Igra Death Stranding 2: On the Beach je nedavno dobila nov napovednik, in poznavalci življenjepisa Hidea Kojime že veste, kaj vas čaka: ekstremno dolg video, poln zanimivih in nenavadnih prizorov ter cel kup melodramatičnih dialogov.
Kojima je tokratni video razvlekel na kar dobrih 10 minut, v njem pa lahko vidimo nekaj starih in nekaj povsem novih obrazov. Na začetku denimo spoznamo možakarja Neila, ki je moral tihotapiti možgansko mrtve nosečnice, kasneje pa si v napovedniku na glavo povezne bandano, zaradi česar močno spomni na Solida Snaka, glavnega junaka Kojimine prejšnje franšize Metal Gear Solid.
V napovedniku si lep čas zase rezervira tudi Sam Bridges, ki ga bo znova odigral Norman Reedus. Naš junak bo ponovno moral prečkati kilometre postapokaliptične okolice, saj paketi preprosto morajo biti dostavljeni, čeprav nam video izda, da je bil lep del tega posla zdaj že avtomatiziran. Med sprehajanjem in občudovanjem okolice bo Sam naletel tudi na nove nevarnosti, kot so denimo snežni plazovi, seveda pa mu bodo pot velikokrat prekrižali tudi raznorazni sovražniki, ki lahko skočijo nanj iz alternativnih dimenzij. Tule res upamo, da se je Kojima naučil kakšno lekcijo iz prejšnje igre in dostavil izboljšan boj, ki igralcu ne bi bil samo v nadlego.
Grafično je tole presneto impresiven izdelek in pogon Decima Engine zna v vmesnih sekvencah pričarati domala filmsko izkušnjo. K splošnemu vtisu pripomorejo hollywoodski obrazi, ki jih je tule cel kup in znajo v dialogih pričarati intimne in čustvene scene.
Napovednik je koristen tudi zaradi dejstva, da smo prek njega končno dobili tudi datum izida. Ta se bo zgodil 26. junija in tako kot prvi del izpred šestih let bo tudi Death Stranding 2: On the Beach sprva ekskluziva za konzolo PlayStation 5, na kateri se bodo prednaročila odprla 17. marca. Za osnovno različico igre bo treba odšteti 70 €, Digital Deluxe vas bo oklestil za 80 €, zbirateljska kolekcija pa bo stala 230 € — dražji različici omogočata predčasni dostop do igranja, in sicer od 24. junija dalje.
Preigravanje franšize Hitman iz VR perspektive na prvi pogled nima veliko smisla, saj se je treba v teh igrah veliko skrivati, kar je najlažje početi iz tretjeosebne perspektive. Po drugi strani pa lahko v teh igrah poberemo ogromno predmetov in jih uporabimo kot priročna orodja za hitro onesposobitev kakšnega stražarja, fizično rokovanje s predmeti pa je najbolj zabavno ravno v okviru VR izkušenj.
Zato morda ne preseneča, da je razvijalec IO Interactive najbolj svežo trilogijo iger Hitman preselil že na več VR sistemov: najprej smo dobili različico za PC in originalna PlayStation očala PSVR, nakar so igre doživele še preskok na samostojna očala Meta Quest 3. Zdaj se pripravlja nova predelava, tokrat za Sonyjev sistem PS VR2, ki mu boleče primanjkuje iger in je vesel tudi takšnih naslovov, ki so v bistvu le olepšane različice že izdanih izdelkov.
Za Hitman World of Assassination VR smo tako dobili nov napovednik, ki gologlavega morilca Agenta 47 postavi v misijo The Finish Line, ki smo jo izkusili v igri Hitman 2. V tej misiji se je treba prebiti znotraj dirkališča, po katerem se podijo hitri bolidi, in življenja oropati enega od tekmovalcev. To opravilo zahteva več korakov, v napovedniku pa vidimo, kako igralec v eno roko pobere pločevinko, v drugo pa bejzbolsko žogico in tako naenkrat onesposobi dva varnostnika, nato pa s pomočjo ostrostrelske puške med dirko ubije tekmovalca, ki se nato zaleti v bližnji zid. Kar pri tem napovedniku navduši, je sama interakcija, saj ima vsak predmet svojo fiziko, kar pomeni, da je treba ključ v ključavnici fizično obrniti in puško ročno repetirati in če bomo želeli zastrupiti kakšen kozarec pijače, bo treba strup fizično nagniti v steklenico.
Hitman World of Assassination VR omogoča preigravanje vseh treh kampanj iger Hitman, kar prinese ogromno igralnega časa. Igra izide že 27. marca, igralci, ki si trilogijo iger že lastite na konzoli PlayStation 5, pa boste lahko nadgradnjo izvedli za 10 €. Lastniki različice igre Hitman World of Assassination Part One boste zanjo morali odšteti 39,99 €.
Razvijalec ZA/UM nam je leta 2019 dostavil zanimivo RPG izkušnjo Disco Elysium, ki nas je postavila v škornje zapitega detektiva. Ta se je skozi detektivske preiskave in politične spletke prebil do res unikatnega konca, igra pa je nase privlekla pozornost predvsem zaradi dejstva, da ta RPG ni vseboval klasičnega bojevanja — večino igranja smo opravili prek odlično spisanih dialogov.
Na žalost je studio nato naletel na velike težave, saj so se začela nesoglasja med vodstvom in ustvarjalnimi umi, zaradi česar so razvijalca zapustili zelo pomembni ljudje — med njimi tudi Argo Tuulik, ki je spisal zgodbo. Ti bivši člani so nato začeli delati na svojih projektih, ZA/UM pa je včeraj najavil svoj naslednji projekt, ki zaenkrat nosi kodno ime Project C4.
Dobili smo zgolj dražilnik in čeprav je zdaj jasno, da velik del ekipe ni več isti in da je studio zapustilo veliko talenta, video vseeno pritegne pozornost s svojo unikatno podobo. ZA/UM je sicer izgubil nekaj ključnih članov prejšnje ekipe, a nekaj jih je še vedno ostalo, med njimi Anton Vill, ki je Disco Elysium obogatil s svojo fascinantno grafično podobo. Dražilnik poleg teh vizualnih bombončkov ne razkriva drugih konkretnih informacij, je pa res, da v ozadju slišimo govorca, ki igralca označi kot “operaterja”, zaradi česar vse skupaj zveni, kot da bi igrali nekega Jamesa Bonda v alternativni resničnosti.
Kdaj bo C4, ki sploh še nima uradnega imena, izšel v svoji finalni, igralni obliki, zaenkrat ni znano. Ne bi pa bili presenečeni, če bi nas od izida ločila še leta čakanja.
Finski razvijalec Remedy nam je leta 2019 dostavil zanimivo tretjeosebno streljačino Control, ki je v tistem času veljala za eno najbolj impresivnih grafičnih izkušenj. Ta naslov ji je kasneje odvzel razvijalčev najnovejši projekt, Alan Wake 2. Control že dolgo ne prejema rednih posodobitev, saj imajo Finci te dni polne roke z razvojem drugih iger, a iz neznanega razloga je majhen del ekipe skočil nazaj na prejšnjo kodo in včeraj dostavil povsem novo posodobitev, ki prinaša tudi nekaj dodatne vsebine.
