Assassin’s Creed Syndicate iz leta 2015 velja za zadnjo igro te franšize, ki se je zanašala na staro formulo teh iger. To pomeni, da je bil v njej še vedno poudarek na prikritem odstranjevanju tarč in da svet ni bil tako velik, da si samo za prečesavanje zemljevida porabil celo večnost, kaj šele da bi na njem opravil vse glavne in stranske naloge. Prav tako tole ni bil RPG, a je imel svoje traparije kot je denimo neroden boj in ponavljajoča se opravila.
Vendar je Syndicate predstavil kar nekaj zanimivih igralni novitet, saj smo lahko poljubno preklapljali nadzor nad junakoma Evie in Jacob in če se vam kolca po raziskovanju ulic starodavnega Londona potem je tole še vedno najboljša priložnost za takšne atmosferične avanture, ki mnogokrat spomnijo tudi na serijo Peaky Blinders.
Založnik in razvijalec Ubisoft je včeraj presenetil igralce, saj je igri ponudil nekaj nepričakovane ljubezni in jo optimiziral za sodobne konzole kot so PlayStation 5 ter Xbox Series X in S. Nova posodobitev na teh konzolah omogoči preigravanje pri 60 sličicah na sekundo in to pri ločljivosti 4K, kar je lepa novica za imetnike teh platform, kjer je bilo Syndicate sicer možno igrati, a pri nižji ločljivosti in zaklenjenih 30 sličicah na sekundo.
Ubisoft je imel za sabo težko leto, saj se njegovi projekti tipa Star Wars Outlaws na blagajnah niso obnesli kot bi se morali. Zato je svoj fokus preusmeril v franšizo Assassin’s Creed, ki je do sedaj vedno prinesla dobiček in del tega je tudi obnova takšnega starejšega naslova, ki se bo zgodila danes, 19. novembra. Naslednje poglavje Shadows je ob svoji najavi sprožil nekaj internetnega prerekanja, Ubisoft pa je nato igro prestavil na 14. februar 2025.
MMO Star Wars: The Old Republic je bil nekdaj znan kot ubijalec World of Warcrafta in založnik EA je 12 let nazaj v ta naslov prelil ogromne količine denarja, z upanjem, da bo takrat spoštovani razvijalec BioWare svoj talent ustvarjanja privlačnih enoigralskih naslovov preselil tudi v večigralski svet. Žal te želje niso bile izpolnjene, ni pa bila igra Star Wars: The Old Republic popoln polom, saj je zaslužil dovolj cekina, da je BioWare naslov podpiral vse do leta 2023, nakar je ta naloga prešla na ločenega razvijalca Broadsword Online.
Z menjavo razvijalca smo dobili tudi vtis, da bo šla ta večigralska izkušnja kmalu v pokoj, a Broadsword Online ima očitno za igro še nekaj načrtov. Najavili so namreč novo posodobitev 7.6, ki bo po vseh teh letih s sabo prinesla tudi prenovo same grafike.
Tale lepotna operacija sicer ne bo tako izrazita, da bi lahko posodobitev označili za predelavo igre, vendar pa bo vseeno zdaj igra videti bolj prijazna očem. Teksture so zdaj videti bolj podrobne, razna drevesa in travniki so bolj realistični in planeti so pridobili novo razsvetljavo – slednje zna biti stvar polemik, saj morda nad to spremembo ne bodo navdušeni veterani. Tudi razni NPC-ji so dobili nadgradnje, čeprav njihovi obrazi niso dobili tako izrazitih sprememb in včasih se v primerjavi zdi, kot da je nekdo samo malce zvišal svetlost zaslona.
Grafika pa ni edina stvar, ki prihaja v SWtOR, saj bodo igralci zagotovo veseli tudi nove štorijalne vsebine. Ta se bo tule imenovala Galactic Threads in kratek dražilnik za njo najdete na uradni strani. Zgodba nam bo zastavila nalogo lovljenja zlobnega Dartha Malgusa, ki ima zopet za bregom neke načrte in te lahko preprečimo samo mi. Odkrito povedano se mi niti ne sanja, kaj se trenutno dogaja v tej zgodbi, saj sem njega dni preigral samo osnovno kampanjo in nato izpustil vse dodatke. Se pa Malgusa vsekakor spomnim, saj je igral pomembno vlogo pri promociji originalne igre.
Posodobitev 7.6 prihaja v začetku decembra, Star Wars: The Old Republic pa lahko brezplačno prevzamete tudi preko Steama.
Od izida igre Half-Life 2 je zdaj preteklo 20 let in tale prvoosebna streljačina izpod razvijalca Valve upravičeno nosi naslov ene od najbolj pomembnih iger znotraj igričarske zgodovine. Ne samo, da je bila kampanja odlična, ampak je ta predstavila tudi kupček novih idej, ki jih v igrah prej nismo videli kot so realistične animacije obrazov in igranje z verno fiziko. Poleg tega je Valve ta naslov izkoristil za lansiranje svoje digitalne trgovine Steam in čeprav bi ta bila verjetno še vedno hudo uspešna tudi brez tega naslova, je vseeno bil ravno Half-Life 2 tista igra, ki je na platformo privlekla prve kupce.
Valve ima do te franšize veliko spoštovanja, kar so izkazali tudi ob tej obletnici. Spočeli so pravi dokumentarec, kjer se bivši člani ekipe spominjajo svojega pomembnega dela, nekaj besed pa spregovori tudi šef Gabe Newell. In ta je končno povedal tudi nekaj uradnega o tretji epizodi igre, ki je bila sicer napovedana, a nato nikoli izdana, vseeno pa je razvijalec nikoli ni uradno preklical.
Igra Half-Life 2 je namreč po izidu prejela dve epizodi, ki bi ju lahko označili za dodatka oziroma večja DLC-ja. Valve je preko teh nameraval bolj redno dostavljati vsebino, vendar pa se je nato v razvoju zapletel v težave: začelo se je namreč delo na večigralskem projektu Left 4 Dead, zaradi česar je bila tretja epizoda najprej začasno, nato pa za stalno opuščena.
Gabe priznava, da je krivda za to njegova, saj nikakor ni dobil ideje, kako bi tretja epizoda premaknila mejnike naprej. Po njegovem mnenju bi se z izdelovanjem dodatka samo zaradi tega, da bi dobili nova poglavja zgodbe, izneverili igralcem, nakar je preprosto preteklo preveč časa od izida osnovne igre, da bi še naprej delali na dodatni vsebini. To je verjetno res, saj smo 2. epizodo dobili leta 2007, tako da so igralci na njo čakali kar tri leta, nakar bi tretja izšla še kasneje. Po drugi strani pa tudi prvi dve epizodi nista ravno premikali igralnih meja in so ju igralci še vedno imeli radi, tako da bi enak topel sprejem dobila tudi eventualna zaključna epizoda.
Check out never before seen footage of Half-Life 2 Episode 3!
In ta je vsebovala nekaj zanimivih idej. V dokumentarcu lahko vidimo posnetke iz igranja prototipne verzije igre in navduši nov tip orožja, ki bi sovražnika lahko zamrznil ali pa preko grajenja ledenih slapov odpiral nove poti naprej, kar malce spomni na igro Prey. Tu je tudi povsem nov sovražnik, ki je videti kot ogromna sluzasta packa in je znala vase vsrkati druge naše nasprotnike in predmete – to tehnologijo je Valve nato izkoristil pri ustvarjanju igre Portal 2.
Če niste za to slavno franšizo še nikoli poprijeli, potem lahko zdaj to naredite brezplačno. Half-Life 2 je namreč prejel kar nekaj posodobitev in zdaj v sebi vključuje obe epizodi, vse to pa lahko brezplačno dobite preko Steama – akcija se izteče danes, 18. novembra ob 19.00. Modderji medtem delajo na neuradni izdaji 3. epizode, ki je pred kratkim dobila manjši demo.
Pretekli vikend je minil v duhu praznovanja franšize Half-Life, a veliko ljudi ne ve, da je praktično na isti dan kot Half-Life 2 izšla tudi igra Vampire The Masquerade: Bloodlines. Morda je bil tudi to razlog, da ta naslov ni nikoli spočel zaslužene prodaje, zaradi česar je pod rušo šel talentirani razvijalec Troika Games. Na nadaljevanje tega naslova še vedno čakamo, medtem pa je bil original zopet zasenčen iz strani igre Half-Life 2, saj o Vampire The Masquerade: Bloodlines skozi vikend nismo slišali ničesar, Valve pa je po drugi strani za svoj epski naslov izdal cel dokumentarec.
To je velika škoda, saj je Bloodlines po dveh desetletjih še vedno ena najboljših vampirskih izkušenj in k sreči na njo niso pozabili vsaj modderji. Eden od njih se imenuje “Safemilk” in ta se je preko orodja RTX Remix spravil v igro pripeljati prelestno ray tracing osvetljavo, ki jo zdaj lahko podoživimo preko zgodnje alfa verzije moda in to na naslednji povezavi.
Avtor že na začetku opozarja, da je verzija 0.0.1 še daleč od dokončane in da v njej ne dela veliko stvari, ki jih bo moral ročno obdelati. Vendar pa je mod tudi v tej res zgodnji fazi videti presneto impresiven, kar gre na račun same vizualne plati igre. Vampire The Masquerade: Bloodlines namreč vsebuje veliko stopenj, kjer se sprehajamo ponoči sredi ulic, ki jih krasijo neonski napisi in to je perfektna mapa za razkazovanje ray tracing učinkov. Kot lahko vidimo v zgornjem igralnem posnetku je sicer nekaj scen zdaj pretemnih, tako da v njih skoraj ne vidimo sogovornika, a te neprilike odtehta že samo dejstvo, da se lahko sprehajamo po bolj atmosferično obarvanemu mestu, zaradi česar ima tale zadeva še ogromno potenciala.
