce za televizijsko serijo, pred kratkim pa smo dobili manjši naslov Sons of Sparta, napovedana pa je bila tudi predelava originalnih iger.
Modderji so resnično talentirana skupina ljudi, ki me vedno znova presenetijo in skupaj spravijo projekte, ki se sprva marsikomu zdijo nemogoči. Nekateri gredo tako daleč, da v obstoječih igrah spočnejo ogromne dodatne kampanje, spet drugi pa v povsem enoigralskih naslovih omogočijo tudi možnost večigralstva.
Nekaj časa nazaj smo pisali o podobnem projektu za igro The Witcher 3: Wild Hunt, a tisti bo potreboval še nekaj časa, da dovolj dozori, saj zaenkrat igralcem še ne omogoča skupnega opravljanja nalog ali pretepanja zveri. Projekt NV: MP pa je po drugi strani precej bolj napreden, saj je prva različica izšla že pred 11 leti, vmes pa je pridobil toliko posodobitev in funkcij, da lahko zdaj v igri Fallout: New Vegas ustvarite strežnike, na katerih se lahko hkrati zabava do 128 igralcev.
Seveda lahko ustvarite povsem svoj svet in vanj povabite prijatelje, s katerimi nato skočite v preigravanje zgodbenih nalog. V tem sodelovalnem načinu se lahko naenkrat zabava do 10 igralcev in sredi puščave povzroči pravi kaos. Ob tem lahko uporabljate tudi druge mode, saj je zadeva tehnično združljiva celo z obsežnimi projekti, kot je A Tale of Two Wastelands, ki v eno izkušnjo združi kampanji iz Fallout 3 in Fallout: New Vegas.
Gre za neverjeten podvig modderjev, ki pa ima seveda tudi svoje minuse. Napredek skozi kampanjo se shranjuje samo pri gostitelju strežnika, zato je le en glavni igralec, ki hkrati sprejema vse odločitve pri NPC-jih, medtem ko so ostali v vlogi nekakšnih pomagačev. Hkrati je namestitev dokaj zahtevna, zato priporočam ogled vodiča, ki ga najdete tule.
Ta večigralski mod zna biti odlična popestritev za vse, ki vas je Fallout 76 razočaral in bi radi eno svojih najljubših iger ponovno obiskali v družbi prijateljev. Medtem se nadaljuje čakanje na Fallout 5, ki je nekje še daleč v prihodnosti, a to luknjo naj bi kmalu zapolnila predelava igre Fallout 3, ki naj bi bila že sredi globokega razvoja.
Ena večjih privlačnosti Facebooka je bila od vedno tudi možnost pogovor z vsemi prijatelji, ki ste jih pridobili na tem družbenem omrežju. Ta funkcija je sčasoma postala tako popularna, da si je marsikdo zaželel imeti samo pogovorni program in to brez, da bi moral ustvarjati Facebook profil in podjetje Meta je tem željam ustregla že leta nazaj.
Medtem se je čvekanje iz računalnikov preselilo na mobilne naprave, a tudi danes obstaja veliko ljudi, ki radi za vse funkcije interakcij z bližnjimi uporabljajo samo računalnike. Tako je nekdaj obstajala prav posebna namizna aplikacija za Messenger, ki jo je Meta lani ugasnila, zdaj pa bo upokojila tudi posebno spletno stran, ki je bila namenjena samo za Messenger.
Da ta obstaja dejansko sploh nisem vedel in verjetno pri temu nisem edini in ravno zato bo Meta onemogočila pogovarjanje preko nje. Obiskovalci spletne strani bodo preusmerjeni na “facebook.com/messages” za katero sem v bistvu dolgo mislil, da je edini način za uporabo Messengerja na PC-ju. Uporabniki bodo lahko na prej zapisani povezavi obnovili tudi celotno zgodovino pogovora iz Messengerja, a bodo za to najprej morali vtipkati svoj začetni PIN – če si tega morda niste zapomnili ga boste lahko tudi ponastavili.
Messenger stran bo bila ugasnjena 15. aprila in čeprav bodo uporabniki še naprej lahko uporabljali storitev na drugi strani, vse ne bo čisto po starem, saj bodo za to primorani v ustvarjanje Facebook računa. Alternativno lahko ti uporabniki svoje pogovore preselijo na mobilno aplikacijo, kjer bo Messenger še naprej obratoval brez potrebe po Facebook računu.
Za preigravanje igre High on Life sem si vzel kar nekaj časa in zadevo sem v bistvu preigral šele mesece po njenem originalnem izidu. Razlog za to je bil dokaj preprost: takrat si namreč nisem ogledal še nobene epizode risane serije Rick & Morty, tisto, kar pa sem videl, pa me ni pritegnilo k takojšnjemu gledanju. Pri obeh zadevah je odločilno vlogo igral ustvarjalec Justin Roiland, ki je spočel tako risano serijo kot tudi pomagal pri ustvarjanju videoigre, zato se mi je zdelo prav, da najprej pregledam celotno serijo in se šele nato spravim v preigravanje videoigre.
In glej ga zlomka: z vztrajanjem mi je Rick & Morty postal presneto všeč, nato pa sem se z veseljem spravil v igranje High on Life in tudi tam sem se imel fajn. In ravno ko so mi vse te stvari prirasle k srcu, je Roiland bil izgnan iz Hollywooda, kar pomeni, da se je od njega ločil tudi Squanch Games – studio, ki je spočel prvi High on Life. Tako kot risana serija je razvijalec bil mnenja, da Roilanda ne potrebuje, zato je pogumno napovedal nadaljevanje igre, ki sem ga zdaj lahko stestiral že takoj ob izidu.
In ob preigravanju kampanje lahko rečem, da Squanch Games definitivno vsebuje talent za izdelovanje komičnih prvoosebnih streljank, a moram hkrati priznati, da se Roilandova odsotnost definitivno pozna. Komedija je tokrat še vedno prisotna, a ji manjka tista Rick & Morty zabavnost, razvijalec pa bi lahko malce bolj tudi nadgradil igralne mehanike, ki v svoji srži ostajajo enake kot v originalu – le da moramo zdaj ob njih utrpeti tudi kakšnega dodatnega hrošča.
Razvojna ekipa: Squanch Games Založnik: Squanch Games Platforme: PC, PS5, XSX Steam stran:Povezava Datum izida: 13. februar 2026 Cena: 58,99 €
NAPOVEDNIK
Zgodba je neposredno nadaljevanje prvega dela in čeprav poznavanje dogodkov iz tega ni res nujno, boste od kampanje odnesli veliko več, če ste prvi del že preigrali. Kot najemnik iz prve igre smo porazili zlobni G3 kartel in zaradi tega smo postali ekstremno slavni, do te mere, da naše najemniške odprave in tarče niso več predstavljale pravega izziva. Stvari se nekega dne pošteno zasukajo v drugo smer, saj se odpravimo pomagat svoji sestri, ki je sama postala nekakšna upornica, in ta je postala tarča zlobne organizacije, ki se bavi z zdravili. Po spletu naključij med našo reševalno misijo ubijemo nekega drugega najemnika, kar je velik greh v tem poslu, zaradi česar postanemo izobčenec in ne ostane nam drugega, kot da se pridružimo sestri in njenim upornikom ter zopet poskušamo rešiti vesolje pred zlobnimi vesoljci.
Tako smo po uvodu nekako spet na stari poti iz originala, kjer imamo sovražnike na vsakem vogalu in se lahko zanesemo samo nase in na našo govorečo orožarno spremljevalcev. Govoreča orožja so bila največja privlačnost originala in vračajo se tudi v drugem delu, med njimi pa boste naleteli na nekaj starih prijateljev in tudi novincev, kot je poročen par, ki ima težave v zakonu, in bivšega najemniškega morilca, ki ga preko sekanja glave spremenite v prav posebno puško.