Ta vsebina je bila sicer že prej na voljo za igranje, vendar le na konzoli PlayStation 4 inn to za kupce Deluxe verzije igre. Gre za misijo Dr. Yoshimi Tokui’s Guided Imagery Experience, pri kateri je svoj glas posodil slavni ustvarjalec videoiger Hideo Kojima. “Novo” vsebino lahko zdaj izkusijo tudi igralci na PC-ju. Poleg te misije so zdaj odklenjene še štiri preobleke, ki so bile prej ekskluzivne za prednaročnike igre.
Vsa ta vsebina je na voljo kupcem različice Control Ultimate Edition. Poleg preoblek in misij smo prejeli tudi zajeten kup popravkov, med katerimi so nova stopnja osvetljevanja z ray tracingom, podpora za ultra široke monitorje ter podpora za HDR. Nekaj mesecev nazaj sem želel Control ponovno igrati od začetka in pri tem ugotovil, da igra še vedno trpi zaradi težav s pretokom (streamingom) tekstur. Zaradi tega lahko traja nekaj sekund, preden nekatere teksture dobijo svoj podroben videz in niso videti kot le zamegljene oljne slike. Tudi ta hrošč naj bi bil zdaj odpravljen, obenem pa je Remedy odpravil še nekaj drugih napak, ki so povzročale sesuvanje igre.
Remedy je v izjavi zapisal, da na teh posodobitvah dela manjša ekipa, zato je za zdaj posodobitev na voljo le v trgovinah Steam in Epic Store. Kasneje bo ista vsebina prišla tudi na GOG ter na konzoli PlayStation 5 in Xbox Series X.
Štorijalno vesolje igre Control bo še letos dobilo razširitev preko samostojne večigralske igre FBC: Firebreak.
Bo umetna inteligenca igrala pomembno vlogo tudi v videoigrah? Odgovor je jasen, saj nekateri razvijalci že zdaj pridno izrabljajo umetnopametne algoritme za hitrejše programiranje in odkrivanje hroščev. NVIDIA je z enim od svojih orodij nakazala, da se pri igranju kmalu ne bomo več zanašali na internetne vodiče v brskalnikih.
Tudi Sony ne namerava zaostati v AI-dirki, kar potrjuje posnetek, do katerega se je dokopala spletna stran The Verge. Ta prikazuje, kako daleč so njihovi inženirji napredovali pri razvoju lastnih umetnopametnih algoritmov. Na posnetku vidimo Sharwina Raghoebardajala, enega vodilnih Sonyjevih inženirjev, ki je prek kratkega dema predstavil junakinjo Aloy iz serije iger Horizon. V prikazu se Aloy dinamično pogovarja z igralcem in se zaveda svoje okolice.
Za to interakcijo Sony sicer ni razvil povsem svoje tehnologije. Model Whisper podjetja OpenAI skrbi za pretvarjanje govora v besedilo, medtem ko Llama omogoča pogovore in sprejemanje odločitev. Sony je k temu dodal še svoj sistem obraznih animacij Mockingbird. Vse skupaj sicer deluje, a ni posebej impresivno.
Še vedno je opazna zakasnitev, saj mora umetna inteligenca za vsak odgovor prebrskati ogromno bazo podatkov, zaradi česar pogovor ne deluje povsem organsko. K temu ne pripomore niti robotski glas sogovornice – glasovna igralka Ashly Burch pri projektu ni sodelovala in verjetno tudi ni dala dovoljenja, da Sony z umetno inteligenco oponaša njen glas.
Kljub temu je v tej tehnologiji nekaj potenciala, čeprav bi morala biti igra od temeljev zasnovana z mislijo na integracijo umetne inteligence. Kako bodo igralci sprejeli takšne izkušnje in ali bodo bojkotirali tovrstne projekte, ostaja odprto vprašanje. Posnetek je bil sprva objavljen na YouTubu, kjer so se v komentarjih pojavili številni negativni odzivi, nakar je Sony zahteval njegov umik s platforme.
Začetek tega tedna je bil precej temačen za trio priljubljenih Twitch streamerk Cinna, Valkyrae in Emiru. Nameravale so izvesti dolgotrajen prenos v živo, a je bil ta hitro prekinjen, ko so sredi Santa Monica’s Pacific Parka naletele na bizarnega in izjemno agresivnega zalezovalca.
The grown man attempted to "rizz" Emiru prior to the attempted assault. "I'm going to keep following you" pic.twitter.com/XPWmiCbIlB
Na spletu se je pojavilo več posnetkov incidenta, ki se je sprva začel dokaj nedolžno. Trojica mladih deklet je naletela na mlajšega moškega, ki je čepel ob smetnjakih in trdil, da je zanje napisal pesem. Seveda jih je zanimalo, kakšne verze je spesnil neznanec, a ta je nato začel govoriti nesmisle, zaradi česar je srečanje hitro postalo nerodno. Moški je nato od Emiru zahteval njeno telefonsko številko, a ta se je izgovorila, da telefona nima pri sebi. Dekleta so se poslovila in nadaljevala pot, moški pa je tedaj izjavil: “Jaz vas bom še kar naprej zasledoval.”
I'm sorry for not saying anything sooner I've just been in shock
For those who don't know, I was streaming with Rae and Cinna last night and a man asked for my phone number. I turned him down, and he started following our group and threatening to kill us
Svojo namero je očitno tudi uresničil. Čeprav ga v naslednjih minutah ni bilo videti na kameri, so bila dekleta vidno vznemirjena, saj so opazila, da jih zasleduje in postaja čedalje bolj agresiven. Situacija je hitro postala nevarna, ko se jim je moški spet približal. Čeprav se mu je naproti postavil varnostnik, ga to ni zaustavilo, njegova retorika pa je postala še bolj grozeča – vzkliknil je celo: “Kar zdaj te bom ubil!” Dekleta so zbežala, posnetek pa se je na tej točki končal, saj so stvari povsem ušle izpod nadzora.
Honestly fuck all of you for blaming our employees for “not doing enough”. Our team worked so hard to help us with this marathon and did their best for being put on the spot.
No means no. You’re not entitled to anybody. The fact that this man threatened our lives after being…
Trojica se je kasneje oglasila na družbenih omrežjih in potrdila, da so z njimi vse v redu. Takoj po incidentu so kontaktirale policijo, ki je sestavila zapisnik in se odpravila iskat moškega, a ga za zdaj še niso našli.
Emiru je ob tem pripomnila, da takšni incidenti žal niso redki in da so del njihovih javnih življenj. Valkyrae pa je zapisala, da je dogodek krut opomnik, kako hitro je lahko njihovo življenje ogroženo, in da je strašljivo, kako se lahko takšne stvari zgodijo, četudi so v javnosti, obdane z množico ljudi.