Kot rečeno, na nadaljevanje še vedno čakamo, saj se je to zapletlo v velike težave sredi razvoja, a ta zdaj očitno poteka normalno naprej. Dva tedna nazaj smo tako dobili svež napovednik, igra pa naj bi izšla v prvi polovici leta 2025.
Zgodil se je čudež in Red Dead Redemption je končno prispel na PC, kar je bila včasih prava fantazija, primerljiva s predelavo igre Bloodborne in prvim napovednikom za Half-Life 3. Razvijalec Rockstar si je za selitev svoje epske kavbojske pripovedi vsekakor vzel svoj sladki čas: preden je igro spravil na PC je najprej nanj preselil nadaljevanje Red Dead Redemption 2, nakar je originalno igro predelal za konzoli PlayStation 4 in Nintendo Switch in šele nato dovolil svojim programerjem kodo preseliti tudi na računalnike.
To so naredili premeteno, saj so verjetno vedeli, da bo PC verzija najboljša in da bi ob njeni zgodnji izdaji utrpela prodaja na ostalih platformah. Po dobrem tednu igranja lahko to tezo potrdim in Red Dead Redemption 1 na računalnikih označim za ultimativno izkušnjo tega naslova, ki bo v prihodnosti preko modov samo še pridobila na svojih prednostih.
NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Rockstar Games Založnik: Take-Two Interactive Platforme: PC, PS4, NS Nakup: Steam Datum izida: 29. oktober 2024 Igrano na: PC
O sami zgodbi in igralnih mehanikah, ki jih ponuja Red Dead Redemption v tej recenziji ne bi izgubljal besed – za to si lahko preberete moj opis, ki je bil spočet za konzolo Nintendo Switch in štorijalno ali igralno se stvari niso preveč spremenile. Osredotočimo se zato raje na tehnično plat in kakšen je sam občutek, ko lahko to kavbojščino z junakom Johnom Marstonom končno legitimno lahko zaženemo tudi na PC-ju.
Podoba igre je po vseh teh letih še vedno impresivna.
Čeprav je tole računalniška verzija igre in ta že v osnovi podpira navezo miške in tipkovnice, vseeno priporočam igranje s kontrolerjem. Nadzorna shema je sicer čisto povsem v redu tudi na tipkovnici in če vam kakšna tipka ne ustreza, jo lahko preprosto premestite na kak drug položaj. Miška prav tako ponuja svoje prednosti, saj je preko nje merjenje precej lažje in Red Dead Redemption niti v svojem drugem delu ni znal izdelati kakšnega res zadovoljujočega boja. Tako je treba biti ob merjenju dokaj natančen, če hočeš rafale natančno pošiljati sovražniku v glavo in na kontrolerju zna biti to kar malce zamudno – še posebej to velja ob igralnih delih, kjer moramo naenkrat voziti kočijo in zraven še streljati na hitro izmikajoče se bandite. V teh primerih miška pride hudo prav, a tudi kontroler opravi svojo nalogo, če pametno izkoriščate upočasnjevanje časa.
Kampanja je zanimiva in vsebuje kar nekaj razburljivih igralnih segmentov.
Kontroler priporočam bolj iz tega razloga, ker je Red Dead Redemption lepa podoživitev ameriškega divjega zahoda in ob dolgih ježah s konjem se je najboljše zlekniti v nek udoben naslonjač in uživati v flori ter favni. Osebno sem svoj PC povezal s televizorjem in tako užival na fotelju, zraven pa sem vključil še opcijo prikazovanja HDR, ki je tule dejansko dobro izkoriščen za prikazovanje naravnost čarobnih sončnih zahodov.
Red Dead Redemption na računalnikih podpira tudi cel kup takšnih in drugačnih ločljivosti, ki jih lahko sparimo s tehnikami preračunavanja slike DLSS ali FSR, čeprav slednje niti ni potrebno. Zadeva je namreč odlično optimizirana in teče celo bolje kot Rockstarjeva prejšnja predelava iger GTA The Trilogy – Definitive Edition. To gre seveda na račun igrine starosti, a moram priznati, da je pravi užitek po vsem tem času zagnati igro in uživati v čisti 4K ločljivosti pri visokem številu sličic na sekundo, brez da bi se moral ob tem zanašati na DLSS in njegovih občasnih artefaktih. Pri enoigralskih igrah mi osebno zadostuje 60 sličic na sekundo, a opcija za DLSS ali FSR je še vedno tu, če vam preprosto ni živeti brez 144 sličic na sekundo – FSR še posebej pride prav na Steam Decku, kjer igra ravno tako deluje brez kakršnihkoli zatikanj.
Stranske misije sicer niso res unikatne, a vsake toliko naletiš na kakšno, ki se ti zapiše v spomin.
Seveda ne bi imel nič proti, če bi Rockstar še malce bolj nadgradil grafično izkušnjo. Teksture kakšnih sprememb ali nadgradenj niso doživele in čeprav je igra še vedno videti lepo, je ob vmesnih sekvencah jasno, da gledamo v zadevo, ki je izšla več kot 10 let nazaj. Ob tem je treba biti tudi pozoren na dejstvo, da je tale predelava izgubila večigralski del, ki je bil sestavni del originalne igre, a smo po drugi strani pridobili razširitev Undead Nightmare, ki se je včasih prodajala ločeno.
Nekaj pomislekov sproži tudi cena, saj Rockstar za tole zadevščino zahteva 50 € in čeprav je kampanja še vedno zanimiva in vam bo vzela kar nekaj ur življenja, bi vseeno preferiral ceno, ki bi bila za desetaka nižja.
Predelava za PC je vrata na široko odprla tudi modderski skupnosti.
In to je v bistvu tudi vse kar imam za povedati o tem naslovu. Rockstar je s predelavo na PC dostavil tisto, kar smo od njega pričakovali in čeprav bi vsekakor bili navdušeni z dodatkom kakšnih prenovljenih tekstur ali nove štorijalne vsebine, smo v bistvu veseli že tega, da je stvar končno prispela tudi na računalnike, tako da lahko PC-jaši v celoti izkusijo sago Johna Marstona in njegove tolpe. Čakamo na mode (nekaj obetanih je že tu) in na nekega pogumneža, ki bo preko neke črne magije napovedal predelavo kampanje v bolj izpopolnjen pogon igre Red Dead Redemption 2.
O modu Project Borealis smo pisali že septembra, saj se je ta projekt po letih zatišja znova prebudil in pokazal prvi dražilnik. Gre za mod, ki poskuša na svojo roko poustvariti 3. epizodo igre Half-Life 2, ki jo je originalni razvijalec Valve enkrat napovedal, a nato nikoli izdal, nakar smo leta kasneje dobili Half-Life: Alyx, ki pa jo je moč izkusiti zgolj preko VR naprav.
Igralci so medtem lačni novih avantur Gordona Freemana in med temi leti se je čakanja naveličal tudi Marc Laidlaw, ki je pri Valvu spisal zgodbo franšize Half-Life, a je imel nato dovolj brezdelja in se je odpravil novim izzivom naproti. Vendar pa je očitno scenarij za 3. epizodo že spisal in jo je nato izdal pod imenom Epistile 3, vsem nastopajočim pa je zamenjal spole, saj se je tako želel izogniti morebitni slabi volji ali celo tožbi iz strani razvijalca Valve.
Ta scenarij zdaj poskuša uresničiti mod Project Borealis, ki se po letih zatišja ni samo prebudil, ampak je na Steamu nedavno izdal tudi demo, ki vam omogoči preigravanje uvoda. Ta v sebi skriva zgolj za nekje 10 minut igranja, ki ga boste doživeli znotraj na novo zasneženega mesta Ravenholm, razvijalec pa je želel preko tega kratkega dema igralcem vsaj malce predstaviti idejo modifikacije in obenem stestirati, kako ta deluje na raznoraznih PC konfiguracijah.
Project Borealis se od raznih Half-Life modov razlikuje po temu, da je bil zgrajen v povsem novem pogonu Unreal Engine 5, medtem ko so sorodne modifikacije navadno kodirane znotraj Valvovega pogona Source. Razvojna ekipa je tako veliko časa porabila za kreiranje avtentične izkušnje, kjer igralec sploh ne bi opazil menjave pogona, a bi vseeno lahko užival v izboljšani grafični podobi in učinkih fizike. Glede na ta kratki demo lahko zapišemo, da jim je ta podvig vsekakor uspel: gravitacijska puška je sicer še vedno videti nekam čudno, a vse ostalo se zdi, kot da je nekakšna izrezana vsebina igre Half-Life 2.
Project Borealis: Prologue lahko zdaj tudi sami izkusite preko Steama – mod je sicer brezplačen, a za boste za igranje vseeno potrebovali licenčno kopijo igre Half-Life 2. Datum končnega izida zaenkrat še ni znan, lahko pa razvoj spremljate na uradnem YouTube kanalu.