Kot prednaročnik si prislužite prav posebne kapice za vsa vaša orožja.
A manjka Kenny, in njegovo navzočnost sem pogrešal že v dodatku prvega dela. Kennyja je namreč uglasil Roiland in to je bil nekako glavni lik originalne kampanje, ki je ogromno dodal k humorju in dialogu. Zato je bizarno, da se je Squanch Games od tega lika povsem oddaljil – ni ga zamenjal s kakšnim drugim glasovnim igralcem, ampak ga je povsem izključil iz igre. V drugem delu je samo vsake toliko bežno omenjen in morda je njegov manjek eden od glavnih razlogov, da se mi drugi del ni tako priljubil kot prvi, čeprav je to tehnično bolj dovršen izdelek.
A hkrati igra ni dovolj dodelana. Glavna poanta igre je še vedno prvoosebna strelska akcija, ki pa že v prvem delu ni bila nič posebnega, a je ta minus nadomestila Rick & Morty-jevska komedija. V drugem delu se stvari niso preveč spremenile in čeprav imamo tudi tukaj veliko humorja, ta ni tako poseben kot v originalu. Akcija je sestavljena iz streljanja, izmikanja izstrelkom in izrabe sekundarnih strelov, ki so za vsako pištolo posebni in nam pomagajo tudi pri prečkanju stopenj. Streljanje je sicer zadovoljivo, a ne pričakujte kakšne res napredne akcije v slogu Doom iger in tudi takšnega zadovoljivega povratnega učinka med pokanjem sovragov ne boste dobili.
Vmesnih sekvenc ne manjka in so dobro zrežirane.
Je pa igra zdaj veliko bolj razgibana kot v prvem delu, k čemur veliko prispeva rolka. To dobite kmalu na začetku in vam pomaga pri hitrejšem premikanju po stopnjah, hkrati pa lahko z njo izvajate razne trike, kot je denimo drsanje po ograjah, in jo lahko izrabite tudi za spopade s šefi. Kot takšna je lepa popestritev pri vašem raziskovanju sveta, ki ga nadgradijo tudi vaše govoreče pištole. Te tokrat malce manj čvekajo kot v originalu, a ponujajo več unikatnih interakcij z okolico – če se s kakšno od njih sprehodite pod curkom nagnusne vode, bo pištola to izpljunila in ponudila zabaven komentar, nakar lahko odzive s to isto vodo preizkusite preko celotne orožarne in se ob tem smejite različnim odzivom.
V bistvu celotna igra skladno z napredovanjem kampanje postaja čedalje bolj zabavna in čeprav sem po prvi uri igranja na stvar gledal malce skeptično, se mi je zaradi zabavne orožarne in domišljavih nalog stvar veliko bolj prikupila, kot sem pričakoval. Kot rečeno, zaradi Roilandove odsotnosti je humor zdaj drugačen in malce manj unikaten, a to še vedno ne pomeni, da se kdaj med igranjem ne boste od srca nasmejali, in navsezadnje je komičnih iger dandanes zelo malo, zato je takšen naslov več kot dobrodošel.
Strelska akcija se v primerjavi s prvim delom ni preveč spremenila, kar je škoda, saj se je že v prvem delu zdela nekam pomankljiva.
Grafično je igra za odtenek boljša kot original in ohrani pisani dizajn vesoljcev. Ti so skupaj z vašo orožarno res poustvarjeni, kot bi gledal preslikavo modelov iz neke risane serije, a zatakne se pri navadnih ljudeh, ki so že v originalu bili videti bizarno – enak problem je tudi v drugem delu. Še posebej čudno izpadejo obrazi, kar opazite že pri svoji sestri, ki je videti kot poskus začetnega oblikovalca, ki je poskušal v Unreal Enginu ustvariti svoj prvi človeški obraz, a mu je to uspelo samo na pol.
Na žalost vtis pokvari optimiziranost, za katero je pri razvijalcu očitno zmanjkalo časa. Med igranjem sem naletel na kar nekaj hroščev, kot so recimo trenutki, v katerih sem potonil pod tla, ali pa sem preprosto izgubil možnost preklapljanja med orožji. V takšni nori igri kot je High on Life 2 nikoli nisi zares prepričan, ali si naletel na neko meta šalo ali pa dejansko igra ne deluje tako, kot bi morala. K sreči sem vse te stvari lahko popravil s preprostim ponovnim nalaganjem shranjenega položaja, a to ne pomeni, da te neprilike sčasoma ne postanejo hudo tečne.
Polega zabavne orožarne so pri drugem delu hvale vredne tudi unikatne misije.
Ob igranju High on Life 2 sem se tako precej bolj zabaval, kot sem pričakoval po prvi uri igranja, ki me ni navdušila. Zabavna orožarna in zanimive misije so bile dovolj, da sem vztrajal do konca kampanje, čeprav sem ob tem malce pogrešal originalni humor in predvsem Kennyja. Ocena bi bila še višja, če bi streljanje ponudilo malce več naprednosti in če bi Squanch Games tokrat poskrbel za boljšo optimizacijo, vendar jim očitno to tudi tokrat ni predstavljalo najvišje prioritete.
Vse skupaj je dovolj zanimivo, da sem zainteresiran tudi za tretji del, a res upam, da se tam pojavi tudi Kenny, ki je zame osebno predstavljal dušo prvega dela.
Tablice dandanes morda niso tako popularne, kot so bile včasih, saj se je večina ljudi navadila na velikost svojih telefonov, tisti, ki pa res želijo večji zaslon, pa posežejo po kakšnem mobilniku z dvojnim zaslonom, ki se lahko transformira v tablico.
Vendar pa imajo tablice še vedno svojo zvesto publiko in jih imajo radi predvsem kitajski igričarji. Ti imajo namreč malce drugačne navade kot zahodni igralci, saj so jim izjemno zanimivi mobilni telefoni. Stanovanja tam so ponavadi premajhna, da bi dragoceni prostor lahko žrtvovali za konzolni kotiček ali pa celo PC-postajo, zato so tablice za njih kot naročene in morda je tudi zato podjetje Lenovo svoj izdelek Lenovo Legion Y700 splavilo samo na kitajskem trgu.
Prodaja je bila očitno dovolj dobra, da so nedavno najavili tudi naslednika tega modela, in sicer bo to Lenovo Legion Y700 Gen 5, ki bo na voljo v črni ali beli barvi in bo na zadnji strani vseboval estetski RGB-krogec, ki vam bo dal vedeti, da je tole igričarska naprava.
Kakšnih drugih uradnih specifikacij Lenovo ni neposredno potrdil, a nič ne de, saj je dobro podprti vir Digital Chat Station predčasno razkril impresivne karakteristike te naprave. Po njegovih besedah naj bi bila to prva tablica z najnovejšim čipovjem Snapdragon 8 Elite Gen 5, zaslon pa bo isti kot v prejšnji inačici – to je zaslon tipa LCD, ki v premer meri 8,8 palca in lahko dostavi ločljivost 3K pri 165 Hz osveževanju zaslona. Na zadnji strani nas bo pričakala 50-MP kamera, baterija pa bo zmogla 9.000 mAh.
Lenovo je dodatno razkril, da bo tablica vsebovala dve pomembni novosti, ki ju bo napajala umetna inteligenca. Te novosti so sestavni del njihove AI-platforme Tianxi in ena od teh bo bolj učinkovito razporejanje strojnih sredstev, kar pomeni, da bo umetna inteligenca zaznala, kdaj igrate kakšno bolj obremenjujočo igro, in bo takrat več sredstev namenila tej aplikaciji, zaradi česar naj bi se sličice na sekundo povišale za dobrih 25 %. Druga novost se tiče zvoka preko funkcije Voiceprint Hunter 2.0, ki naj bi izboljšala podrobnosti zvoka, kot je denimo odmev korakov nasprotujočega igralca v večigralskih naslovih.