Internetni detektivi so se hitro odzvali in zdaj iščejo neznanega moškega. Cinna je sicer svoje sledilce pozvala, naj preiskavo prepustijo policiji, saj nočejo biti del internetne gonje, ki bi lahko privedla do neupravičenih obtožb in uničila življenje nedolžnega človeka. Kljub temu so spletni preiskovalci naleteli na srhljivo odkritje – trojica deklet je moškega namreč srečala že prej med prenosom v živo. Takrat je nosil pulover s kapuco in se z njimi celo fotografiral, nato pa se je očitno preoblekel, da ga ob ponovnem srečanju ne bi prepoznale.
Serija iger Tony Hawk’s je bila v moji najstniški mladosti tako priljubljena, da je marsikdo po lomljenju prstov na tipkovnici zagrabil pravo desko s kolesci in si šel lomit kosti na bližnje igrišče. Koliko današnja mladina še vedno trenira ta šport v prostem času in kako priljubljene so te igre danes, mi je neznanka, vendar je bil založnik Activision očitno dovolj zadovoljen s prodajo predelav Tony Hawk’s Pro Skater 1 + 2, da se je zdaj odločil enako olepšati tudi tretji in četrti del.
O predelavi Tony Hawk’s Pro Skater 3 + 4 se je zadnji mesec veliko govorilo, Activision pa je včeraj predstavil prvi napovednik in tako tudi uradno potrdil govorice o projektu. Tako kot prejšnji dvojec predelav, ki je leta 2020 izšel na PC-ju ekskluzivno prek trgovine Epic Games, bo tudi nova zbirka vsebovala vso vsebino izvirnikov, le da bomo zdaj vse to lahko občudovali v močno nadgrajeni grafični podobi. Gre za visokoproračunski projekt, zato so razlike v primerjavi z izvirnima igrama očitne kot dan in noč, in treba je priznati, da zadeva izgleda fantastično.
Predelavo bo razvijal studio Iron Galaxy, ki ima nekoliko pester življenjepis. V preteklosti je deloval kot podporni studio, njegova lastna igra Extinction pa se pri kritikih ni dobro odrezala. Slabo je šlo tudi njihovemu zadnjemu projektu Rumbleverse, ki je strežnike ugasnil že pol leta po izidu. A morda njihove prave sposobnosti tičijo prav v predelavah, ki prav tako zahtevajo določeno mero unikatnega talenta, in prvi napovednik vsekakor ne izgleda slabo. Tony Hawk’s Pro Skater 1 + 2 je razvijal Vicarious Visions, ki pa se je leta 2021 združil znotraj razvijalca Blizzard.
Poleg stare garde skejterjev – Kareem Campbell, Elissa Steamer, Chad Muska, Rodney Mullen in Tony Hawk – bomo videli tudi novince, kot sta olimpijca Rayssa Leal in Yuto Horigome. Glasbena podlaga bo vsebovala mešanico starih in novih uspešnic, saj želi založnik na en mah pritegniti več generacij navdušencev nad virtualnim skejtanjem.
Tony Hawk’s Pro Skater 3 + 4 izide 11. julija na aktualni in prejšnji generaciji konzol, na voljo pa bo tudi različica za Nintendo Switch. Na PC-ju bo igra že na dan izida na voljo prek Steama po ceni 50 €, kupci dražje Deluxe edicije pa boste lahko začeli igrati že 8. julija. Igra bo ob izidu dostopna tudi prek naročniškega servisa Game Pass.
Razvijalec Rockstar je držal obljubo in igro Grand Theft Auto 5 zares okrancljal z nazivom “Enhanced Edition”, ki je tako računalniško verzijo naredila sorodno tistim, ki jo lahko konzolni igralci zdaj igrajo že nekaj let in dejansko so bili pri temu tako radodarni, da za to nadgradnjo niso zaračunali ničesar.
Gre za popolnoma frišno verzijo igre, ki jo zdaj na Steamu najdemo pod novim zapisom Grand Theft Auto V Enhanced in se trenutno prodaja po znižani ceni 14,99 €, medtem ko se je stara verzija igre preimenovala v Legacy in je prav tako še vedno dostopna. Slednje je dobra novica, saj kar nekaj modov ne bi delovalo na Enhanced ediciji igre, hkrati pa ima ta nadgrajena verzija nekaj svojih porodnih težav, zaradi česar je ocena igre zdrsnila na “Mixed“.
Igralci se pritožujejo nad hrošči in težave na strežniku so tako velike, da jih je Rockstar sam priznal in se tičejo predvsem migracije obstoječih profilov, ki včasih preprosto ne delujejo. To je za nekatere velik minus, saj so v prejšnjo verzijo igre in njeno večigralstvo vložili ogromno ur in bi radi ves ta napredek preselili tudi v to manjšo predelavo, ki vsebuje nekaj nove vsebine ter izboljšano grafično podobo. Da je ta zdaj res lepša priznavajo mnogi, a nekateri se spet pritožujejo, da optimizacija ni najboljša, da ray tracing potrebuje nekaj dodelave in da so zdaj sličice na sekundo omejene pri številki 120, medtem ko v prejšnji verziji takšne meje ni bilo.
Kljub tem težavam nova verzija igre pridno nabira nove igralce in čeprav jih je tudi kar nekaj, ki še vedno vztrajajo pri igranju stare inačice igre, ima Enhanced že zdaj v bistvu višje število istočasnih igralcev in ta številka bo zagotovo šla samo še navzgor
Rockstar se je tako s to potezo vsaj malce prikupil PC-jašem, ki so sicer še vedno razočarani, da prihajajoči GTA 6 za računalnike še vedno ni bil najavljen, tako da bodo nanj spet morali čakati dlje kot pa njihovi bratje na konzolah. Do kdaj jim bo treba čakati zaenkrat ni znano, saj še vedno ne vemo niti datuma izida konzolne verzije, ki bi morala iziti v 2025, a zaenkrat še ni dobila niti dolgo pričakovanega drugega napovednika.
V svojem prejšnjem članku o seriji Mythic Quest sem se spraševal, zakaj ni bolj priljubljena, zdaj pa mi je odgovor jasen. Ob pisanju tistega članka sem bil namreč šele sredi ogleda prve sezone, ki je skupaj z drugo naravnost odlična in vsebuje nekaj genialnih epizod. Vendar pa kakovost v tretji sezoni opazno upade, aktualno četrto poglavje pa ne prinese izboljšav.
Scenarij se preprosto preveč oddalji od svojih korenin – zgodba se sploh ne vrti več okoli razvoja videoiger, glavni lik Poppy pa ni več tako prisrčna kot nekoč, saj je praktično vsak njen stavek vreščanje. Karizmatični vodja Ian Grimm medtem postane bleda senca samega sebe – ves čas je le depresiven in povsem resen.
Morda bo čar zgodnjih sezon obudila stranska serija Side Quest, ki je bila napovedana že pred časom, predvčerajšnjim pa smo zanjo dobili tudi prvi napovednik. Serija bo obsegala le štiri epizode, dogajanje pa bo osredotočeno na doslej nevidene člane razvijalske ekipe igre Mythic Quest in oboževalce, ki jim ta igra pomeni sestavni del vsakdana.