Ko je razvijalec Rockstar leta 2021 izdal prenovo iger GTA 3, Vice City in San Andreas in vse te združil v paket imenovan Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition so bili igralci sprva navdušeni. No, vsaj dokler zadeve niso prejeli v roke in jih preizkusili, saj jih je ob tem hitro doletelo spoznanje, da v te obnove ni šlo ravno veliko truda in proračuna. Razvoj je bil zaupan v roke maloznane skupine Groove Street Games, ki je trojico iger preselila v pogon Unreal Engine in se ob tem zajetno posluževala umetne inteligence, kar je pripeljalo do katastrofalnih rezultatov: teksture včasih niso imele smisla, hroščev pa je bilo toliko, da so lezli na igralce izza vsakega ovinka vseh treh iger.
Rockstar je vmes poprijel za vajeti in izdal vrsto popravkov, tako da je trilogija iger danes videti precej drugače kot pa ob izidu. Ko je bila zadeva v dovolj funkcionalnem stanju so svoje napore preusmerili v druge stvari, nakar so nenadoma izdali novo posodobitev, ki je dejansko dokaj konkretna in je vredna pisanja samostojne novice.
I can't believe I'm saying this but with the new Classic Lightning and the GTA Trilogy DE Patch
Največja novost posodobitve 1.112 je dodatek originalne osvetlitve, ki je vsaki igri dodala njen značilni videz. Ta je bila sprva dodana lani v posebni ediciji mobilne igre, ki jo lahko dobijo samo naročniki Netflixa, zdaj pa se je ta funkcija preselila tudi na PC. GTA 3 je zdaj lahko turobno moder, Vice City se je zavil v žive barve Miamija, San Andreas pa ima zdaj tisti svoj značilni rumeni filter, ki nam je pričaral avtentično izkušnjo geto sosesk.
Vendar pa je Rockstar dodal še kopico drugih popravkov, ki jih je na omrežju X razkril uporabnik Besk. Po novem lahko zdaj streljamo z orožji tudi med tekom, animacije so bile popravljene, med vmesnimi sekvencami pa zdaj lahko igro zapavziramo. Na račun pravilno delujočih senc je zdaj lahko posamična igra videti naravnost čudovito, Rockstar pa je popravil tudi cel kup drugih napak na arhitekturi, čeprav stvari še vedno niso popolne in vsake toliko na površje priplava kakšen spregledan hrošč.
Je pa nov popravek pripeljal tudi en večji minus, saj je zbirka iger prenehala delovati na prenosni napravi Steam Deck. Za to bomo zagotovo prejeli še neko naknadno posodobitev, medtem pa lahko zagato rešite tako, da pod opcijo “Launch Options” dodate vrstico -dx12.
Skoraj 3 desetletja nazaj je bila igričarska sfera povsem drugačna kot današnja. Marsikdo bi ob tem pomislil, da govorim o konzolah NES in Commodorju, vendar je od takrat preteklo že veliko vode in zdaj takšen razpon časa za nazaj pomeni začetke večigralskega igranja, kjer sta si v takšni spletni zabavi izmenjavali udarce arenski streljačini Quake in Unreal Tournament.
Vsaka od njiju je imela svoje pristaše in zanimivo je videti, kako sta se razvijalca od takrat odpravila po svojih ločenih poteh. Quake igre so nastale izpod rok studia id Software, ki se je preusmeril v kovanje enoigralskih izkušenj franšize DOOM, Unreal Tournament pa je bil plod dela razvijalca Epic Games, ki ga dandanes poznamo kot avtorja huronsko popularnega Fortnita in obenem lastnika pogona Unreal Engine.
Epic Games je danes povsem drugačno podjetje kot njega dni, zato ga ustvarjanje arenskih streljačin ne zanima več. Unreal Tournament so v bistvu poskušali poustvariti leta 2014, a je nato Fortnite doživel svoj uspeh, zato je bil projekt opuščen in vsa pozornost je bila namenjena battle royale streljačini.
Starejše igre pa so še vedno tu in marsikdo še danes rad malce preko njih obuja nostalgične spomine. Zdaj bo to veliko lažje na račun dejstva, da spletna stran Old Unreal ponuja originalno igro Unreal in njeno večigralsko vejo Unreal Tournament povsem brezplačno in to preko datotek, ki jih gostijo na strani Internet Archive. In to niso neke piratske kopije, saj je predstavnik Epic Gamesa za spletno stran PCGamer potrdil, da lahko igralci kopije te igre po mili volji prenašajo iz internetnega arhiva in se z njimi zabavajo brez slabe vesti.
Brezplačno tako lahko preizkusite Unreal Gold, ki je enoigralska kampanja, ki vsebuje 47 misij in vas postavi na tuji planet, ki ima polno sovražnih vesoljcev. Stvar je grafično danes videti pošteno zastarano, a leta 1997 je bila to tako napredna stvar, da novinarji niso mogli verjeti svojih očem – samo poglejte si zgornjo naslovnico revije Next.
Potem je tu Unreal Tournament, ki je bil zgrajen na pogonu Unreal Engine 1 in je ravno tako igralce takrat odpihnil s svojo neverjetno grafiko. Tudi ta je danes videti zastarelo, a grafično podobo lahko malce izboljšate preko modov kot sta UnrealHD in Unreal Evolution.
Čeprav sem za igričarsko populacijo dandanes že pravi ostareli dinozaver, v svoji karieri nikoli nisem pograbil za niti eno Castlevania igro, pa čeprav so se te rodile že daljnega leta 1986. Sem preprosto takšen tip igralca, ki ga žanr Metroidvania ne zanima preveč, a spoštujem njihovo mesto v zgodovini, saj so pošteno vplivale na razvoj modernih iger.
Morda ste takšen tip igralca kot jaz ampak s to razliko, da bi radi ta žanr vseeno preizkusili in se lotili preigravanja njegovih začetkov. Prve igre Castlevania sicer niso čiste Metroidvania, ampak bolj prototip te igralne zanke in si z njimi delijo veliko idej, zdaj pa te lahko preizkusite preko zbirke Castlevania Anniversary Collection, ki jo ta teden brezplačno podeljuje trgovina Epic Games.
Ta paket vsebuje v sebi kar 9 različnih iger izpod založnika Konami in sicer notri najdemo naslove:
Castlevania
Castlevania II Simon’s Quest
Castlevania III Dracula’s Curse
Super Castlevania IV
Castlevania The Adventure
Castlevania II Belmont’s Revenge
Castlevania Bloodlines
Kid Dracula
History of Castlevania – Book of the Crescent Moon
Svojo kopijo si lahko privoščite na sledeči povezavi, kupčijo pa lahko izkoristite do 28. novembra, ko bo na spored prišla igra Beholder. Poleg paketa Castlevania naslovov si lahko ta teden v svojo knjižnico dobrot brezplačno dodate še ugankarsko igro Snakebird, ki je bila sicer enkrat prej že brezplačno podeljena, a morda ste jo ravno tisti teden spregledali in ste zdaj dobili novo priložnost za njeno pridobitev.
Razvijalec Obsidian Entertainment nam zdaj že nekaj let obljublja svoj naslednji naslov Avowed, ki je bil sprva predstavljen kot nekakšna alternativa serije Elder Scrolls, le da bo ta prvoosebni RPG postavljen v svet Eore, ki smo ga predtem že spoznali skozi dvojec iger Pillars of Eternity.
Od takrat je Obisidan pričakovanja spustil bolj k realnim tlom, saj Avowed ne bo nudil tako odprtega sveta in svobode, a naj bi bil to še vedno globok RPG, ki bo upravičil sloves tega razvijalca. Igralni napovedniki nas do sedaj še niso povsem prepričali, da bo tole res morda takšna mojstrovina kot nam jo obljubljajo, a morda bo razvijalec igralno formulo do izida še malce dodelal in bomo tako dobili vsaj zanimiv boj, ki je bil v napovednikih deležen največjih kritik.
Avowed je bil sprva začrtan za izid še v 2024, a ga je nato založnik Microsoft prestavil v naslednje leto, saj se je na iztočne letošnje mesece nabralo preveč njihovih večjih naslovov. Novemu datumu se zdaj počasi približujemo, zato smo dobili nov napovednik, ki je usmerjen predvsem v to, da igralce prepriča v prednaročanje igre, zraven pa pokaže še nekaj kadrov novega igranja.
Novi video ne pokaže ničesar presenetljivega, tako da boste zopet gledali živobarvno okolico in prikaz bojevalnega sistema, ki je še vedno videti nerodno. Smešen je denimo kader pri 36 sekundi, kjer nekdo nekoga brce z vso silo in namesto da bi ta nekam odletel, se samo zloži sam vase. Prav tako mi je bizarna ideja, da v vseh posnetkih do sedaj nismo videli niti enega omembe vrednega nasprotnika. Namesto tega v napovednikih gledamo pretepanje ogromnih hroščev, okostnjakov in hodeče mušnice, ki jih občasno pospremijo majhni koboldi.
Microsoft je odprl tudi prednaročila in če si privoščite dražjo edicijo igre Premium Edition, ki na Steamu stane 90 €, boste poleg nekaj dodatnih preoblek dobili tudi možnost predčasnega igranja in to 5 dni pred uradnim izidom. Ta se bo za navadne kupce zgodil 18. februarja 2025, tako da boste tisti najbolj neučakani z igranjem lahko začeli že 13. februarja. Avowed bo hkrati del kataloga servisa Game Pass, kamor bo prispel na dan svojega izida.