Lenovo se ni izjasnil, ali bo prenovljeni Legion Y700 izšel tudi izven Kitajske, uradno razkritje pa naj bi se zgodilo že enkrat v marcu.
Razvijalca Don’t Nod poznamo predvsem po dvojcu iger Life is Strange, ki sta bili presneto čustveni avanturi z močno karakterizacijo nastopajočih, a z bolj malo resnimi igralnimi elementi. Studio je v tem žanru nato spočel še nekaj naslovov, vmes pa je poskušal dostaviti tudi nekaj drugačnih izkušenj. Leta 2018 smo denimo dobili tretjeosebno akcijado Vampyr, leta 2024 pa še zanimiv naslov Banishers: Ghosts of New Eden.
Problem pri teh alternativnih naslovih je bil predvsem v tem, da je razvijalcu pri njihovem ustvarjanju zmanjkalo izkušenj, kako dostaviti resnično dobro igralnost, zaradi česar je trpela tudi prodaja, Don’t Nod pa je bil zato primoran v odpuščanja. A ta francoski studio ne namerava kar vreči puške v koruzo, zato zdaj delajo na povsem sveži igri Aphelion, ki bo poskušala dostaviti nekakšno zmes iger Uncharted in Alien: Isolation.
Razvijalec je pred kratkim izdal nov igralni napovednik, v katerem vidimo glavna protagonista, Thomasa in Ariane, ki se znajdeta na ledenem planetu Persephone in na njem skušata preživeti. Thomas bo bolj usmerjen v nabiranje surovin, medtem ko bo Ariane bolj akcijsko usmerjena in bo morala skakati med prepadi, plezati po stenah in se izogibati zlobnim vesoljskim črnim bitjem, ki so videti kot neke mutantske črne tvorbe.
Žal je napovednik videti nekam nedodelan. Že v tej predstavitvi trpijo sličice na sekundo in pri takšnem naslovu, kjer je veliko usmerjenega v raziskovanje in plezanje, nedodelane animacije toliko bolj izstopajo. Morda pa najbolj zmoti sama narava igranja, saj smo vse videno videli že ničkolikokrat v prej izdanih naslovih, zato Aphelion izpade nekoliko prežvečeno.
A kdo ve, morda bo končni izdelek bolj atmosferičen. Sam sem vedno oboževalec zapletov, kjer mora nekdo raziskovati zapuščen planet in baze ter se počutiti ujetega v neizhodni situaciji.
Aphelion izide enkrat spomladi 2026, na Steamu pa si igro lahko že dodate na seznam želja.
Serija Yakuza je zanimiv primer franšize, ki je globalni preboj doživela šele potem, ko je bil velik del njene zgodbe že povedan. Čeprav se je začela že sredi 2000-ih, je zunaj Japonske dolgo ostajala nišna. Šele z izidom igre Yakuza 0 je Zahod resneje zagrabil za kriminalno sago o Kazumi Kiryuju, ki ga je nato razvijalec RGG uporabil še v celem kupu nadaljevanj in ločenih naslovov. Uspeh predzgodbe je odprl vrata tudi sistematičnim predelavam starejših delov, s katerimi je Ryu Ga Gotoku Studio moderniziral začetke serije: najprej z Yakuza Kiwami, nato z Yakuza Kiwami 2, zdaj pa še z ambicioznim paketom Yakuza Kiwami 3 & Dark Ties.
Gre za predelavo igre Yakuza 3, ki je med oboževalci že dolgo veljala za enega bolj čustvenih, a tudi bolj nerodnih delov serije. Tretji del je bil vedno nekoliko razpet med toplino zgodbe in okornostjo igranja. Nova različica poskuša oboje nasloviti: zgodbo ohraniti skoraj nedotaknjeno, igranje pa osvežiti, da bo bližje sodobnim standardom. A problem je tokrat v temu, da RGG, za razliko od prejšnjih poglavij, svoje naloge ni opravil tako dobro, saj je izrezal malce preveč že znane vsebine in poskušal noter na silo stlačiti elemente novejših poglavij, ki preprosto notri ne pašejo.
Razvojna ekipa: Ryu Ga Gotoku Studio Založnik: SEGA Platforme: PS5,PC, XSX Steam stran:Povezava Datum izida: 11. februar 2026 Cena: 59,99 €
NAPOVEDNIK
Zgodba v središče dogajanja znova postavi Kazumo Kiryuja, bivšega japonskega mafijsa z zlatim srcem, ki je po številnih krvavih obračunih končno poskušal obrniti hrbet kriminalnemu podzemlju. V Okinavi vodi sirotišnico Morning Glory, kjer skrbi za skupino otrok in prvič v življenju resno razmišlja o tem, kaj pomeni živeti mirno življenje. Prav ta premik v fokusu – od obračunov v neonskem Tokiu do vsakodnevnih skrbi ob morju – daje tretjemu delu poseben čar. Kiryu ni več zgolj legenda iz Kamurocha, temveč skrbnik, mentor in očetovska figura.
Seveda mir ne traja dolgo. Sirotišnica stoji na mamljivi obmorski lokaciji, kar hitro pritegne pozornost politikov in kriminalnih interesov, ki želijo zemljišče izkoristiti za lastne projekte. Kiryu se tako znova znajde med dvema ognjema: lokalnimi oblastmi in jakuza frakcijami, ki v ozadju vlečejo niti. In takšne zaplete v teh igrah vedno rešujemo z gibčnim sukanjem pesti in nog.
Zgodba je še vedno ena najbolj emotivnih znotraj te serije.
Zgodba Yakuze 3 je bila že v izvirniku presenetljivo ganljiva. Namesto nenehnega stopnjevanja napetosti si je vzela čas za tihe trenutke: pogovore z otroki, razmislek o prihodnosti, iskanje smisla po življenju, preživetem v nasilju. Prav zaradi tega jo mnogi vidijo kot nekakšen zaključek trilogije o Kiryuju, četudi vemo, da se je njegova pot nadaljevala še skozi igre Yakuza 6: The Song of Life, Yakuza: Like a Dragon, Like a Dragon Gaiden: The Man Who Erased His Name in nazadnje Like a Dragon: Infinite Wealth. Če odmislimo kasnejše zaplete, tretji del deluje kot intimna refleksija človeka, ki se sprašuje, ali si sploh zasluži srečo.
Predelava Kiwami 3 ohranja to srce zgodbe, a ga obdaja z dodatki, ki so včasih dobrodošli, drugič pa delujejo nekoliko vsiljeno. Ena glavnih kritik leti na pretirano navezovanje na poznejše dogodke v seriji. Dialogi, stranske naloge in celo določeni zapleti so prilagojeni tako, da namigujejo na prihodnost, ki je leta 2009 sploh še ni bilo. V svetu, kjer je večina igralcev serijo izkusila po svoje in pogosto izven kronološkega reda, je takšna fleksibilnost razumljiva. A tu in tam se zdi, kot da igra preveč sili v povezave, ki niso nujno potrebne.
Mini igre vas tokrat postavijo tudi na čelo motoristične tolpe.
Veliko več pohval si zasluži prenovljeni bojni sistem. Izvirni Yakuza 3 je bil znan po nasprotnikih, ki so nenehno blokirali napade, kar je pogosto zožilo nabor učinkovitih kombinacij na minimum. Kiwami 3 to popravi z bolj tekočim tempom, boljšimi animacijami in večjo odzivnostjo. Kiryujevi udarci znova delujejo težko in mesnato; izmikanje, pariranje in uporaba okolja so prijetno uravnoteženi. Dodan je celo nov slog “Ryukyu”, ki črpa navdih iz tradicionalnega okinavskega orožja. Čeprav je njegova pojavitev mestoma skoraj magična, je igralsko izredno zabaven in daje občutek svežine.