Vsaka epizoda bo predstavila novo zasedbo likov, iz napovednika pa je mogoče razbrati, da bo ena epizoda posvečena nekakšnemu igričarskemu koncertu, druga pa se bo odvijala v trgovini s stripi. Na začetku videa se pojavi tudi Grimm, ki ima v ušesu diamantni uhan, ta pa se mu je očitno zagnojil – a ga to očitno ne moti preveč.
Side Quest bo izšel v celoti, saj bodo vse štiri epizode na voljo naenkrat – in sicer 26. marca. Na isti dan bo izšla tudi zadnja epizoda četrte sezone Mythic Questa. Ali bo serija dobila nova poglavja ali bo to njeno sklepno dejanje, za zdaj ni znano. Obe seriji sta ekskluzivno na voljo na pretočnem servisu Apple TV+.
Še vedno težko verjamem, da Microsoftova dirkaška serija Forza Horizon zares prihaja na konkurenčno konzolo PlayStation 5. Najavo te predelave smo sicer že uradno dobili, in že takrat nas je ta poteza presenetila, čeprav je Microsoft v preteklosti že izvedel nekaj podobnih selitev svojih ekskluziv. Kljub temu je Forza nekaj posebnega, saj je že dolga leta zaščitni znak konzol Xbox.
A zadeva je resnična – Forza Horizon 5 je pred kratkim dobila nov napovednik, in to na uradnem YouTube kanalu PlayStationa. Ob tem videu se na koncu celo izriše logotip te konzole, kar daje vtis, kot da gre zdaj za Sonyjevo licenco.
Napovednik sicer predstavlja novo vsebino Horizon Realms, ki bo sovpadala z izidom igre na novi platformi. Brez skrbi, ta bo še vedno na voljo tudi za konzole Xbox in PC. Horizon Realms omogoča obisk 11 prejšnjih lokacij za dirkanje, ki so bile v preteklosti časovno omejene, poleg tega pa prinaša novo progo Stadium Track in štiri dodatne avtomobile.
Razvijalec Playground Games je na uradnem blogu predstavil različne grafične načine, ki jih bo mogoče izbrati v igri. Standardni model konzole PlayStation 5 bo omogočal igranje pri 30 ali 60 sličicah na sekundo – za bolj odzivno sliko bo seveda treba žrtvovati nekaj grafične lepote. Lastniki PlayStationa 5 Pro bodo prav tako imeli na voljo dva grafična načina, pri čemer bo možnost “Quality” na PS5 Pro omogočala celo ray tracing osvetljevanje med dirkanjem.
Forza Horizon 5 na PlayStation 5 izide 29. aprila. Standardna različica stane 70 €, Deluxe vključuje dodaten paket avtomobilov in je na voljo za 90 €, medtem ko Premium različica za 100 € ponuja še dve razširitvi – Hot Wheels in Rally Adventure. Slednja omogoča tudi predčasni dostop, saj boste z igranjem lahko začeli že 25. aprila.
Šest let že mineva, odkar nam je ukrajinski razvijalec 4A Games dostavil svoj zadnji naslov, Metro Exodus. Zadnji del serije Metro se je pri blagajnah sicer dobro obnesel, obenem pa je 4A Games z njim prvič zakorakal v oblikovanje bolj odprtih map. Igro je spremljala tudi naravnost čudovita grafična podoba, Exodus pa je kasneje celo dobil posebno različico, v kateri je bila celotna osvetlitev narejena s tehnologijo ray tracinga.
Od takrat je sledilo zatišje. Čeprav je studio medtem napovedal delo na povsem novi licenci in hkrati nadaljevanje zgodbe franšize Metro, o nobenem od teh projektov še nismo slišali ali videli ničesar konkretnega. Medtem se je razvijalec razdelil na dva dela, pri čemer je veja, ki še vedno deluje v Kijevu, nedavno postala neodvisna in se preimenovala v Reburn. Ob tem je tudi napovedala svoj prvi projekt, La Quimera.
Zanj smo že dobili prvi napovednik, ki takoj razkrije, da gre za delo nekdanjih ustvarjalcev Metro – premikanje likov je počasno, orožja pa niso ravno tista tipična, ki smo jih že stokrat videli. Tokrat se ne bomo skrivali v zmrznjenih podzemnih predorih Moskve, temveč se bomo odpravili v znanstvenofantastično prihodnost Latinske Amerike, kjer si nasproti stojijo korporacije. Zgodbo je tokrat spisal Nicolas Winding Refn, znan hollywoodski ustvarjalec filma Drive, ki je zdaj svoje talente posodil tudi igri La Quimera.
Vendar pa napovednik ne deluje kot nekaj, zaradi česar bi takoj oddal prednaročilo. Akcije je veliko, a osebno ne maram pretiranih eksplozij in vizualne navlake, zaradi katerih težko sledim dogajanju. Naši glavni nasprotniki bodo očitno roboti, kar je lahko dvorezen meč. Tudi grafična podoba deluje nekoliko zastarelo, a igra je še v zgodnji fazi razvoja, zato bo Reburn vizualno plat verjetno še izboljšal. Dodatna zanimivost je dejstvo, da bomo lahko kampanjo igrali povsem samotarsko ali pa v zabavo povabili še dva prijatelja.
La Quimera je za zdaj napovedana le za PC in že ima svojo stran na Steamu, datum izida pa ostaja neznan.
Tako kot vsak teden bo tudi tokrat založnik Epic Games nadaljeval tradicijo podeljevanja brezplačnih iger, čeprav so se stvari v zadnjih mesecih nekoliko spremenile – zdaj brezplačne dobrote prejemamo kar na dveh različnih platformah.
Najprej si poglejmo njihovo PC trgovino, kjer je ta teden na meni brezplačnih iger stopila igra Mages of Mystralia. Nastopate v vlogi mlade punce Zie, ki ima magične sposobnosti, zaradi teh pa si je prislužila izgon iz svoje vasice, kjer takšnih stvari ne marajo preveč. Zia zato skoči v divjino in tam naleti na lepo zalego nevarnih bitij, ki jih lahko pokonča preko svojih magičnih talentov, prav dobro pa zna koga tudi udariti okoli ušes. Igro je leta 2017 spočel razvijalec Borealys Games in na Steamu nosi oceno “Very Positive”, vaša kopija pa vas čaka tule.
Tukaj pa dobrot še ni konec! Epic Games je namreč nedavno končno dobil priložnost za lansiranje svoje lastne mobilne trgovine, ki je zdaj na voljo tako za Android kot tudi za iOS. Najprej obiščite uradno stran na svojem telefonu in sledite navodilom za namestitev – za prijavo lahko uporabite enake podatke kot na PC platformi.
Tudi na mobilni trgovini Epic Games ponuja brezplačne igre, vendar se te, za razliko od PC platforme, menjajo mesečno. Trenutno lahko brezplačno prevzamete dve klasiki, ki bosta navdušili predvsem starejše igričarje – mojstrovini Star Wars: Knights of the Old Republic in Star Wars: Knights of the Old Republic II – The Sith Lords. Za prevzem je dovolj, da sprožite namestitev vsake igre, pri čemer vam ju ni treba dejansko namestiti – ostali bosta v vaši knjižnici za vedno.