Kot zdaj verjetno že veste sem velik oboževalec Sonyjeve franšize Horizon in dvojec iger izpod razvijalca Guerrilla Games sem poigral po dvakrat, saj je vsak od njiju prejel manjšo in malce večjo predelavo originalne kampanje. Trenutno slinast čakam na tretji del, saj bi zelo rad nadaljeval zgodbo Aloy in njenih spremljevalcev in čeprav je ta v nastajanju, me od njega verjetno loči še vrsta let, zato se bom vmes moral zadovoljiti s predelavami in ločenimi projekti kot je nedavno izdani Lego Horizon Adventures.
Sicer nisem nek fanatik nad Lego kockami, ampak vesel sem bil že dejstva, da bom v svetu Horizona končno dobil nek kos vsebine, ki ni predelava že obstoječe zgodbe. A temu ni čisto tako, saj Adventures za svojo štorijalno podlogo vzame tisto, ki smo jo srečali v igri Zero Dawn, le da iz nje tokrat naredi nekakšno parodijo, ki pod črto potegnjeno ni slaba, ampak za svojo ceno preprosto ponuja premalo raznovrstne vsebine, tista ki pa že je notri pa se začne čisto prehitro ponavljati.
NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Guerrilla Games/Studio Gobo Založnik: Sony Platforme: PS5, PC Link: Steam, trgovina PlayStation Datum izida: 14. november 2024 Cena: 69,99 €
Žanr: Akcijska platformščina
Sonyjeva strategija, da v istem mesecu izda kar dve Horizon igri je malce bizarna, saj bi lahko to Lego avanturo zlahka zamaknili v naslednji mesec ali pa celo v 2025, saj na svojem urniku izdaj preprosto nimajo ničesar drugega. Vendar je bila odločitev sprejeta, da moram v razmaku dveh tednov dvakrat izkusiti zgodbo igre Zero Dawn in ob tem sem se začel spraševati, če nemara za Horizon Adventures jaz nisem ciljna publika, ampak je zadeva bolj namenjena najmlajšim, ki originala še niso nikoli preigrali.
Vizualna te zadeva vsekakor pritegne k sebi že takoj od začetka, saj Lego strički in tete oživijo pred tabo v čudoviti grafični podobi, veterani serije pa boste pozdravili odločitev Sonyja, da pri glasovnih igralcih ni škrtaril in je nazaj pripeljal enake nastopajoče, ki so nas razveseljevali v originalnih igrah. Rost, Aloy, Teersa in Varl so takoj prepoznavni, le da morajo tokrat sodelovati v malce bolj komično obarvanih vlogah, kjer mora Aloy najprej rešiti ugrabljeno Teerso, nakar se mora podati v lov za glavnim zlikovcem Hadesom. Med igralci si je predvsem duška dala igralka Ashly Burch, ki je v tokratni vlogi Aloy podala malce glasovne podobnosti s Tiny Tino, ki jo upodablja znotraj iger Borderlands.
Mother’s Heart je naša osnovna baza od koder se bomo potili v opravljanje novih linearnih misij.
Po zaključenem uvodu se Horizon Adventures hitro nastali znotraj svoje igralne formule, ki nas vedno najprej postavi na začetno lokacijo Mother’s Heart. Ta je bila porušena in je zdaj potrebna obnove, njene kolibe pa dograjujemo preko uspešnega opravljanja misij in nabiranja posebnih, zlatih Lego kock, ki jih pridobimo znotraj glavnih misij ali pa brezveznih stranskih opravkov, ki so bolj v bistvu raznorazni izzivi. Mother’s Heart je tako naša baza in v njej lahko preoblačimo naše heroje, jim izboljšujemo veščine in statistike ali pa se lotimo okraševanja vasice. Nič od tega ni posebej navdušujočega in čeprav je vasica videti lepo, kakšne resne zabave med njenim raziskovanjem ne boste našli.
Poanta igranja je opravljanje linearnih misij, saj se Horizon Adventures ne odvija v odprtem svetu, ampak nas čakajo ekspedicije skozi štiri različne ekosisteme, kjer je treba skozi nekaj izzivov priti do glavnega šefa. Za razliko od originalnih iger tule nekega resnega plezanja ali platformskih izzivov ne boste opravljali: Aloy oziroma vaš trenutno izbrani junak (tokrat se lahko skozi kampanjo sprehodimo tudi kot kdo drug) bo vsake toliko naletela na kakšno stransko pot, ki je ne morete zgrešiti, saj je začrtana preko srebrnih ostankov kock, tam pa bo lahko s stiskom tipke nekaj dogradila ali pa odprla kakšno skrinjo, ki vam izda še več kock. Nabiranje teh je sicer smiselno, saj lahko preko njih nadgrajujete veščine ali pa odklepate nove preobleke, a vseeno bi si vsake toliko želel še kakšnega bolj konkretnega zaklada.
Vsak novo predstavljeni nasprotnik je pospremljen s posebno vmesno sekvenco. Razvijalec se je pri njih dobro odrezal, saj niso samo videti čudovito, ampak posedujejo tudi svoje unikatne napadalne vzorce.
Glavna pot pa nas vodi med več lepo obarvanimi lokacijami, kjer bo treba občasno premagati kakšen enostaven platformski izziv, vsake toliko pa se znajdemo v areni, kjer je treba iz okolice iztrebiti sovražnike.
Boj je v bistvu še največja privlačnost tega naslova, saj je videti enostavno, a zna postati presneto napet. Pred sovražnikom se lahko najprej skrivamo znotraj gosto posejane trave, nakar jim ob pravem trenutku pošljemo puščico v šibko točko, nakar se na bojevalnem polju začne odvijati kaos. Horizon Adventures nam rad dostavi človeške in mehanske sovrage naenkrat, vsi od teh pa imajo svoje unikatne napadalne vzorce in šibkosti. Igral sem na srednji težavnosti in s pretepanjem nisem imel veliko težav, a se je velikokrat zgodilo, da sem bil blizu smrti in me je iz njenih krempljev rešila zdravilna zel, ki jo v omejenih količinah lahko najdemo znotraj arene. Za odstranjevanje napadalnih lego opek se lahko poslužimo tudi posebnih orožij, kot je denimo lok, ki lahko naenkrat izstreli več puščic, posebnih skakalnih škornjev, ki sovražnika zažgejo ali pa metalca hot dogov, ki začne naokoli metati granate. Heca je konec ko stopimo v prvi šefovski spopad, ki mi je bil v bistvu težji kot tisti v Zero Dawn na najvišji težavnosti in na tej točki sem se vprašal, ali bi se morda v igranje moral podati s še enim igralcem. Horizon Adventures nam namreč ves čas da vedeti, da lahko kampanjo naenkrat igrata dva igralca, saj na spodnjem desnem delu ekrana ves čas sveti opcija “Connect Controller” za še enega igralca in tega se ne da izklopiti.
Nabiranje Lego kock vam omogoči tudi nakup različnih preoblek.
Ko z glavnim izzivom opravimo se zopet vrnemo v bazo, malce počebljamo z osebo, ki smo jo pravkar rešili in nam je morda odprla novo zgradbo, nakar nam ne preostane drugega kot pa da se podamo v naslednjo misijo. Nakar te stvari ponavljamo sedem ur dokler ne pridemo do konca kampanje in čeprav se lahko sicer vrnemo v prej obiskane stopnje, za to kakšnega razloga nimamo, saj nam, kot prej rečeno, saj stopnje v sebi res ne skrivajo kakšnih takšnih zadev brez katerih ne bi mogli živeti.
In to je v bistvu tudi vse kar nam tale igra ponuja. Po eni strani je sicer pohvalno, da se osnovna kampanja zaradi tega ne čuti razvlečeno, a po drugi je treba za tale naslov znotraj PlayStation trgovine odšteti 70 €, kar pomeni, da na uro zabave plačujete 10 € – s tem da zaradi nekega razloga tale Sonyjev lastni naslov ob izidu ne nudi nobene nadgradnje za konzolo PlayStation 5 Pro, tako da morate izbirati med “Performance” in “Fidelity” grafičnimi načini kot lastniki originalnih konzol.
Prvi šef bo pošteno stestiral vaše sposobnosti in ob njem sem se vprašal, če ne bi morda ob sebi potreboval še enega igralca.
LEGO Horizon Adventures na koncu dostavi mešano košaro vtisov. Po eni strani se zdi, kot da je igra namenjena najmlajšim, saj je celotna kampanja komedija, kjer vsi glavni liki neprestano pokajo štose in so obsedeni s sendviči, po drugi pa je boj včasih lahko nenormalno zahteven in bi znal odbiti ravno takšno mlajšo publiko. V igro je bilo še vedno vloženo veliko ljubezni in grafično je tole videti včasih kot prava poslastica, a kratka kampanja sproži pomislek, da bi bilo nemara bolj malce počakati, da založnik malce zniža ceno.
Govorice, da namerava razvijalec Blizzard obdelati igro Warcraft 2, so se izkazale za resnične, ob tem pa smo prejeli še prijetno presenečenje, saj je nekaj lepotne kreme prejel tudi original.
Medtem ko igra World of Warcraft praznuje svojo 20. obletnico se je razvijalec spomnil tudi samih začetkov serije, ki se je pričela leta 1994 preko igre Warcraft: Orcs & Humans. Sodobni Blizzard se sicer strategij otepa z vso silo, a nič nimajo proti temu, da nekaj popravkov namenijo preteklim igram in tem lepotnim operacijam sta bili podvrženi franšizi Starcraft in Warcraft. Slednja je včeraj čez noč dobila prenovljeni izdaji prvih dveh iger, Blizzard pa je nekaj skrbi namenil tudi že izdani predelavi Warcraft 3: Reforged, ki je izšla 5 let nazaj in bila takrat deležna ogromno upravičenih kritik.