Miniigre so že tradicionalno pomemben del serije in Kiwami 3 tu ne skopari. Nekatere so povsem nove, druge predelane. Posebej izstopa sistem grajenja odnosa z otroki v sirotišnici, kjer Kiryu z organizacijo večerij in opravljanjem vsakdanjih nalog krepi svojo vlogo očeta. Kuhanje, zbiranje sestavin in drobne interakcije so preproste, a prisrčne. Manj prepričljive so kompleksnejše mini igre, kot je sodelovanje z žensko motoristično tolpo v spopadu za teritorij. Sicer ambiciozno mešajo več mehanik iz prejšnjih delov, a zaradi tega delujejo nekoliko prenasičeno in pri teh mini igrah je vedno pomembno, da so hitro priučljive in ne preveč zakomplicirane, a vseeno ponujajo nekaj kompleksnosti, medtem ko te tule napade preveč sistemov, kar zna igralcu biti odbijajoče.
Ne sprašujte…
Okinava kot prizorišče ponuja drugačno energijo kot gosto pozidani Kamurocho. Sonce, morje in sproščeno mestno jedro ustvarjajo kontrast Kiryujevi burni preteklosti. A hkrati se pokaže omejenost zemljevida, ki v primerjavi z novejšimi lokacijami, kot je Honolulu iz Infinite Wealth, deluje manj razgiban. Nekateri dodatki – denimo prototip osebnega prevoznega sredstva ali sodobnejši družbeni elementi – izpadejo nekoliko stisnjeni v prostor, ki za njih originalno ni bil ustvarjen. Ob tem sem se spomnil na kakšne mode iz igre Fallout 3, ki so nam omogočili razna prevozna sredstva, nakar si ob vožnji hitro odkril, da je počasno prečkanje sveta v originalu bilo namerno, saj se ob hitri vožnji celoten svet zdi veliko manjši kot pa ti je to povedal spomin.
Posebnost paketa je dodatna kampanja Dark Ties, ki postavi igralca v vlogo antagonista Yoshitakeja Mineja. Ta stranska zgodba, dolga približno šest do osem ur, poteka vzporedno z glavno pripovedjo in ponuja vpogled v motivacijo enega ključnih zlikovcev. Minejev bojni slog je bolj akrobatski in agresiven, kar prijetno kontrastira Kiryujevi surovi moči. Kljub temu kampanja deluje bolj kot dodatek kot pa nujni del celote. Njena vsebina razširi določene odnose, a obenem nekoliko razvodeni tiste glavne trenutke osrednje zgodbe.
Pretepanje se mi je v predelavi zdelo bolj elegantno kot pa v originalu.
Vizualno je igra na sodobnih platformah primerljiva z novejšimi deli serije. Obrazi likov, teksture oblek in osvetlitev so na visoki ravni, čeprav se tu in tam pojavijo daljši časi nalaganja. Glasovno igranje je zdaj na voljo tudi v angleškem jeziku in tu so nastopajoči zopet dobro opravili svoje delo. Vem, da je za nekatere velik greh te igre poganjati v angleščini, a vedno je dobro imeti neko izbiro in to drži tudi v temu primeru.
Yakuza Kiwami 3 & Dark Ties tako ostaja nekoliko neenakomeren paket. Po eni strani ponuja eno najbolj toplih in osebnih zgodb v seriji ter občutno izboljšano igranje. Po drugi strani pa v želji po povezovanju s sodobno podobo franšize včasih izgubi del izvirne surovosti. Kljub temu je vrnitev v Okinavo vredna obiska in to predvsem zaradi Kiryuja, ki med pretepanjem kriminalcev in kuhanjem večerje otrokom znova dokazuje, zakaj ostaja eno najbolj ikoničnih imen v svetu videoiger. Na koncu bo največ odvisno od samega igralca: veterani originala boste zelo verjetno nad spremembami razočarani, medtem ko novinci sploh ne boste vedeli, kaj je drugače in če je treba biti zaradi sprememb razočaran. Ti bodo veseli dolge kampanje, ki ponuja obilo stranskih dejavnosti, čeprav zna biti cena 60 € tudi za te malce pretirana za takšno predelavo, ki v svojih sistemih še vedno nosi nekaj nerodnih ostankov preteklosti.
Igričarska industrija se v zadnjih letih hitro spreminja in še včerajšnja ideja zna biti naslednji dan že stvar preteklika. Ena največjih sprememb se je zgodila na področju konzol in PC-jev, kjer so založniki ugotovili, da je PC ena najhitreje rastočih platform in da izdajanje iger, ki bi jih nato lahko igrali samo na eni konzoli, ni več tako pametna strategija, čeprav je dobro delovala kar nekaj desetletij.
Eden največjih podpornikov te ideje je bil Microsoft s svojo konzolo Xbox, saj so najprej svoje igre začeli predelovati za PC, zdaj pa smo prišli do točke, kjer njihove igre na dan izida lahko igramo tudi na konkurenčni konzoli PlayStation 5. Tudi Sony je začel izvajati takšno strategijo, a je bil pri tem bolj zadržan, saj je svoje igre šele po določenem roku zavezanosti svoji konzoli naknadno predelal za PC. Ti roki so sicer sčasoma začeli postajati čedalje krajši, a glede na nove informacije je morda to stvar preteklika in se bo Sony v bodoče zopet vrnil k tradicionalnim ekskluzivam.
Vir informacij za to je novinar Jason Schreier, ki je v novi epizodi podkasta Triple Click objavil svoja razmišljanja glede nadaljnje Sonyjeve strategije, ki naj bi se v naslednjih mesecih pošteno spremenila. Jason pravi, da se Sony odmika od predelav svojih enoigralskih iger za druge sisteme in da bodo na PC in potencialno Xbox Series X pošiljali samo svoje live service večigralske naslove, kot je denimo prihajajoči Marathon, medtem ko bodo enoigralski naslovi ostali zavezani samo njihovi konzoli PlayStation 5.
Jason pravi, da bi to strategijo v akciji lahko videli že pri izdaji prihajajoče igre Marvel’s Wolverine, ki je nedavno dobila datum izida, in pri tem pravi, da ne bi bil presenečen, če ta nikoli ne bi doživela predelave za PC. Ta svoja predvidevanja je nato potrdil tudi na forumu ResetEra, kjer je zapisal, da to niso samo špekulacije, in namignil, da bi o vsem tem lahko kmalu dobili daljši članek. Tudi Sonyjeva zadnja igra God of War Sons of Sparta ni doživela izida na PC-ju, pa čeprav bi bil takšen manjši naslov perfekten za igranje na kakšnem Steam Decku.
Sonyjeva strategija je vsekakor zanimiva, a je po eni strani tudi logična. Če res drži govorica, da je bil izid konzole PlayStation 6 zamaknjen na leto 2029, potem bi Sony želel čim več ljudi privabiti v svoj lasten ekosistem. Morda pri tem vlogo igrajo tudi trenutno izjemno dragi strojni deli za PC in Sony bi znal v trenutni situaciji videti možnost, da ljudi, ki razmišljajo o nakupu računalnika, raje privabijo k nakupu konzole, ki je še vedno cenejša alternativa. Prav tako obstajajo govorice, da se njihove predelave iger tipa Spider-Man 2 na PC-ju niso preveč dobro prodale, zato se jim takšni projekti ne splačajo več, saj samo znižujejo vrednost njihove konzole.