Igra Mages of Mystralia bo na voljo do 6. marca, dvojec Knights of the Old Republic pa vse do 20. marca.
Znanstvenofantastični filmi, ki smo jih gledali pred 20 leti, danes postajajo resničnost. Najprej je to dokazala umetna inteligenca, za katero je zdaj jasno, da ni več muha enodnevnica, ampak je že postala del naših vsakdanjih življenj. To pa je s sabo prineslo upravičene strahove, da bodo milijoni ljudi izgubili službe, saj je AI preprosto hitrejši od človeka in, za razliko od njega, ne potrebuje počitka.
Seveda ima umetna inteligenca svoje omejitve, saj deluje le znotraj digitalnih prostorov. Zato so se fizični delavci dolgo prikrito smejali – ChatGPT lahko še tako dobro programira kodo, a mavčne stene vam ne more postaviti. A tudi ta samozavest je sčasoma splahnela, saj je tehnološki sektor začel predstavljati prve prototipe dvonožnih robotov, ki bodo lahko delali v industrijskih obratih. Norveško podjetje 1X pa je nedavno predstavilo še svojo različico androida, namenjenega izključno domači uporabi.
Avgusta so že predstavili robota Neo Beta, zdaj pa je napočil čas za njegovega naslednika Neo Gamma. Ta je videti prijaznejši od svojega predhodnika, saj ima zunanjost iz bež najlona, kameri na čeladi pa mu dajeta vtis dveh oči. Bipedalni robot je dobil svoj predstavitveni video, v katerem se sprehaja po domu in pomaga pri hišnih opravilih, kot so sesanje, brisanje prahu in priprava kosila. V enem kadru pa se mi je zdel nekoliko žalosten prizor, ko lastnika uživata ob kosilu, ubogi robot pa se usede na kavč in strmi v prazno. Napovednik me je malce spomnil na tiste filme, v katerih se robot na koncu upre svojim lastnikom – samo še čakal sem na prizor, kjer bi nepremično stal nad njuno posteljo in ju opazoval med spanjem, medtem ko bi njegove kamere počasi postale rdeče.
Podjetje 1X ima očitno velik potencial, kar je prepoznal tudi OpenAI, ki mu je januarja namenil kar 100 milijonov dolarjev podpore. Združitev umetne inteligence in robota Neo Gamma je pričakovan rezultat takšnega partnerstva. 1X pravi, da je cilj razviti povsem samostojnega robota, ki bo naloge opravljal samodejno – če bo denimo zaznal polno košaro umazanega perila, se bo sam lotil pranja, ne da bi mu moral lastnik to posebej ukazati.
A do tega cilja je še dolga pot, kar priznava tudi podjetje samo. Za zdaj gledamo zgolj prototip robota, ki bi nekoč lahko postal reden spremljevalec vsakega tehnološko naprednega doma. Koliko časa nas še loči od tega, ne ve nihče, a glede na hiter razvoj te tehnologije ni dvoma, da smo mu bližje kot kadar koli prej.
Ko serija videoiger preživi desetletja in je še vedno predmet razprav, potem veš, da nekaj dela prav. Seveda, včasih je njena dolga življenjska doba bolj posledica dejstva, da je bila med prvimi v svoji kategoriji, a brez premišljenih izboljšav in svežih idej bi slej ko prej postala zgolj nostalgična relikvija. Sid Meier’s Civilization se je v 90-ih prikradel v življenja in spanec številnih igralcev s svojo zasvojljivo kombinacijo 4X strategije in gradnje mest. Kasnejše izdaje so sledile trendom in konkurenci ter prinašale nove ideje, ki so ohranjale svežino franšize.
Civilization V je leta 2010 dosegla vrhunec, sledila pa je tudi znanstveno-fantastična izpeljanka Beyond Earth, ki je bila v redu, če si si vedno želel igrati Civilization v vesolju. Civilization VI se je leta 2016 vrnila na klasično zgodovino, a s toliko eksperimentalnimi spremembami, da si se občasno vprašal, če nisi po pomoti zagnal kakšnega zgodovinske izpeljanke SimCityja. Po letih popravkov in razširitev se je igra nekako ustalila, nato pa… nič. Dolgo nič. Firaxis si je vzel skoraj desetletje premora, najbrž zato, da so si razvijalci vzeli čas za premislek, kako znova razdeliti skupnost na tiste, ki prisegajo na novosti, in tiste, ki bi najraje igrali “še en Civilization V s posodobljeno grafiko”. Če vržeš oči po spletu pa ne eni in ne drugi niso najbolj zadovoljni s tem, kar je izšlo. Pa so to le nostalgična očala ali je kaj na teh kritikah? Dajmo ugotoviti!
Razvojna ekipa: Firaxis Games Založnik: 2K Games Platforme: PC, PS4, PS5, XBox Series X/S, XBox One, Switch Steam:Povezava Datum izida: 11. februar 2025 Cena: 69,99 €
Jedro igre ostaja nespremenjeno – izbereš zgodovinskega voditelja, vodiš civilizacijo skozi stoletja, raziskuješ, gradiš, se vojskuješ, in upaš, da te AI nasprotniki ne bodo povozili s tanki (ali da boš vsaj ti prvi izumil tanke). Tokrat je na voljo 20 voditeljev, vsak s svojimi bonusi. Nekateri so vojni strategi, drugi znanstveni vizionarji, tretji diplomati, četrti pa tisti nadležni tipi, ki ti sredi partije predlagajo trgovinski sporazum, v katerem dobiš eno banano v zameno za goro zlata.
Največja sprememba? Voditelji niso več vezani na specifične civilizacije. Se pravi, če si kdaj želel videti, kako bi se Benjamin Franklin znašel kot kralj starodavne Grčije, ali če te zanima, kako bi Napoleon obvladoval Perzijce – no, zdaj lahko to izkusiš. Zgodovinska točnost? Nič večji problem kot vedno, samo ne vprašaj zgodovinarjev. Vsaka civilizacija ima svoje unikatne enote in zgradbe, medtem ko voditelji prinašajo splošne bonuse.
Novost je trajni napredek – igranje določenega voditelja in doseganje mejnikov v kampanji ti prinese izkušnje in nagrade. Te nagrade lahko pred začetkom igre opremiš svojemu voditelju za dodatne bonuse. Če to zveni kot “znanstveno utemeljeno vedeževanje”, nisi daleč od resnice.
Stari temelji s kančkom eksperimentiranja
Pred začetkom igre lahko prilagodiš tipične parametre – velikost mape, število AI nasprotnikov, stopnjo težavnosti. endar zemljevidov pred začetkom igre ne vidiš vizualno. Prav tako je največji možen zemljevid ob izidu igre le srednje velikosti, kar bo zagotovo razočaralo ljubitelje epskih imperijev, ki bi radi zavzeli vsaj polovico planeta. Seveda se da to vse skupaj zaobiti z modifikacijo, ampak vseeno pusti grenak priokus v ustih.