Studio je trojico iger združil v paket Battle Chest in vsem igram ponudil nove teksture, izboljšan vmesnik, podporo višjim ločljivostim in možnost boljše navigacije originalnih iger, kjer lahko zdaj enote premikamo s klikanjem miške, namesto da bi za to morali uporabljati kombinacijo vročih tipk.
Igri Warcraft 1 in 2 tako kažeta očem bolj prijazno sliko, a ob tem se je treba zavedati, da tole niso večje predelave, kjer bi gledali v resnično 3D sliko kot jo ponuja Warcraft 3 ampak samo nadgrajeni originali, tako da zna novodobnim igralcem preprosta grafična podoba še vedno biti odbijajoča. A zdaj lahko vsaj izkusite zgodbo od samega začetka in nato to potovanje nadaljujete še preko svežih strežnikov za World of Warcraft.
Kot rečeno je bil obnove deležen tudi Warcraft 3: Reforged, saj je razvijalec vanj pripeljal boljšo osvetljavo, prenovljene mape in boljši uporabniški vmesnik, dodatno pa je bila izboljšana tudi lestvica za večigralske spopade. Nadgradenj je toliko, da je Blizzard zdaj igro označil za Warcraft 3: Reforged 2.0, a še preden začnete s petjem hvalnic skočite na uradni subreddit, kjer novice niso tako vzpodbudne. Tam namreč najdete ogromno pritožb glede nedelovanja strežnikov in raznoraznih grafičnih napak, pri nekaterih pa so sličice na sekundo zgrmele na dno pa čeprav posedujejo zmogljive PC-je. Teh pritožb ni možno spremljati na Steamu, saj Blizzard zaradi nekega razloga teh iger ni ponudil na tej platformi, ravno tako niso del naročnine Game Pass, pa čeprav bi bil zdaj za to idealen trenutek.
Skupek vseh treh iger lahko zdaj kupite po ceni 39,99 €, naslove pa je moč kupiti tudi posamično.
Blizzard je te dni sredi praznovanja franšize Warcraft, kar za njih pomeni cel kup obnov, predelav in obdelav že izdanih projektov, saj bog ne daj da bi kdo v igričarski industriji pomotoma izdal kaj originalnega. Njihov MMO World of Warcraft bo letos upihnil svojo 20. svečko in razvijalec je za to igro v dveh desetletjih nabral cel kup dodatkov, ki so jih nato začeli ponovno obujati leta 2019, ko so se vrnili na sam začetek preko izdaje Classic inačice igre, ki WoW postavi na sam začetek, nakar so na enak način začeli predelovati tudi dodatke.
Te predelave so sčasoma postale bizarne. Celotna poanta Classic inačice igre je bila to, da so igralci lahko uživali znotraj originalne verzije igre, a po dodatkih je Blizzard zdaj napredoval do razširitve Cataclysm, ki med igralci velja za točno tisto katera se je preveč odmaknila od izvirne ideje tega MMO-ja, zaradi česar se je zgubil tudi socialni aspekt med igralci. A Blizzard se ne bo ustavil niti tule, saj je včeraj napovedal predelavo dodatka Mists of Pandaria, ki je med igralci ravno tako sprožil nekaj polemik, saj so igralci leta 2012 da je preko tega dodatka začel razvijalec streči številčni azijski publiki.
Vračajo se tako Pandareni, ki so nekakšne ogromne pande in te se najbolje obnesejo znotraj svojega novega igralnega razreda Monk. Raziskovali boste lahko povsem nov kontinent, se ubadali z novimi temnicami in se ubadali s sistemom hišnih ljubljenčkov in te pošiljali v boj, saj je ravno Mists of Pandaria prvič predstavila takšne Pokemonske spopade.
Blizzard je ob napovedi prenovljenega dodatka napovedal tudi povsem sveže strežnike, ki so jim nadeli ime World of Warcraft Classic 20th Anniversary Edition. To so serverji, kjer bodo vsi igralci začeli iz stopnje 1 in jih čaka nov zagon ekonomije – ravno tako kot je bilo to 20 let nazaj oziroma leta 2019, ko so prvič zaživeli strežniki za World of Warcraft Classic. Ti strežniki bodo nato ravno tako postopoma dobivali vsebino: najprej bo na voljo samo raziskovanje originalnega Azerotha, nakar se bo sčasoma odklenil prvi raid Molten Core.
Prenovljeni strežniki bodo zaživeli 21. novembra, dodatek Mists of Pandaria pa lahko pričakujemo šele poleti 2025.
Aprila letos smo se lahko pozabavali v igri Stellar Blade, ki je v napovednikih in igralnih segmentih oči gledalcev in igralcev nase vlekla predvsem zaradi pomanjkljivo oblečene glavne junakinje Eve, medtem ko so bili sami igralni vložki sicer sprejemljivi, a spet nič kaj preveč posebnega. Razvijalec Shift Up nam je predstavil zanimivo verzijo postapokaliptičnega sveta, kjer so zlobni vesoljci Naytibas zavzeli Zemljo in to zdaj lahko reši samo Eve in njeni kompanjoni.
V bistvu me je Stellar Blade presenetil, saj sem v njem užival bolj kot sem pričakoval, saj je oglaševalska kampanja stvar predstavila kot akcijsko pretepačino za pohotne najstnike, nakar sem odkril dokaj globok bojevalni sistem in zanimiv svet, le da bi ti aspekti izkušnje potrebovali nekaj dodelave. Skratka, Stellar Blade je kazal potencial in zaenkrat še ni znano, ali Shift Up že razmišlja o nadaljevanju ali pa se bo lotil neke povsem nove licence. Upam, da vztrajajo pri razvoju idej, ki so jih predstavili v Stellar Blade, saj prodaja ni bila slaba – v nekaj mesecih so v obtok spravili milijon kopij igre, kar ni slabo za naslov, ki je izšel samo za konzolo PlayStation 5.
Pred izidom potencialnega nadaljevanja pa bo Shift Up igro prenesel tudi na PC. To so najavili v svojem finančnem poročilu, v katerem je zapisano, da bo računalniška verzija igre izšla enkrat v 2025 in za njo gojijo visoka pričakovanja. Glede na popularnost Steama in igre Black Myth: Wukong pričakujejo še višjo prodajo od tiste, ki so jo prejeli na PlayStation 5 in ta pričakovanja so upravičena – še posebej če v nakup privabijo kitajske igralce. Ravno ti so v največji meri zaslužni za tako eksplozivno prodajo igre Wukong, ki je samo v treh dneh na PS5 in PC-ju prodala več kot 10 milijonov kopij. Takšne prodaje zagotovo ne bodo zabeležili, saj je Shift Up korejski razvijalec, a vseeno lahko pričakujejo kar nekaj dodatnega dobička v blagajni – uboga Eve bo verjetno v prvi uri slečena ko se do nje dokopljejo modderji na PC-ju.
Preden bo Stellar Blade dobil predelavo bo Shift Up igri dodajal novo vsebino in s tem ohranjal zanimanje za igro. Tako je za 20. november napovedana večja brezplačna posodobitev, ki bo v igro vnesla nekaj vsebine iz naslova Nier: Automata, igralci pa bodo prav tako dobili opcijo, da Eve uredijo novo frizuro in da se ta preko novega fotografskega načina slika s svojimi spremljevalci.
Da je igra Fortnite splezala na vrh popularnosti večigralske zabave med starimi in mladimi je impresivno, a morda še bolj je neverjetno dejstvo, da se je po vseh teh letih še vedno obdržala na samem vrhu obiskanosti. To ni lahko delo in ljudem, ki se morajo ves čas domišljati novih idej za aktualne sezone in poglavja je treba samo čestitati, saj bi zlahka lahko malce zaspali in se zadovoljili s trenutnim uspehom, to pa bi jih lahko hitro stalo baze igralcev, ki bi po svoj košček zabave odšli nekam drugam.
Razvijalec Epic Games ima tako za sabo leta in leta vsebine, ki so jo skozi Fortnite dograjevali, tista originalna mapa pa je danes povsem drugačna od svojih začetkov. In nekateri igralci so še kako pripravljeni skočiti nazaj v preteklost, kar je Epic Games dokazal lani, ko je začasno omogočil preigravanje originalne sezone, ki so ji nataknili ime OG. Dogodek je bil presneto uspešen, saj so aktualni igralci z zanimanjem skočili v raziskovanje originalnega zemljevida, ki ga prej niso imeli priložnosti obiskati, v igranje pa se je vrnilo cel kup veteranov, ki jih je privabilo obujanje spominov. Novembra 2023 se je tako preko vseh platform v preigravanje vsebine nabralo več kot 6 milijonov istočasnih igralcev. To je neverjetna številka: za primerjavo na Steamu lahko pogledamo prvaka PUBG, ki je največ igralcev nabral ob svojem rojstvu in takrat je na platformo prispelo nekaj več kot 3 milijonov igralcev, a ob tem je treba upoštevati, da je Fornite zdaj na voljo tudi preko telefonov in konzol, medtem ko je PUBG takrat stal samo na Steamu.