Lani se je začela bitka za prevzem enega največjih založnikov znotraj filmskega in televizijskega vesolja Warner Brosa in čeprav je bilo na začetku zanj kar nekaj potencialnih snubcev, se je hollywoodski velikan na koncu odločil, da je Netflix tisti, ki ima za njegove licence najbolj svetlo prihodnost. Odločitev je bila tako že praktično zaključena, a ljubosumnemu konkurentu Paramountu je šlo to v nos, zato je začel ves čas višati svojo ponudbo in je na koncu dosegel tako vrtoglavo številko, da bi za eno delnico odšteli kar 31 dolarjev.
Warner Bros je sicer nekajkrat še zavrnil Paramount, a na koncu je številka postala tako ogromna, da je preprosto niso mogli več ignorirati. Netflixova ponudba je znašala 82,7 milijarde dolarjev, medtem ko je bil zdaj Paramount pripravljen plačati kar 111 milijard dolarjev, in Warner Bros se je na koncu odločil, da Netflixu ponudi možnost, da ujame konkurenčno ponudbo.
Ponudili so jim štiri dni za razmislek, a Netflix je imel odgovor zanje pripravljen že takoj, saj se je odpovedal celotnemu nakupu. Vodilni pri Netflixu so si v izjavi za javnost povedali, da celotna kupčija takšnega denarja preprosto ni vredna in da jim je bil sicer originalni nakup všeč, a da ta prevzem nikoli ni bil nekaj, kar bi bilo zanje nujno.
Paramount bo tako postal novi dom za vso vsebino založnika Warner Bros in, kot je trenutno v navadi pri Američanih, je imel tudi pri tem svoje prste vmes ameriški predsednik Donald Trump. Ta namreč že dolgo goji zamere do televizijske novinarske hiše CNN, ki je bila tudi del nakupa Warner Brosa, in zdaj bo to nadzoroval Paramount, ki je Trumpu precej bolj naklonjen, saj sta lastnika podjetja Larry Ellison in njegov sin David njegova velika podpornika. Te vezi so vzbudile tudi veliko skrbi glede nepristranskega poročanja znotraj ZDA in čeprav veliko ljudem tudi prevzem s strani Netflixa ni bil všeč, bi bilo to po mnenju mnogih veliko bolje za novinarstvo na ameriških tleh.
Netflix je zaradi razdora pogodbe s strani Warner Brosa upravičen do odškodnine v višini slabih 3 milijard dolarjev, tako da so na koncu profitirali in za to jim ni bilo treba narediti veliko. Kupčija med Warner Brosom in Paramountom mora iti še skozi regulativne postopke, kar zna trajati še kakšno leto ali dve, a glede na trenutno Trumpovo moč skoraj ni dvoma, da bi ta nakup kdo lahko zaustavil.
Morda še nismo povsem skočili v marec, a smo glede na temperature zunaj v bistvu že dobro zakorakali v pomlad in v moji hiši sem že naletel na prve komarje. To pomeni, da je čas tudi za sveže prišleke PlayStation Plus Essential naročnine, ki v marcu ne bo tako prepričljiva kot v prejšnjih mesecih, a vseeno s sabo prinaša kar nekaj kakovostne zabave.
Najprej je tu igra Monster Hunter Rise, ki jo je založnik Capcom najprej leta 2021 izdal samo za konzolo Nintendo Switch, a je bila stvar tako popularna, da je kasneje izšla tudi za ostale sisteme. Žal je to zahtevalo kompromis, saj je grafično igra precej bolj revna kot bolj moderne verzije tipa Monster Hunter World, a po drugi strani je pomembna igralnost, ki je bojda v tem naslovu fantastična.
Your PlayStation Plus Monthly Games for March:
🏌️ PGA Tour 2K25 ⚔️ Monster Hunter Rise 🧑🌾 Slime Rancher 2 🐉 The Elder Scrolls Online
Naslednji na seznamu je MMO The Elder Scrolls Online, ki že dolgo služi kot tolažba za vse tiste, ki že več kot desetletje pogrešate nove avanture v enoigralskem Elder Scrolls svetu. Ta masovni večigralski naslov sem kakšno leto nazaj poskušal ponovno igrati in moram priznati, da me je stvar hudo razočarala. Razvijalec je namreč skozi leta igro spremenil na ta način, da se stopnja sovražnikov v kateremkoli delu sveta prilagaja igralčevi, kar pomeni, da nikoli ne dobite občutka, da ste svoj lik kaj razvili in da je ta postal močnejši. Poleg tega je igra postala boleče lahka in med stopnjevanjem in raziskovanjem bi se človek res moral potruditi, da bi umrl, da nerodnih animacij pri bojevanju sploh ne omenjam. Je pa zgodba dobra in tokratni paket The Elder Scrolls Online Collection: Gold Road vam prinaša osnovno kampanjo in vse dodatke doslej – izjema je samo sezona iz lanskega leta.
O zadnjih dveh igrah vam ne vem kaj prida povedati, saj jih nisem nikoli igral. Slime Rancher 2 je popularen naslov, kjer morate vzgajati čuden živež v obliki sluzi, PGA Tour 2K25 pa je aktualni naslov znotraj sveta golfa, ki sem ga sam igral samo v mini fizični izvedbi, tako da o tej digitalni igri res nimam pojma.
Vse štiri igre bo moč prevzeti od 3. marca dalje, do takrat pa imate še čas za prevzem prejšnjemesečne ponudbe.
Filmi, ki se zgodbeno napajajo iz pretepaških iger, so bili nekdaj hudo popularni, nakar so povsem izumrli in se zdaj zopet prebujajo iz svojih grobov. Hollywood trenutno dela na novi filmski inačici franšize Street Fighter, založnik Warner Bros. pa se že to pomlad pripravlja na zagon drugega dela franšize Mortal Kombat.
Mortal Kombat 2 bo nadaljevanje prvenca iz leta 2021 in čeprav osnovna ideja filma ostaja ista, kar pomeni, da se bodo borci iz različnih dimenzij udeležili smrtonosnega turnirja, so se velike spremembe zgodile pri glavni vlogi. Prejšnji film je namreč želel v glavno vlogo postaviti povsem novega borca z imenom Cole Young, ki je bil gledalcem in igralcem povsem tuj, saj ga pred tem nismo videli v nobeni igri. Drugi del te napake ne namerava ponoviti, zato so v glavno vlogo postavili Johnnyja Cagea, tega pa bo tokrat odigral šarmantni Karl Urban.
Svež napovednik nam pokaže, da Johnny v tem filmu ne bo več mladenič in da so dnevi njegove največje slave za njim. A zanj še ni prepozno, saj je vpoklican v Mortal Kombat turnir in ta se bo, za razliko od prvega filma, tokrat dejansko zgodil. Veselimo se lahko pretepaške akcije s strani lepega nabora prepoznavnih pretepačev, kot so Mileena, Liu Kang, Raiden, Kitana, Kano, Scorpion in Sub-Zero. Kadri v napovedniku so videti fantastično in res je videti, kot da bo ta film precej bližje izročilu iger, kot smo to dobili v prvem delu.
Mortal Kombat 2 v kina prihaja 8. maja, tretji del pa je Warner Bros. že potrdil.
Serija grozljivk Resident Evil je na področju visokoproračunskih naslovov tudi edina, ki vedno beleži dobro prodajo in zaradi tega tudi dobiva nova poglavja. Kako dragocen je takšen status se založnik Capcom še kako dobro zaveda, saj je večina njegove konkurence tipa Dead Space in Alone in the Dark izumrla, Resident Evil pa še vedno vsako leto dostavi nek nov naslov in to je lahko bodisi predelava ali pa čisto svež del serije.
Se je pa ta franšiza skozi leta preoblikovala v dve različni veji dostavljanja igralne formule. Nekako je postala že tradicija, da je bil vsak nov del narejen iz tretjeosebnega pogleda, a Capcom je s sedmim delom tvegal in dostavil povsem prvoosebni Resident Evil in to se jim je obrestovalo, saj so igralci pozdravili to potezo. Nakar so isto naredili z osmim delom Village, a že tam so slišali glasne želje oboževalcev, ki so želeli neko izkušnjo, podobno četrtem delu, ki je bil precej bolj akcijski.