Ko so parametri igre določeni, se prične tvoja pot do zmage; ne glede na to, ali boš to skušal doseči s kulturnim vplivom, vojaškimi osvajalnimi pohodi, znanstvenimi odkritji ali čim tretjim. Skratka – klasika. Tako kot vedno začneš s prvotnim naseljencem, s katerim poiščeš primerno lokacijo za prvo mesto. Igra se odvija na ploščicah, kjer gradiš stavbe, kot so žitnice in vojašnice, da izboljšaš proizvodnjo hrane in enot. Dobra novica: sistem ročnega upravljanja ploščic iz prejšnje igre se je ohranil, a je nekoliko poenostavljen, kar bo razveselilo vse, ki so kdaj obupano iskali optimalno razporeditev polj.
Ena večjih sprememb so “mini-mesta” – vmesna stopnja med pravimi mesti in mestnimi državami. Lahko jih specializiraš za določene bonuse (kot so vojaška okrepitev ali dodatni surovinski prihodki), vendar imaš manj nadzora nad njihovim razvojem in stavbene nadgradnje zanje lahko le kupiš s kovanci. Če te to moti, jih lahko nadgradiš v polnopravna mesta… ampak le z zlatom. Firaxis je očitno vzel lekcije pri mobilnih igrah, saj moraš mesta kupovati nazaj vsakih nekaj desetletij; presenečenje, presenečenje, ob prehodu v novo obdobje se namreč vrnejo v stanje mini-mest. Če te koncept lastništva po modelu naročniške storitve bega, nisi edini. Kapitalizem v vsem svojem sijaju!
Ere – Sveža ideja ali nepotrebna komplikacija?
Igra je zdaj razdeljena na tri velike epohe: starodavno, raziskovalno in moderno dobo. Vsi igralci prehajajo v nove ere hkrati, pri čemer si lahko pridobiš bonuse z izpolnjevanjem posebnih izzivov, kot so osvajanje mest ali raziskovanje določenih tehnologij.. Teoretično dobro, v praksi pa – vsaka prehodna doba ponastavi števec potez na nič, povzroči dolg nalagalni zaslon in ima eno bizarno posledico: nekatere vojaške enote preprosto izginejo. Če si si zgradil mogočno vojsko, jo lahko ob naslednji eri preprosto izgubiš. Vsi smo vedeli, da vojna ni poceni, ampak to je pa že višek!
AI nasprotniki pa imajo še vedno svoje težave – radi napovedujejo vojne brez resnega razloga in nato brezglavo napadajo tvoje enote, ne da bi izkoristili taktične prednosti. Da ne omenimo, kako nedodelano se igra dejansko počuti, sploh za nekaj s tako dolgim obdobjem razvoja. Od slabega uporabniškega vmesnika do meh grafične podobe, za oboje čigar se imamo zahvaliti izidu na konzolah. Pa do hroščev, ki niso redki. Celoten občutek, ki bi te vlekel v nadaljnjo igranje je enostavno odsoten.
Civilization VII se trudi biti inovativna, vendar na nekaterih točkah izgubi tla pod nogami. Koncept ločenih voditeljev in civilizacij je zanimiv, mini-mesta pa delujejo kot čuden eksperiment z mikrotransakcijami (na srečo le teh ni, čeprav pa seveda obstaja sistem več različnih različic igre z nakupnimi bonusi).
Sistem obdobij je dvorezen meč, izgubljanje vojaških enot med prehodi pa je preprosto frustrirajoče. Tu se slabosti še ne končajo. Segajo tudi do slabega uporabniškega vmesnika in meh grafične podobe, za oboje čigar se imamo zahvaliti izidu na konzolah. Pa do hroščev, ki niso redki. Celoten občutek, ki bi te vlekel v nadaljnjo igranje je enostavno odsoten.
Razsodba
(+) Klasična 4X strategija ostaja trdna in prepoznavna (+) Nove mehanike voditeljev ponujajo zanimive kombinacije (+) Napredek, ki se ohrani med posameznimi igrami (+/-) Obdobja prinašajo nekaj svežine, a obenem prekinjajo igranje (+/-) Mini-mesta so zanimiv koncept, a nedodelan (-) Izginotje enot med prehodi obdobij je frustrirajoče (-) Slaba prilagoditev in optimizacija za PC (-) Hrošči in nedodelane mehanike
Ljubitelji 2D-platformskih iger v zadnjih letih sicer niso bili prikrajšani, a so se večinoma morali zadovoljiti z igrami iz žanra roguelite, ki vsem ni po godu. Nekateri pač ne želijo po vsaki smrti začeti igre znova in se vedno znova prebijati skozi naključno generirane stopnje, temveč bi se raje vrnili v čase, ko so bile te vnaprej oblikovane. Takrat je sicer še vedno prevladovala visoka težavnost, a je bilo igro mogoče zaključiti s precej vztrajnosti – in z bogatimi žepi, polnimi kovancev, ki so jih igralci zapravili na arkadnih avtomatih.
Takšen žanr iger bo zdaj poskušal obuditi razvijalec Bitmap Bureau, ki si je nekako priboril licenco filma Terminator 2 in ustvarja igro Terminator 2D: No Fate. Gre za igro z retro podobo, podobno tisti izpred dobrih 30 let, le da so animacije bolj tekoče in izpopolnjene, spopadi z manjšimi in večjimi nasprotniki pa bodo ohranili klasičen arkadni slog.
Igra bo v celoti izkoristila kupljeno licenco, saj bomo lahko prevzeli vlogo treh likov: Švarcijevega T-800, Sarah Connor in odraslega Johna Connorja. Vsak od njih bo imel edinstvene veščine, ki jih bo treba med prečkanjem stopenj spretno uporabljati. T-800 bo pravi tank, ki se zanaša na svojo orožarno, Sarah bo gibčna bojevnica, sposobna tihega odstranjevanja sovražnikov, John pa bo nekakšna mešanica obeh slogov in bo predstavljal agilnega borca.
Igra bo poustvarila nekaj ikoničnih prizorišč iz filma. Tako bomo spremljali T-800 med njegovim golorokim pretepom v gostilni in pomagali Sarah pobegniti iz psihiatrične bolnišnice. Vse to bo dopolnjevala privlačna retro grafika, ki bo vsebovala tudi nekaj prizorov nasilnih usmrtitev – nenazadnje je to sestavni del franšize Terminator.
Terminator 2D: No Fate izide 5. septembra za PC ter konzole PS5, PS4, XSX, XO in NS.
Nemški razvijalec Piranha Bytes je že nekaj časa uradno mrtev, a duh njegove odlične serije iger Gothic živi dalje. Nedavno nam je ločen razvijalec Alkimia Interactive dostavil demo predelave prve igre, bivši člani ekipe pa so šli po svoji poti. Piranho je zadnjih nekaj let vodil Björn Pankratz in ta je s svojo ženo Jennifer že lani poleti najavil oblikovanje novega studia Pithead Studio, včeraj pa je ekipa pokazala napovednik za njihov prvi projekt Cralon.