Že leto nazaj je bilo jasno, da Epic Games tako ogromnih igralnih številk zagotovo ne bo prepustil naključju in leto kasneje so se te napovedi izkazale za pravilne. Epic Games je včeraj napovedal vrnitev OG sezone in tokrat bo ta postala stalni igralni način, tako da se vam za preigravanje originalne vsebine ne bo treba nikamor muditi. Poleg originalne mape boste lahko nabirali tudi izvirne zaklade in se zabavali v originalnih sezonah, kar pomeni, da bo tokratni igralni način bolj razširjen od tistega od lani. Bo morda ta del šel po poti World of Warcrafta in obujanja njegovih dodatkov? Kdo bi vedel, jasno pa je, da je Ninja že zdaj nad predstavitvijo originalne vsebine močno navdušen.
OG sezona bo na vse platforme prispela 6. decembra.
Pretekli vikend se je na lokaciji Media Center v Ljubljani odvil tridnevni igričarski festival Gaming terminal in ta je nastal po zaslugi naših žuljastih rok. To je bil zagotovo naš najbolj ambiciozen projekt do sedaj, v katerega smo pretočili hektolitre znoja, živcev in neprespanih noči, a zdaj lahko zapišemo, da je končni rezultat upravičil ves vloženi trud in tako smo Sloveniji predstavili raznovrstno dogajanje, ki je bilo sicer obarvano igričarsko, a je ponujalo tudi razne obstranske aktivnosti, ki so vse obiskovalce zabavale skozi vse tri dni.
Navdušenci nad igro Farming Simulator so že pred vhodom lahko občudovali tega lepotca.
Koliko truda je zahteval tale festival vam pove že dejstvo, da naša stran skoraj en teden ni ven izdala nobene nove novice, saj je bil naš celoten fokus usmerjen samo in le v izpopolnjevanja aktivnosti na temu dogodku. In teh je bilo toliko, da jih je že malce težko našteti, a bomo to vseeno naredili, pa naj me prsti še tako bolijo zaradi prenašanja racing simulatorjev po stopnicah!
UVI je bil prisoten povsod – dogodek so hkrati izkoristili za napoved nove tipkovnice, ki izide januarja naslednje leto.
Začnimo na desni strani pred odrom, kjer se je naselil UVI, ki je predstavil svoj nabor brezžične periferije, nakar je obiskovalce zaposlil z bazenom, polnim žogic, ki je vseboval eno takšne posebne barve in ta je bila na moč dragocena, saj je s sabo prinesla zlate UVI kovančke. Ti so bili prisotni na vseh stojnicah in pridni obiskovalci so preko njih lahko zavrteli prav posebno kolo sreče, ki je na vsakem polju držalo neko posebno nagrado. Ti kovančki so se izkazali za uspešnico, saj smo preko njih aktivirali maso ljudi, ki bi drugače samo stala v vrstah in postala hitro zdolgočasena.
Naslednji na vrsti je bil Game Boost, ki je vsem ponujal brezplačne konzerve svoje energijske pijače, navdušenci nad igro Fortnite pa so lahko poprijeli za licenčne plastične puške iz te igre in se preizkusili v streljanju tarč. Družbo jim je delalo društvo DriftSquadron, ki je držalo tako dirkalni kot tudi letalni simulator, obiskovalci pa so tam lahko obiskovali lepo okrancljan dirkalnik, ki bi se v filmski franšizi Hitri in drzni počutil kot doma.
Game Boost je obiskovalce zabaval preko licenčnih Fortnite pušk in pištol.
Druga stran dvorane je držala partnerja in pokrovitelja dogodka Mimovrste, kjer so se lahko obiskovalci preizkusili v hitrem tipkanju pod pokroviteljstvom Microsofta, ravno tam pa so lahko svoje žetone izmenjali za vrtenje kolesa sreče. Verjetno ni treba dvakrat poudariti, da je bila tista stojnica vedno polna in da se je iz nje vsake toliko izvil krik sreče.
Svoj prostor je našlo tudi društvo Drift Squadron, ki je v areno pripeljalo čisto pravi poulični dirkalnik.
Na naslednjem koraku smo lahko srečali LG, ki se je tako tudi prvič udeležil našega dogodka. Obiskovalce so pričakovali LG-jevi monitorji z igro Fortnite, obenem pa so se lahko pozabavali v fizični igri metanja vreč, ki jo Američani poznajo pod imenom Cornhole in imam občutek, da se bo zdaj ta igra pojavila na marsikakšnem podalpskem pikniku, saj je bila pri njej vedno vrsta.
LG oči nase ni vlekel samo zaradi svojih monitorjev, ampak tudi na račun zabavne igre metanja vreč.
Na isti strani smo našli tudi našega zdaj že dolgoletnega podpornika Logitech, ki je igralcem nudil preizkus dirkalnega simulatorja UVI Racing V2 PRO in to v navezi z volanom Logitech G923 in VR očali PS VR2. Takšno dirkalno izkušnjo v igri Gran Turismo 7 si hitro zapomniš, za povrh pa so se udeleženci lahko preizkusili v testu hitrega tipkanja.
Lenovo je poleg prenosnikov igralce razmigal v plesni igri Just Dance.
Tu je bil tudi Lenovo, ki je na mize postal vrsto svojih prenosnikov ter tudi prenosno napravo Legion Go, za razgibavanje pa je na tistem mestu poskrbela plesna igra Just Dance.
Logitech je sestavil ultimativno dirkaško izkušnjo v VR-ju.
Spodnji del hale je skrival še nekaj presenečenj. Tam smo lahko namreč našli podjetje Razer, ki je predstavljalo svojo periferijo, omogočalo sedenje na njihovih stolih in igranje igre Fortnite, za malce razgibavanja pa je poskrbela igra virtualnega kegljanja in tenisa.
V ločeni sobani smo lahko nato naleteli na prav posebne postaje, ki so preko simulatorja UVI Racing LITE omogočale preigravanje igre Farming Simulator 25 in to še pred njenim uradnim izidom.
Kjer je igričarstvo, tam je tudi Razer.
Malce bolj levo nas je pričakal center zabave Woop!, ki je postavil prav posebno stojnico za testiranje refleksov, zraven pa smo imeli še cel kup VR štantov, ki so omogočili preigravanje zabavne igre Beat Saber. Ne smemo pozabiti še na Hisense, ki ni samo priskrbel cele vrte televizorjev, ampak je na prav posebnem kotičku predstavilo pošastni TV premera 100 palcev, na njem pa smo lahko doživeli igro Black Myth: Wukong na res bombastičen način.
Black Myth: Wukong na ogromnem Hisense televizorju je vsekakor zapomljiva izkušnja.
Skočimo zdaj v drugo nadstropje, kjer so obiskovalci lahko na eni strani skočili v objem racing simulatorjev z igro Assetto Corsa Competizone, ob tem pa so se nahajale tri postaje, ki so vsebovale najnovejše konzole PlayStation 5 Pro. Marsikdo je lahko tako prvič lahko to konzolo tudi fizično preizkusil in to preko iger FC 25 in Call of Duty: Black Ops 6.
Na sejmu je bil prisoten tudi Valu, ki je poleg slikanja obiskovalcem razjasnil svoj sistem plačevanja.
Na drugi strani balkona se je naselil Valu, ki je ponujal ustvarjanje prav posebnih fotografij, ob strani pa sta podjetji PCPlus in ASUS postavili zavidanja vredne PC postaje, ki so bile tako mogočne, da so v bistvu segrele celotni prostor na nadpovprečno temperaturo. Zakaj bi kdo kupoval toplotno črpalko, če lahko isto nalogo opravi RTX 4090 in vam s tem omogoča tudi preigravanje iger na najvišji stopnji grafičnih nastavitev? Tu se je naselilo tudi največ igralcev, saj je bilo na mizah postavljenih 20 PC-jev z igro Fortnite, zaradi česar si je ta del prostora upravičeno nadel naslov Fortnite Arena.
Fortnite Arena je gostila 20 gaming računalnikov PC PLUS in ti so bili pogosto zasedeni do zadnjega prostega mesta.
Skozi vse tri dni je bilo poskrbljeno tudi za dogajanje na glavnem odru. Tam sta gledalce zabavala hrvaška vplivneža Gallasandalla in Bibo, zvezda večera pa je bil slovenski YouTuber Wortex, ki je skupaj s svojo ekipo Sloveniji prvič predstavil igranje vlog v igri GTA.
Microsoft in Mimovrste sta poskrbela za nekaj vznemirljivega tipkanja, prisoten pa je bil tudi simulator letenja.
Z odra smo razmetali toliko nagrad, da bi preko njih lahko napolnili proračun manjše obskurne države, za povrh pa smo na njem prirejali aktivnosti kot je plesanje obiskovalcev preko igre Just Dance, metanje vreč v tarčo in igranje večigralske igre Stumble Guys, kjer sta se za piko na i Gallasandalla in Bibo preoblekla v komične kostume in preko njih igralce spodbujala k sodelovanju. Ob tem so obiskovalce zabavali tudi cosplayerji, ki so si nadeli prepričljive preobleke Deadpoola, Vi iz serije Arcane in 2B iz igre Nier: Automata.
Igralci so lahko predčasno preizkusili igranje igre Farming Simulator 25.
In po treh dneh se lahko zdaj končno oddahnemo, se še enkrat zahvalimo vsem zgoraj omenjenim partnerjem dogodka ter kako hvalnico sprožimo tudi v smeri voditelja Uroša Bitenca, ki je mojstrsko zvozil vse dni dogodka ter improviziral takrat, ko je bilo to nujno potrebno. Izmučeni in zadovoljni smo z dogodki za letos zaključili, za konec pa lahko prst usmerimo še na našo Facebook stran, kjer najdete vse slike iz dogodka.