Najnovejši del Requiem tako nadaljuje njihov prejšnji poskus z igro Village, le da tokrat grozljivka ne bo omejena na samo igrin segment ampak predstavlja nekje polovico kampanje, medtem ko drugi del dostavi akcijo, ki je tokrat bolj adrenalinska kot kadarkoli prej. Rezultat je res impresiven izdelek, ki ga samo nekaj malenkosti stane najvišje ocene – a brez skrbi, tole je tako kvalitetna zadeva, da se bo verjetno pri nas potegovala tudi za prestižno krono najboljše igre leta 2026.
Razvojna ekipa: Capcom Založnik: Capcom Platforme: PS5, PC, XSX, NS2 Steam stran:Povezava Datum izida: 27. februar 2026 Cena: 69,99 €
Requiem nam že takoj na začetku pokaže, da ga ni strah tvegati in dostaviti sveže ideje. Medtem ko smo do zdaj v vsakem delu odpotovali v neko odročno pokrajino ali vasico, je dogajanje tu na začetku postavljeno kar sredi New Yorka. FBI-agentka Grace Ashcroft dobi nalogo, da razišče samomor znotraj zapuščene bolnišnice, in čeprav navadno takšni primeri niso naloga za FBI, je tokratna žrtev malce posebna. Namreč širom sveta so začeli skrivnostno umirati vsi tisti, ki so preživeli bombardiranje Raccoon Cityja, zato je ta primer postal zanimiv tudi FBI-ju. Grace ima na to bolnišnico še posebej boleče spomine, saj je leta nazaj v njej, po napadu skrivnostnih napadalcev, umrla njena mama, svoje življenje pa je namenila reševanju skrivnosti njene smrti.
Seveda ne traja dolgo, da po obisku bolnišnice stvari uidejo izpod nadzora in vsi izhodi se za nami zaprejo. Grace pa mora zdaj poiskati najbližji izhod, kar jo bo peljalo skozi veliko temačnih hodnikov, nabiranja surovin in iskanja predmetov, ki ji bodo odklenili napredovanje.
Uvodni del kampanje, kjer igramo kot Grace, je prava grozljiva mojstrovina.,
In ta začetni del je bil meni takšna poslastica, da se od njega preprosto nisem mogel odlepiti. Veliko vlogo pri tem igra sama Grace, saj je to prestrašena punca, ki se boji človeku pogledati v oči, samozavest pa ji dodatno znižuje njeno jecljanje. Prav tako je ubožica prestrašena do kosti, in sčasoma se tega njenega strahu naleze tudi igralec. Capcom je v ta grozljivi del kampanje vložil res veliko premisleka, zato se je treba tudi v igranje spustiti premišljeno, saj Grace ni neka borka, ampak se lahko mnogokrat brani samo z ubogo pištolo, za katero je bore malo streliva. Vsi njeni nasprotniki pa zahtevajo veliko svinca v glavi, pa še takrat se znajo nenapovedano ponovno vstati in zapoditi za vami.
Surovin je na začetku res malo, nasprotniki pa hudo nevarni, zato moraš res vsakič premisliti, ali se ti splača koga napasti in če boš ob tem nase z zvokom priklical še koga drugega. Grace k sreči dobi dostop tudi do posebne injekcije, ki z napadom izza hrbta instantno ubije zombija, a tudi ta stvar potrebuje zaloge krvi, te pa niso neomejene. Stvar je na trenutke dejansko presneto težka in čeprav se zdaj smatram že za veterana Resident Evilov, sem tudi jaz na začetku naletel na trenutke, ko sem ostal skoraj brez zdravilnih zeli in streliva, na poti do mojega cilja pa je stalo ogromno preprek – za Grace sta včasih že dva zombija nepremostljiva ovira.
Igranje v vlogi Leona je precej bolj akcijsko, a žal pri tem malce škode utrpijo stopnje.
To grozljivost dopolnjujeta še odlična grafična podoba, ki na PlayStation 5 Pro brez problema teče v ločljivosti 4K pri 60 sličicah na sekundo in to z vklopljenim ray-tracing osvetljevanjem. A morda še boljši od grafike je zvok, ki je tako atmosferičen, da ti že ta požene ogromno adrenalina po krvi. Opremljen z dobrimi slušalkami sem med sprehajanjem po začetni lokaciji za vsakim ovinkom slišal nekaj, kar ti sproži srh po telesu – pa naj bodo to koraki zasledujoče pošasti, ki je občutljiva na svetlobo, ali pa nagnusni zvoki zombija, ki si je ravnokar privoščil svežo malico. Capcom je tokrat zombijem celo vcepil nekaj “osebnosti”, saj ti zdaj niso samo stoječe lutke, ampak so ohranili nekatere spomine iz svojega življenja. Tako boste našli kuharja, ki še vedno besno mlati meso, čistilko, ki neprestano umiva okna, in nekoga, ki želi na vsak način ugasniti luči na hodniku.
Nekje na polovici kampanje pa se slika zamenja in stopimo v kožo starega znanca Leona S. Kennedyja, tudi ta je na sledi skrivnostnim smrtim preživelih iz Raccoon Cityja. Njegov uvod nam hitro nakaže, da je tu konec počasnega raziskovanja in boja za preživetje, saj je Leon zdaj presneto izkušen borec, ki še vedno na sebi nosi težo preteklosti.
Bitja so tokrat bolj grozljiva kot pa kadarkoli prej v tej dolgoletni seriji.
V bistvu je ta preskok prava osvežitev, saj lahko hitro izkusiš, kako izurjen je Leon proti Grace, saj lahko sam opravi s celo sobo zombijev in ob tem ne utrpi skoraj nobene škode. Igra vam na začetku priporoči, da med igranjem Grace uporabite prvoosebni pogled in pri Leonu zamenjate na tretjeosebnega, in to se je izkazalo za pravilno odločitev. Kot Leon morate imeti veliko večji pregled nad bojiščem, saj napadalci radi prihajajo iz vseh smeri, zato je ključno spremljati vse naenkrat. In boj je na trenutke lahko naravnost kaotičen: to spoznaš že takoj ob obisku iste bolnišnice, kjer nek zombie od nekje na plano potegne motorno žago, nakar začne ta leteti iz enih rok v druge, se vrti na tleh in ob vsem trušču in kriku nemrtvih hitro postaneš živčen, a se hkrati ne moreš nehati diviti nad splošno zabavnostjo. Leon ima tudi veliko večji nabor orožij, ki jih tokrat menjamo in nadgrajujemo preko posebnega 3D-printerja; točke za izboljšavo pa zdaj nabiramo preko dobrega bojevanja.
Leonov del zgodbe nas preseli v porušeno mesto Raccoon Cityja in žal se tu kampanji malce zalomi. To mesto je namreč zdaj popolnoma porušeno in zavito v dim ter pepel, in čeprav je to lepa sprememba v primerjavi z Graceinim delom, hkrati niti ni tako unikatno in zanimivo kot zapuščena bolnišnica. Izgubila se je tudi barvna paleta: vse je sivo in nekam enolično, in čeprav je tempo akcije hitrejši, se ti vseeno zdi, kot da se je celotna kampanja preveč upočasnila, in na tem mestu se začne igra tudi preveč zgledovati po prejšnjih delih.
Samo Leon lahko nadgrajuje orožja in to tokrat počne preko elegantnega 3D tiskalnika.