Cralon kaže kar nekaj razlik v primerjavi z Gothic igrami in čeprav je tu še vedno prisotna temačna in zamorjena srednjeveška atmosfera, se tokrat za spremembo ne bomo sprehajali po odprtem svetu, ampak znotraj rovov temnic in zapuščenih rudnikov. Ta žanr iger se specifično imenuje “dungeon crawler”, najbolj znani predstavnik tega pa je prastara igra Ultima Underworld in malce novejši Arx Fatalis, a tudi ta je danes star že 23 let.
Ta žanr iger tako že dolgo ni dobil kakšnega vidnejšega predstavnika v katerega bi bilo vloženega nekaj proračuna in bi za razvojem stala talentirana ekipa. Cralon bo veliko navdiha pobral iz prej omenjenih iger, igrali pa bomo lovca demonov, ki pade v ostareli rudnik in mora iz njega pobegniti, vmes pa seveda naleti na kup pasti in nevarnih sovražnikov.
Prvi napovednik pokaže bolj okolico, ki je vsekakor temačna in bore malo drugega. Sicer vidimo nekaj bojevanja, ki bo tokrat potekalo iz prvoosebnega pogleda, kar pri srednjeveških igrah takoj sproži pomisleke, a morda bo Björn s svojo ekipo potegnil kakšno lekcijo iz sorodnih iger tipa Kindgdom Come: Deliverance 2 in dostavil dejansko zabaven boj, ki je v napovedniku videti nekam okorno.
Pomisleke sproža tudi sam Björn Pankratz, ki je bil sicer dolgo prisoten v studiu Piranha Bytes, a je vodilno vlogo prevzel pri igrah Elex, ki so pri igralcih pustile mešane vtise – še posebej drugi del ni izpolnil pričakovanj in je verjetno tudi krivec za propad studia. Tudi od tega je morda Björn potegnil nekaj lekcij, a do sodbe nove igre zna miniti še kar nekaj časa, saj ta nima datuma izida, si jo pa lahko medtem ogledate na Steamu.
Sem velik zagovornik velikih tipkovnic, in če bi se odpravljal po nakup, bi si v košarico dodal izdelek, ki ima vse: od smernih tipk do numeričnega dela, ki ga pridno uporabljam. Preprosto je bolj kul tipkati številke z desno roko, saj bi drugače moral pozorno iskati vsako številko, pri daljših zapisih pa bi se med tem zagotovo vsaj enkrat zmotil.
A razumem, da vsi niso takšni kot jaz in imajo na svoji delovni mizi raje minimalizem. Zato so se najprej pojavile tako imenovane TKL tipkovnice, ki jim je nekdo “odrezal” numerični del. Nato so proizvajalci razvili še bolj kompaktne modele, ki jih lahko pospraviš v nekoliko večji žep, a kljub temu nudijo bogat nabor funkcionalnosti. Svoj prispevek v tej kategoriji izdelkov je dodalo tudi slovensko podjetje UVI s svojo minimalistično tipkovnico UVI Pride Nano.
Tipkovnice UVI Pride so pri nas že dobro poznane, saj je ta znamka doživela več iteracij, vendar tako kompaktne oblike do zdaj še nismo videli. Gre za tipkovnico, ki je na voljo le v črni barvi, njene mere pa znašajo zgolj 29,3 x 11,2 cm, debelina na zgornji strani pa je 5,5 cm.
V paketu poleg same tipkovnice dobimo še slovenska navodila za uporabo ter kabel USB-C, ki tukaj ni namenjen polnjenju, ampak služi kot obvezna povezava z osebnim računalnikom, prenosnikom ali Apple Macom. Napravo je treba obvezno priključiti na eno od teh naprav, saj je ne moremo povezati s telefonom ali tablico, kar je škoda, saj bi bila zaradi svoje majhne velikosti odlična za prenos in bi prišla prav za spontano delo v predavalnici ali lokalni kavarni.
Pri tipkovnicah sem vedno vesel šumnikov in velike Enter tipke.
Pri takšnem delu sicer ne bi ostali neopaženi, saj UVI Pride Nano zaradi trdnega ohišja in kakovostnih stikal vsebuje nekaj teže in sicer 618 gramov, tako da lahko ob prvi postavitvi pošteno zatresete mizo. Tipkovnica se ponaša z minimalističnim videzom: na sprednji strani se nahaja le utor za priklop USB-C, spodaj pa najdemo dve dvostopenjski nogici, ki omogočata dodatno dviganje višine. Na sprednji strani je viden logotip Pride Nano, na preslednici pa logotip blagovne znamke UVI Gear.
Primarno gre za igričarsko tipkovnico, kar postane jasno takoj, ko jo priključiš na računalnik in te pozdravi prva kombinacija RGB osvetlitve. Pride Nano skupno vsebuje 62 tipk in z veseljem sem ugotovil, da zaradi kompaktne velikosti nismo izgubili večje tipke Enter. Prav tako UVI ni varčeval pri stikalih – to je povsem mehanska tipkovnica z rdečimi stikali, kar pomeni, da je nekoliko glasnejša, a izjemno prijetna za tipkanje. Resda se je treba na njeno majhnost najprej privaditi – še posebej tisti, ki ste leta tipkali le na polne tipkovnice s stranskimi bližnjicami – a to ne traja dolgo. Tipke niso natlačene skupaj, zato omogočajo udobno in gladko tipkanje.
Tipkovnica vsebuje udobne tipke in rdeča mehanska stikala.
Na prvi pogled se morda zdi, da zaradi majhne velikosti in pomanjkanja smernih tipk, numeričnega dela ter drugih dodatnih tipk ne boste mogli opravljati vseh vsakdanjih nalog, a temu ni tako. UVI Pride Nano namreč prebrisano skrije te funkcije na obstoječe tipke: smerne tipke so na primer postavljene na tipke Alt, FN in vezaj. Na enak način dostopamo tudi do tipk Home, PgUp, End, PgDn, Del in PrtSc – vse to je lepo popisano v priloženem priročniku, kjer najdete tudi navodila za spreminjanje RGB osvetlitve, ki ponuja 18 različnih kombinacij.
Žal tipkovnica ne podpira programske opreme UVI One, kar bi bilo koristno za prilagajanje delovanja tipk ali ustvarjanje lastnih makrov. Po drugi strani pa gre za gaming tipkovnico, kjer makri niso nujno potrebni – privzete nastavitve so dovolj za udobno igranje. Pritisk tipk je odziven in hiter, povratni učinek pa odličen. Zaradi svoje mase tipkovnica ostane stabilna na mizi in se med igranjem ne premika.
Paket vsebuje tipkovnico, kabel USB-A v USB-C, klešče za odstranjevanje tipk in navodila, ki vam lepo razložijo vse bližnjice. Bonus je še UVI kovanček, ki ga dobite ob nakupu brezplačno!
Na koncu sem ugotovil, da mi je UVI Pride Nano ponudila veliko več, kot sem pričakoval. Priznati moram, da sem bil sprva skeptičen, saj sem se bal, da mi bo zaradi pomanjkanja tipk otežila delo. A ko sem preizkusil vse bližnjice in nastavitve, sem ugotovil, da ponuja skoraj enako funkcionalnost kot večje tipkovnice, le da jo lahko vzameš s sabo na pot.