Razvijalec Crowbar Collective se je oblikoval več kot desetletje nazaj, saj se je takrat na kup zbralo cel kup glav, ki jim je bila skupna velika ljubezen do igre Half-Life, zato so se na lastno roko spravili delati predelavo prve igre in to v pogonu njenega naslednika Half-Life 2. Nastal je projekt Black Mesa in čeprav se je zdelo, da je bil ta preprosto prevelik zalogaj za neko amatersko ekipo, je ta vseeno vztrajala pri svojem in skozi leta ni samo predelala originalne kampanje, ampak je k tej dodala še cel kup dodatnih map in razširila stopnje v vesolju, delo pa je bilo tako impresivno, da je zadevo žegnal celo Valve in je lahko Crowbar Collective začel svoj mod prodajati na Steamu.
Od izida polne inačice igre Black Mesa so zdaj pretekla štiri leta, zato se je marsikdo začel spraševati, kakšne plane ima zdaj ta razvijalec in če bo morda na takšen način obdelal tudi kakšne druge slavne igre. Marsikdo je pomislil, da bomo morda na takšen način dobili tudi obnove dodatkov Opposing Force in Blue Shift, a na teh zdaj delajo že nekatere druge ekipe, zato takšna predvidevanja niso imela smisla. Crowbar Collective je nedolgo nazaj sam začel dražiti svoj naslednji projekt in včeraj je bil ta tudi uradno razkrit v obliki naslova Rogue Point.
Ta naslov je definitivno nekaj, kar nismo od tega razvijalca pričakovali in je za marsikoga tudi razočaranje. Rogue Point je namreč sodelovalna, večigralska streljačina, kjer se ekipa štirih igralcev bori proti raznim nevarnostim v svetu zlobnih globalnih korporacij, ki najemnike najema kar preko aplikacije MERX.
Rogue Point po igralnem napovedniku močno spominja na Rainbow Six Siege, le da tule PvP boja ne bo na spregled, bomo pa pred vsako misijo lahko opremljali naše specialce in načrtovali našo taktiko skozi stopnjo. Skozi uspešno opravljanje misij bomo odklepali nova orožja, kozmetiko in modifikatorje misij, na koncu pa se bomo prebili do najtežje naloge, ki bo stestirala vse naše sposobnosti.
Glede na igralni napovednik Rogue Point ni videti slabo, vendar je vseeno žalostno videti, da je še en studio, ki je znan predvsem po močni enoigralski izkušnji, zdaj skočil v žanr sodelovalnih večigralskih streljačin, ki jih imamo že zdaj celo morje. Crowbar Collective v tej gneči vidi prostor zase, a konkurenca je na tem področju res močna in zanimivo bo videti, kako se bo tule obnesel Rogue Point – ta očitno ne bo brezplačen, saj razvijalec nima načrtov za mikrotransakcije.
Rogue Point izide enkrat v 2025 in to na Steamu v obliki Early Accessa, cena pa trenutno še ni znana.
Tisti, ki jih zanima nakup prenosne konzole Steam Deck, pred nakupom po spletnih forumih redno sprašujejo, če se nakup naprave zdaj splača ali pa je bolj počakati na izid naslednika. Tega je sicer Valve potrdil, a je glede na njihove besede še daleč v prihodnosti, tako da bo obstoječi Steam Deck še nekaj časa med nami in to brez omembe vrednih sprememb strojnih specifikacij.
A odgovor na vprašanje glede tega, ali naj potencialni kupec počaka z nakupom ali ne ni tako preprost, saj Valve ni povsem odkritosrčen. O nasledniku prenosne naprave se govori že nekaj časa in igralci so jim verjeli, zato so se preprosto odločili za nakup LCD modela, nakar je Valve preko noči najavil izboljšano verzijo z OLED zaslonom, ki je poleg tega vsebovala še boljšo baterijo.
In zdaj je zopet napočil trenutek, ko bi znal kak obstoječi kupec obžalovati svoj nakup, saj je bila najavljena omejena izdaja Steam Decka, ki se bo prodajala v privlačni beli barvi, s sivimi gumbi, ki jo bo možno naročiti že čez slab teden.
Tokratna revizija ne vsebuje nobenih sprememb na strojnem področju, tako da so spremembe samo estetske, a že to je pri nekaterih dovolj, da bi se pri nakupu odločili za drugačno barvno različico. Če si ogledate skupnost na subredditu SteamDeck boste opazili ogromno ljudi, ki se je lotilo zamudnega postopka zamenjave ohišja in gumbov in kar nekaj je tudi takšnih, ki jim črna barvna paleta ne diši in so svojega Decka obarvali v belo barvo.
Ta omejena izdaja Steam Decka bo v prodajo stopila 18. novembra in jo bo moč naročiti po celem svetu, kjer je odobrena uradna prodaja Valvove robe, kar vključuje tudi Slovenijo. Za stvarco bo treba odšteti nekaj desetakov več kot pa za običajno OLED različico: bela barva bo zase zahtevala 719 €.
Nahajamo se v čudnem obdobju razvoja grafike iger na vseh platformah in verjetno tudi največjim razvijalcem ni povsem jasno, kam točno vodi pot naprej. Včasih je veljalo, da si evolucijo grafične palete meril preprosto preko podrobnosti tekstur in čeprav to velja tudi za trenutno generacijo, so te postale že tako natančne, da jih velikokrat ne znaš več ločiti od resničnega življenja. Razvijalci so se zato preusmerili kovati druge aspekte iger, ki nas želijo približati sliki iz vsakdanjega življenja, zato je meja izrisovanja postala večja, animacije še bolj življenjske, nenormalna količina truda pa je bila preusmerjena v osvetljevanje scen, kjer prednjači ray tracing, a ta je tako zahteven, da ob vklopu odbije vsaj polovico sličic na sekundo.
Konzole so se s tem znašle v težavah in tudi te so se začele spreminjati. Ne povsod – Nintendo še vedno drži originalno idejo, da bi za igranje moral uporabnik zgolj zagnati igro in se tako spustiti v zabavo, Sony in Microsoft pa sta morala svojo taktiko spremeniti, zato smo tudi na konzolah začeli dobivati možnosti za nastavljanje grafike, kar je izkušnjo približalo PC igričarstvu.
Stvari pa niso tako enostavne kot pri računalnikih, ko je nadgrajevanje strojne opreme del vsakdanjika in moraš za to samo odstraniti nekaj vijakov in notri zadegati novo grafično kartico. PlayStation 5 je leta 2020 pogumno vstopil na trg in igralcem predstavil čudovito grafično podobo, tega pa sparil z novostmi kot je instantno nalaganje stopenj, naprednim kontrolerjem DualSense in 3D zvokom, ki ne potrebuje kdo ve kako dragih slušalk.
Igralci so bili štiri leta nazaj navdušeni, a od takrat so se stvari začele nekoliko upočasnjevati. Zaloga novih iger se je osušila, Sony pa se je čedalje bolj začel zanašati na predelave, kjer je želel igralcem predstaviti na novo obarvane stare igre in to z možnostjo poganjanja pri višjih ločljivostih in s podporo ray tracinga. Pri tem pa je naletel na težavo: grafična naprednost iger je medtem šla naprej, originalna strojna oprema pa vsega tega ni mogla več dohitevati. Iz tega se je rodil prenovljeni PlayStation 5 Pro, ki na enem mestu poskuša rešiti trenutne zagate igralcev, ki se morajo odločati med ločljivostjo in sličicami na sekundo in ponuditi najbolje iz obeh svetov. Po tednu testiranja nove konzole sem ugotovil, da mu ta naloga uspe, a rezultati se razlikujejo glede na vsak posamični naslov, ogromna cenovna nalepka pa mi preprečuje, da bi prenovljeno konzolo priporočil čisto vsakemu.
Razlike niso tako opazne, kar je verjetno posledica tega, da so že originali videti tako napredni.
Izid konzole PlayStation 5 Pro se je zgodil ravno sredi našega dogodka Gaming Terminal, zato sem zanimanje potencialnih kupcev lahko izkusil iz prve roke. In pri teh je bilo eno vprašanje vedno isto: “V čem se Pro razlikuje od običajne konzole in zakaj bi za njo odštel 800 €?”. In pri temu sem spoznal, da odgovor ni tako preprost, saj PS5 Pro ne vsebuje ene takšne značilnosti, ki bi jo lahko izstrelil kot iz topa, ampak več manjših prednosti, ki skupno sestavijo sliko bolj napredne konzole.
Takšnemu potencialnemu kupcu bi sicer lahko začel razlagati o temu, da ima nova konzola 16,7 teraflopov moči, medtem ko je prejšnja znala iztisniti samo 10,3 teraflopov, ampak to so samo neke številke, ki bi pri sogovorniku znale sprožiti zavijanje z očmi in nemara celo zehanje.
Zato se je treba spustiti v podrobnosti in pri teh je treba najprej izpostaviti dejstvo, da imamo zdaj pri igrah na razpolago nove grafične opcije, ki izboljšajo vizualno plat igre. Čisto vse takšne izboljšave niso dobile, saj mora razvijalec za vsak posamični naslov vdelati svojo podporo in Sony je pred izidom na takšen način pod svojo streho uspel nabrati več kot 50 iger, ki se ponašajo z nalepko podpore PS5 Pro. Med temi igrami najdemo poslastice kot so The Last of Us Part I in II, Marvel’s Spider-Man 2, Hogwarts Legacy, Final Fantasy 7 Rebirth, Dead Island 2, Star Wars: Jedi Survivor in Demon’s Souls. Takšno podporo so dobile tudi povsem frišne igre kot so denimo Call of Duty: Black Ops 6, Dragon Age: Veilguard, Horizon Zero Dawn Remastered in Alan Wake 2.