Bil sem sicer navdušen, ko Leon ponovno obišče zdaj porušeno policijsko postajo, ki je bila glavni del igre Resident Evil 2, in v bistvu bi si želel, da bi tam preživeli malce več časa. Stvari se kasneje ne izboljšajo, saj moramo v tradiciji vseh Resident Evilov na koncu spet obiskati neke laboratorije, tam pa se začnejo tudi ponavljati šefovski spopadi iz prejšnjih delov.
Resident Evil Requiem se tako na koncu čuti kot igra, ki je bila resnično sestavljena iz dveh delov – in to dobesedno. Prva polovica je tako slastna, da sem resno razmišljal, da bi tej igri podelil najvišjo oceno in bi se pri meni tudi zapisala kot najboljši del celotne franšize. A nato v drugem delu igra izgubi na svoji originalnosti in nas vrže v manj privlačno okolico, kjer se hkrati začno ponavljati ideje, ki smo jih že videli v preteklih poglavjih te serije.
Vseeno je tole še vedno igra, ki se vam bo zagotovo vtisnila v spomin in celokupno gledano imamo pred sabo mojstrovino, ki bi jo priporočil tudi tistim, ki jih morda prejšnji del te franšize niso zanimali.
Sony ima zadnje čase nekam čudno zastavljene načrte. Njihova večigralska igra Marathon bo ta vikend dobila večje testiranje strežnikov, na ta isti datum pa so zastavili tudi zaprto testiranje večigralske igre Horizon Hunters Gathering. Nedolgo nazaj so imeli tudi večjo predstavitev iger State of Play, kjer je bilo pokazanih nekaj zanimivih stvari, a je med njimi manjkala predstavitev težko pričakovane igre Marvel’s Wolverine, nakar so včeraj zvečer kar prek družbenih medijev najavili datum izida.
Let's cut to the chase: Marvel's Wolverine launches September 15, 2026.
Marvel’s Wolverine bo izšel 15. septembra in ker je to Sonyjeva igra, bo vsaj na začetku zavezana izključno konzoli PlayStation 5. A ti roki ekskluzivnosti so pri tem založniku čedalje krajši in zna se zgoditi, da bo že čez nekaj mesecev zadeva prispela tudi na PC.
Razvijalec Insomniac Games te najave ni pospremil z nobenimi dodatnimi informacijami, kot je denimo, kakšna bo cena igre in ali bo PlayStation 5 Pro morda prejel kakšne posebne dodatne optimizacije. Te informacije bodo bržkone razkrite v prihajajočih mesecih, saj je jesen še daleč in priložnosti za igralne napovednike je še toliko, da se jih bomo do takrat verjetno že prenajedli.
Insomniac Games je eden izmed najbolj pridnih Sonyjevih studiev, ki ga poznamo predvsem po seriji iger Ratchet & Clank, nakar so nam prinesli še dva odlična naslova Spider-Man. Ob splavitvi konzole PlayStation 5 so nam ponudili predelavo igre Marvel’s Spider-Man, leta 2021 pa so izdali še Ratchet & Clank: Rift Apart, ki mu je leta 2023 sledil Marvel’s Spider-Man 2. Temu je sledil najdaljši premor v njihovi zgodovini, saj smo bili tri leta brez njihovega novega projekta, kar je pravzaprav dober dokaz njihovega pridnega dela.
Zimske olimpijske igre so zdaj zaključene in zanimivega dogajanja na njih ni manjkalo, najti pa ga je bilo mogoče tudi v disciplinah, ki navadno ne vzbujajo veliko pozornosti. Letos se je veliko govorilo tudi o drsanju – in to do te mere, da zdaj o tej disciplini tipkam članek tudi sam, čeprav o njej ne vem praktično ničesar.
Figure skaters Anastasiia Metelkina and Luka Berulava performed a Mortal Kombat routine at an exhibition gala pic.twitter.com/FwqvQhgJ5a
Zato je treba pohvaliti gruzijska drsalca Anastasiio Metelkino in Luko Berulavo, ki sta imela tako unikaten nastop, da sem si ga ogledal tudi jaz, ki me drsanje sicer ne zanima. Priredila sta pravo malo odrsko predstavo, ki jo je navdihnila pretepaška igra Mortal Kombat, in to z gibanjem, ki se je velikokrat zdelo kot preslikava animacij iz videoiger, hkrati pa sta bila oblečena v primerni kostumografiji. Luka je imel na hrbtni strani tudi prepoznavni logotip te pretepačine in se je res zatopil v vlogo borca – v enem prizoru denimo soplesalko prime za nogo in jo začne vrteti naokoli, kar je presneto nevaren manever, medtem ko ta nosi kot britev ostre drsalke. Zaključek nastopa je fenomenalen, saj se “pretep” konča s prisrčnim fatalityjem.
To sicer ni bil nastop, ki bi štel za točke, saj se je zgodil v okviru bolj sproščenega dogodka Exhibition Gala, kjer lahko nastopajoči pokažejo svoje talente in se obenem malce pozabavajo.
Kar se tiče iger: zadnji Mortal Kombat 1 je izšel leta 2023, o nadaljevanju pa za zdaj ni slišati kakšnih konkretnih govoric. Lastnik licence, založnik Warner Bros., je sicer sredi prevzema s strani Netflix, tako da še ni povsem jasno, kakšna usoda čaka razvijalca NetherRealm Studios. Že v začetku maja pa bomo dobili film Mortal Kombat 2, v katerem bo vlogo Johnnyja Cagea prevzel igralec Karl Urban.
Igra Ball x Pit je eden izmed tistih indie naslovov, ki so igralce lani povsem očarali, saj nam je razvijalec dostavil sicer že znano igralno formulo odbijanja žogic od opek iz izometrične perspektive, a jo je nato predelal za roguelite žanr in zraven dodal še elemente grajenja baz ter sprotnega nadgrajevanja vaših veščin.
Ball x Pit je torej zadeva, za katero lahko zagrabi vsak in se hitro priuči osnovnih prijemov napredovanja skozi stopnje. Vmes se bo treba odločati za nove veščine in na ta način graditi svoj igralni razred, ki zna biti za nekatere stopnje več kot odličen, pri šefih pa vas lahko hitro stane življenja. Nato preprosto začnete nov “run”, medtem pa je pomembno razmišljati o različnih sinergijah, ki jih s sabo prinašajo določene veščine, in kako bi jih čim bolj učinkovito izrabili za naslednjo stopnjo ter se pripravili na končni obračun s šefom. Pridobljene surovine iz stopenj nato uporabite za nadgradnjo domače baze, obenem pa lahko z uspešnim igranjem odklenete povsem nove heroje.
BALL x PIT is going MOBILE! 📱🏐
🗓️ Launching on iOS & Android March 12
💸 Try-before-you-buy: try it for free, no ads! Love it? Unlock the full game with a single in-app purchase and keep BALLing forever!
Igra je lani na Steamu postala prava uspešnica in še vedno drži najvišjo oceno “Overwhelmingly Positive”, razvijalec pa namerava zdaj vso to zabavo preseliti tudi na mobilne naprave. Najavil je, da bomo igro od 12. marca lahko preigravali na telefonih z operacijskima sistemoma iOS in Android, kar je povsem logična poteza, saj je igra kot nalašč za kakšno hitro rundo med vožnjo s trolo ali posedanjem doma na kavču.
Za vse tiste, ki jih zgornji napovednik še ni prepričal, bo na voljo tudi demo različica. Če vas bo preizkus prepričal v nakup, ga boste lahko opravili znotraj same aplikacije. Cena zaenkrat ni znana, a zagotovo ne bo pretirana, saj igra trenutno na Steamu stane le 14,99 €.
Da Microsoftovi igričarski branži Xbox ne gre preveč dobro, je jasno že nekaj let. Vojna s Sonyjem je končana in zdaj Xboxove igre še isti dan izhajajo na konkurenčnem PlayStationu, nakup založnika Activision Blizzard pa prav tako ni prinesel tako spodbudnih finančnih rezultatov, kot so si jih najbrž želeli.