UVI Pride Nano se ponaša tudi z ugodno ceno – na uradni spletni strani jo lahko kupite za 44,90 €, zraven pa prejmete še kovanec UVI Coin in brezplačno dostavo.
Najprej so bile novice o novem poglavju franšize Shrek zgolj govorice, nakar je bil film lani poleti tudi uradno potrjen, zdaj pa sta Universal in DreamWorks predstavila še prvi dražilnik. Ta je sicer kratek, le nekaj sekund, a v njem lahko vidimo veliko.
Dobra novica je, da se vrača glavna igralska zasedba. Vlogo naslovnega Shreka bo znova prevzel Mike Myers, Eddie Murphy bo Donkey, Cameron Diaz pa Fiona. Družbi se bo pridružila Shrekova in Fionina hčerka Felicia, ki ji bo glas posodila Zendaya – igralka, ki ima očitno zakonsko obvezo, da se pojavi v vsakem novem hollywoodskem projektu.
Kratek video gledalcev sicer ni preveč navdušil. Veliko je pritožb na nenavadno odločitev, da Shrek in druščina v magičnem ogledalu gledajo “meme”, ki jih je franšiza ustvarila skozi leta. Spet drugi se pritožujejo čez animacijo in sam izgled glavnih nastopajočih. Animacija je sicer razumljivo bolj podrobna od prejšnjih delov, a ustvarjalci so spremenili dizajn nekaterih likov – pri Oslu je zdaj vidna vsaka kocina na bradi, kar morda namiguje, da se je tudi sam postaral. Poleg tega se mnogim zdi nenavadno, da Shrek v edinem stavku, ki ga izgovori, nima svojega prepoznavnega škotskega naglasa.
Spremembe v animaciji so bile pričakovane, saj je od izida prvih Shrekovih avantur minilo že veliko časa – prvi film je izšel leta 2001, zadnji, Shrek za vedno, pa že pred petnajstimi leti. Medtem se je razvila tudi ločena serija filmov Obuti maček, zato so se mnogi gledalci spraševali, zakaj v dražilniku ni tega pomembnega lika, ki ga je od prvega nastopa dalje upodabljal Antonio Banderas. Igralec je v nedavnem intervjuju potrdil, da še ni prejel ponudbe za vrnitev v vlogi, zato upamo, da se to do izida filma spremeni.
Shrek 5 je še daleč – premiera v kinih je načrtovana za božični čas leta 2026, kar pomeni, da bo na novo avanturo treba čakati še skoraj dve leti.
Ko je Warner Bros. prvič najavil namero, da bo po huronsko popularni igri Minecraft posnel celovečerec, je marsikdo verjetno zavil z očmi, saj pač nihče ni zares zahteval da bi iz te licence delal filme. A po drugi strani so se verjetno takšni pomisleki pojavljali tudi pri drugih takšnih poskusih Ko je Warner Bros. prvič napovedal namero, da bo po huronsko priljubljeni igri Minecraft posnel celovečerec, je marsikdo verjetno zavil z očmi, saj nihče ni zares zahteval, da bi iz te licence nastal film.
A po drugi strani so se verjetno podobni pomisleki pojavljali tudi pri drugih poskusih selitve franšiz na filmska platna – pri Borderlandsu so bili upravičeni, pri Mariu in Sonicu pač ne. Warner Bros. upa, da se bo Minecraft film uvrstil med tiste predelave, ki so uspešno prestale preizkus skoka v drug format, in treba je reči, da je zadnji napovednik obetaven.
Osebno o Minecraftu ne vem skoraj ničesar, saj sem seznanjen le z osnovami. Vem, da je to graditeljska igra, kjer je edina meja domišljija igralca, in da sicer obstaja kampanja, a zgodba na splošno ne igra večje vloge. Zato mi je v zadnjem napovedniku pred izidom veliko referenc ušlo, a stavim, da jih je vsak pravi Minecraft igralec prepoznal in se zaradi tega še toliko bolj veseli obiska kinodvoran.
Warner Bros. je pri izbiri glavnih igralcev odprl denarnico. Jack Black, ki je tudi zasebno strasten igričar, bo nastopil kot Steve, Jason Momoa pa bo prevzel vlogo Garetta Garrisona, ki se skupaj z nekaterimi drugimi poskuša naučiti vseh pravil Minecraft sveta – tega naseljujejo prikupni kvadratasti prebivalci in ovce, pa tudi nekoliko manj očarljivi zombiji in prašičevci, ki jih krasijo presenetljivo dobri CGI učinki. Film se močno naslanja na izročilo igre, zato bodo poznavalci naleteli na številne prepoznavne predmete, prisotno pa bo celo kovačenje po receptih.
Skratka, Minecraft film je videti, kot da vsebuje vse sestavine za mega uspešnico v kinodvoranah. Kako močno bo napihnil blagajne, bomo videli od 3. aprila dalje.
Sonyjev drugi poskus znotraj virtualne resničnosti ni bil slab, a zdaj je že očitno, da podjetje v izdelek PS VR2 nima več toliko zaupanja, kot ga je imelo na začetku – pa že takrat so stvari temeljile na precej šibkih temeljih. Sony je sicer ustvaril kakovostno napravo, ki pa jo je omejil izključno na svojo konzolo PlayStation 5. Šele leta kasneje smo dobili adapter, ki omogoča igranje tudi na PC-ju, a žal ima ta svoje pomanjkljivosti, saj na računalnikih ni podprta tehnologija sledenja oči.
Sony se je zdaj odločil privabiti nekaj novih kupcev z znižanjem cene očal. Popust bo trajen in zares občuten. Prejšnja cena paketa PS VR2, ki poleg samih očal vključuje tudi napredne kontrolerje, je znašala 600 €, po novem pa boste to napravo lahko pri uradnem zastopniku kupili za samo 461 €. Na voljo bosta dva takšna paketa: standardni, ki ne vključuje nobene igre, in različica, ki vsebuje še licenco za igro Horizon: Call of the Mountain.
PS VR2 je od izida prejel kar nekaj novih naslovov, a večinoma gre za predelave že izdanih iger, prilagojenih za novi sistem. Tako lahko na njem najdemo klasike, kot sta Beat Saber in The Walking Dead: Saints & Sinners, pa tudi nekaj novejših naslovov, kot so Metro Awakening in Alien: Rogue Incursion, konec marca pa izide še Hitman: World of Assassination. A morda najbolj prepričljive VR izkušnje na tem sistemu so tiste, ki jih uradno ni možno igrati nikjer drugje – in ironično gre za brezplačne VR-nadgradnje že izdanih enoigralskih iger. Mednje lahko prištejemo Resident Evil 4 Remake in Resident Evil Village, neverjetna pa je tudi dirkaška izkušnja v Gran Turismo 7.
Težava ostaja v tem, da Sony za prihodnost ni napovedal kakšnih res velikih VR iger, a tudi katalog že izdanih naslovov je dovolj impresiven, da vam ne bo prehitro zmanjkalo vsebine. Poleg tega lahko z adapterjem preizkusite še igre na PC-ju.