Kot rečeno, pri vseh teh igrah so več ali manj izpolnjene obljube, kjer se igralcu ni treba več odločati med ločljivostjo in sličicami na sekundo, vendar boste vseeno morali pred igranjem malce pobrskati po nastavitvah in si na ta način prikrojiti izkušnjo igranja svojim željam. Primer tega je denimo Spider-Man 2, ki je že tako čudovit naslov, zdaj pa tega lahko izkusite pri 60 sličicah na sekundo, skupaj z visoko ločljivostjo preko nastavitve “Performance Pro”, a sliko lahko zdaj dvignemo na novo stopnjo preko opcije “Fidelity Pro”, ki v vse to pridoda še napredne ray tracing učinke z enim hakeljcem – ob tej možnosti boste spet morali gledati v 30 sličic na sekundo.
Drug primer je Alan Wake, ki je ravno tako zdaj izboljšan, a če želite gledati v realistične odseve bližnje luže preko ray tracing osvetljevanja, potem bo treba zopet pozabiti na 60 sličic na sekundo.
Ta dva naslova sta dober pokazatelj, kaj točno nam dostavi PlayStation 5 Pro, saj ta v sebi, kljub impresivnim strojnim specifikacijam, ne nosi neke magične formule, kjer bi zdaj lahko konzola kazala tako napredno sliko kot jo denimo dostavi grafična kartica RTX 4090. Povedano z drugimi besedami: razlike so tu, vendar niso tako velike, da bi vam ob igranju povsem zamajala tla in drznim si celo trditi, da bodo včasih bile za koga povsem neopazne. YouTube kanal Digital Foundry je denimo bil edini, ki se je dokopal do res zgodnjega testiranja te konzole in če si pogledate te boste opazili, da se velikokrat osredotočijo na stvari kot je denimo malce izboljšana meja izrisovanja, kjer so nekatere teksture pod 3x povečavo zdaj malce bolj ostre kot prej, a to so stvari, ki jih igralec med šviganjem skozi stopnje niti približno ne bo opazil.
Po drugi strani pa vseh teh naprednosti konzole tudi ne moremo povsem zanemariti. Sony je v novo konzolo vdelal svojo lastno tehnologijo preračunavanja slike PSSR in ta zna že zdaj prikazati nekaj impresivnih rezultatov. Kot vemo se ta tehnologija, tako kot je bilo to v primeru Nvidie in njihovega DLSS-a in AMD-ja ter tehnologije FSR, sčasoma razvije v nekaj bolj izpopolnjenega in to bo zagotovo obveljalo tudi za PSSR. Že zdaj pa so nekatere igre od nje močno profitirale: Final Fantasy VII Rebirth zdaj končno ni več videti kot nek zamegljen zmazek in razlika v primerjavi z originalno sliko je tako impresivna, da bi se dejansko spustil v vnovično preigravanje, če bi mi to dopustil moj urnik. Potem je tu dvojec iger The Last of Us, ki nam zdaj na enem mestu ponuja preigravanje tako pri 60 sličicah na sekundo kot tudi pri ločljivosti 4K in za tiste prave navdušence nad to atmosferično pripovedjo kot sem jaz je to dovolj velik razlog za ponovno preigravanje pred naslednjo sezono serije.
Največje razlike sem opazil pri igri Final Fantasy 7 Rebirth, saj končno lahko gledamo v čisto sliko in to skupaj z visokimi sličicami na sekundo.
Seznam iger je že zdaj velik in novi prihajajo sproti, a obenem ni popoln: podpora za PlayStation 5 Pro denimo manjka pri igrah Cyberpunk 2077 in Final Fantasy XVI – še posebej slednji bi od nadgradnje močno profitiral, saj je ena njegovih največja težav nizka meja sličic na sekundo.
Izkušnjo z igrami bi celokupno označil za dobro in ta se bo skozi čas zagotovo samo še izboljšala. Me pa pri tej konzoli pestijo nekatere druge stvari in te se tičejo aspektov izven igranja. Sama konzola je zdaj malce lažja od predhodnika, a me je zmotilo dejstvo, da je treba zdaj stojalo dokupiti posebej. Oblika je ostala nekako enaka, le da imamo zdaj na sprednji strani dva vhoda USB-C, medtem ko smo na originalni konzoli imeli enega USB-C in enega USB-A. Sony je to spremembo naredil že pri “Slim” verziji konzole PlayStation 5 in že tam mi ta ni bila všeč: osebno imam konzolo spravljeno pod televizor in pri tem mi je USB-A na sprednji strani prišel zelo prav za vtikanje USB ključka na katerega sem kopiral posnetke in slike iz igre. Zdaj moram vsakič vleči konzolo ven, da se dokopljem do vhoda USB-A na zadnji strani, kar je tečno in zamudno. Problem bi lahko rešil z nekim pretvornikom iz USB-C na USB-A, a s tem bi konzola izgubila svoj “čisti” videz.
PSSR tule lepo preračuna odseve in celotno sliko igre Alan Wake 2 naredi manj “zrnato”.
Razočaran sem tudi nad tem, da Sony razen treh črnih zarez na samem ohišju ni spremenil praktično ničesar drugega. V škatli dobimo enak DualSense kontroler kot ob originalni konzoli in tudi sam uporabniški vmesnik ne doda ničesar novega – za vse te silne denarce bi si zaslužili vsaj eno fino animacijo, ki bi nam čestitala za nakup.
Je torej PlayStation 5 vreden svojega nakupa? Vsekakor bi konzolo priporočil povsem frišnim kupcem, ki se z originalom še niso poigrali, saj bodo na en mah dobili lep katalog naprednih iger, ki jih bodo zdaj lahko izkusili na najboljši možni način. Obstoječi lastniki pa morajo o nadgradnji malce razmisliti. Nakupa zagotovo ne boste obžalovali, a 800 € danes ni malo denarja – ob tem vzemite v zakup tudi dejstvo, da boste morali stojalo in optično enoto za sukanje Blu-rayev dokupiti posebej in da trenutno beseda teče o nadgradnji konzole, ki bo aktualna še nekje štiri leta, nakar bo Sony že začel pripravljati teren za PlayStation 6. Vse je tako odvisno od globine vaše denarnice, potrpežljivosti ter moči volje – štiri leta spet ni tako kratek čas, kjer boste priseljeni v slinjenje nad napovedniki grafično izboljšanih naslovov, ki jih vaš osnovni PS5 ne bo mogel dostaviti. PlayStation 5 Pro je trenutno nosi krono najmočnejše konzola na trgu in upam si trditi, da tega naslova ne bo izgubila vsaj še nekaj let.
PlayStation 5 Pro lahko preko obročnega plačevanja naročite preko slovenske spletne trgovine CyberPiggy.
Okoli naslednika konzole Nintendo Switch se vrtita dve bistveni vprašanji in ti sta: kdaj bo konzola uradno predstavljena in ali bodo na njej delovale tiste igre, ki smo jih kupili že na originalni konzoli. Združljivost iger med različnimi generacijami konzol je najbolj izkoristil Microsoft, saj zna konzola Xbox Series X brez večjih problemov poganjati tudi naslove iz Xbox 360 ere, medtem ko se je tudi Sony pri tej nalogi dobro odrezal, čeprav je njegova knjižnica združljivih naslovov malce manjka.
Nintendo pa je pri temu ostajal neznanka, saj je ta znan po inovacijah in dejstvu, da tudi starejšim igram nikakor noče znižati cen. Skeptiki so predvidevali, da bo Switch 2 zagotovo dobil nekaj predelav, a da bodo Japonci za te zahtevali polne cene in te teorije so zdaj padle v vodo, saj je Nintendo danes uradno napovedal, da bodo igre iz originalnega Switcha delovale tudi na nasledniku.
This is Furukawa. At today's Corporate Management Policy Briefing, we announced that Nintendo Switch software will also be playable on the successor to Nintendo Switch. Nintendo Switch Online will be available on the successor to Nintendo Switch as well. Further information about…
Ta strategija je bila predstavljena v uradnem finančnem poročilu, nakar je besede za javnost zapisal tudi Shuntaro Furukawa, predsednik Nintenda. Ta se je na X-u izjasnil, da bodo igre med konzolama združljive in da se bo v naslednika popularne konzole preselila tudi naročnina Nintendo Switch Online, tako da boste v novo obdobje Nintendove zabave lahko preselili tudi vse svoje stare shranjene položaje.
Navdušenci nad Nintendom zdaj zagotovo točijo solze sreče, saj so se končno znebili strahu, da bodo originalne igre morali pustiti zadaj in bodo morali za njih na novo odštevati denarce, prav tako pa lahko zdaj brezskrbno kupijo aktualne igre tipa The Legend of Zelda: Echoes of Wisdom in jih igrajo takoj na originalni konzoli ali pa jih prihranijo za naslednika.
Kdaj bo ta izšel Furukawa ni želel razkriti in glede na to, da za zadevo nimamo niti uradnega imena, zna pomeniti, da je Switch 2 planiran za kasnejšo polovico leta 2025 in da bomo presenečeni, če bo konzola sploh letos uradno razkrita. A brez skrbi, saj bo to praznino zapolnila Nintendova budilka.