Skladno s tem je močno upadla tudi prodaja konzol Xbox Series X in S, privrženci teh pa si niso bili povsem enotni, koga za nastalo zmedo okriviti. Je glavni krivec morda Phil Spencer, ki je kot vodja Xboxa dobil idejo o nakupu Activisiona in svojim šefom predstavil tudi storitev Game Pass? Ali pa je za to morda kriva predsednica Sarah Bond?
I’m excited for @asha_shar as she steps into the CEO role. She’s joining an incredible group of people; teams full of talent, heart, and a deep commitment to the players they serve. Watching her lean in with curiosity and a real desire to strengthen the foundation we've built…
Microsoft se je naposled odločil, da krivdo nosita oba, zato je isti dan napovedal ogromne spremembe v vodstvu Xboxa. Kot vedno je bilo vse v izjavah za javnost predstavljeno z olepšanim jezikom, saj med delničarji nihče ne mara panike. Phil Spencer tako odhaja v upokojitev, Sarah Bond pa odstopa s svojega položaja. Oba sta v izjavi za javnost zapisala, da je bila odločitev povsem prostovoljna – Phil naj bi o tem razmišljal že dlje časa, Sarah pa se je zdaj zdel pravi trenutek za naslednji korak v karieri.
Tem besedam seveda verjame le malo ljudi, saj glavnih dveh oseb na čelu Xbox divizije ne zamenjaš, če nad njunim delom nisi presneto razočaran.
Zamenjavi sta že najavljeni in ne vlivata veliko upanja, da bo Xbox zdaj resnično obrnil smer v prave vode. Na mesto predsednice prihaja Asha Sharma, ki z igričarstvom nima nobenih izkušenj, a je zaposlenim v pismu sporočila, da je njen glavni cilj ustvarjati dobre igre, saj se vse začne pri kakovosti. Sharma je delo pri Microsoftu začela šele leta 2024, ko je prevzela vodenje oddelka CoreAI, ki se ukvarja z umetno inteligenco. Zagotovo bo nekaj izkušenj s tega področja poskušala prenesti tudi v razvoj videoiger. Microsoft pri zaposlenih že dolgo vztraja, da pri delu uporabljajo čim več algoritmov umetne inteligence, in to se bo zdaj skoraj zagotovo še bolj preneslo med razvijalce videoiger.
Today I begin my role as CEO of @Xbox. Here are my three commitments: 1/ GREAT games 2/ Return of @Xbox 3/ Future of playhttps://t.co/6UNrpFm1Ki
Philovo mesto bo medtem prevzel Matt Booty, ki je nekoliko bolj izkušen, saj je doslej vodil Xbox Game Studios, zdaj pa ga čaka precej večja odgovornost.
Kako bo vse skupaj videti v praksi, bomo verjetno izvedeli šele čez nekaj mesecev, ko se bo notranja struktura prenovljene Xbox divizije nekoliko stabilizirala. Microsoft je vsako leto junija v sklopu festivala Summer Game Fest priredil večjo konferenco in povsem mogoče je, da bomo prav tam videli novo smer ter morda tudi preporod znamke Xbox.
Franšiza Saints Row je svojo življenjsko pot začela obetavno, saj smo leta 2006 dobili igro v odprtem svetu, ki nam je želela ponuditi malce bolj odpuljen slog GTA iger. Zadeva si je nabrala kar zvesto publiko, ki je nato skozi leta pridno kupovala nadaljevanja, razvijalec Volition pa se je medtem ujel v past, saj je v vsakem delu norost poskušal dvigniti na novo raven, tako da smo se v četrtem delu kot predsednik ZDA borili proti vesoljcem in hkrati imeli nadnaravne sposobnosti, kot je letenje po zraku.
Tako naprej ni šlo več, zato nas je razvijalec leta 2022 poskušal vrniti h koreninam serije. Franšizo je zagnal na novo in se pri tem grdo opekel, saj končni izdelek ni bil všeč praktično nikomur. Zadnji Saints Row je bil tako slab, da je to botrovalo tudi zaprtju studia Volition, upanja o novem delu pa so šla po vodi. Nato se je oglasil možakar z imenom Chris Stockman, ki je bil eden glavnih ljudi pri ustvarjanju prvega Saints Rowa. Oboževalcem je vzbudil upanje, da morda franšiza še ni rekla zadnje besede, saj je bil v stiku z založnikom Embracerjem, ki je želel prisluhniti njegovi ideji o ponovni oživitvi licence.
Remember when we got excited about the prospect of a Saints Row prequel? Well according to Saints Row 1 Design Director Chris Stockman, Embracer is completely ignoring the idea.
Chrisova ideja bi nas vrnila daleč v preteklost, tako da bi pogledali dogodke pred prvo igro. To bi bil nekakšen preddel izvirne serije Saints Row, a žal se zdi, da bo vse skupaj ostalo le pri ideji, ki ne bo nikoli uresničena. Chris se je nedavno oglasil na omrežju X in zapisal, da je po njegovem mnenju franšiza zdaj dokončno mrtva, saj naj Embracer ne bi vedel, kaj naj z njo sploh počne, njega pa naj bi začeli povsem ignorirati.
Nove igre Saints Row tako očitno še dolgo ne bo na spregled, kar je prava škoda, saj na področju iger v odprtem, sodobnem svetu zeva prava luknja. Res je, da letos končno dobimo GTA 6, a Rockstar verjetno nato spet desetletje ne bo izdal nobenega novega naslova. Vmes bi nam prav prišel še kakšen konkurenčen naslov, ki bi to vrzel zapolnil, a žal so to očitno le pobožne želje, ki ne bodo izpolnjene.
Na trgu pametnih ur obstaja ogromno izdelkov in na splošno je trg razdeljen na izdelke višjega ranga kakovosti, ki ju zastopata podjetji Apple in Samsung, ter izdelke, ki jih lahko dobite za drobiž, a se bo ob tem treba zadovoljiti tudi z raznoraznimi pomanjkljivostmi. Ura, ki stane 10x manj od kakšnega Apple Watcha, je sicer v reklami videti dobro, a nato spoznaš, da se stvar neprestano zatika, je sploh ne moreš potopiti pod vodo in aplikacija na telefonu zadeve sploh ne najde, da hitrega propadanja baterije sploh ne omenjamo.
Te cenejše ure imajo navadno za sabo nikoli prej slišane znamke podjetij, zato je zdaj presenetljivo videti tak cenejši izdelek, ki ima za sabo tudi prestižen logotip. V tem primeru se pogovarjamo o podjetju Lenovo, ki je nedavno predstavilo svojo novo uro Lenovo F101, ki jo lahko že zdaj prednaročite po smešno nizki ceni 27 €.
F101 se po obliki močno zgleduje po Applovih zapestnih izdelkih, saj je postavitev gumbov praktično identična. A seveda bo ob taki ceni treba sprejeti nekaj kompromisov: ura ne podpira tehnologije za povezovanje z GPS, tako da premikanje po zemljevidih in štetje korakov ne bo tako natančno kot pri dražjih konkurenčnih izdelkih. A njeni strojni deli niso za odmet: gledali boste v živobarvni AMOLED zaslon ločljivosti 410 x 502, podprt je tudi standard IP68, kar pomeni, da ura ponuja določeno odpornost proti vodi. Prav tako se lahko na uro povežete prek aplikacije in tako upravljate klice ter predvajanje glasbe, baterija pa naj bi zdržala tudi en teden brez polnjenja.
Lenovo F101 je videti kot soliden izdelek in svojo kopijo lahko prednaročite prek kitajske trgovine Banggood, za dostavo v Slovenijo pa boste počakali en mesec in odšteli dodatnih 2,63 €.
