Twitch streamer Asmongold je svojo kariero začel znotraj igre World of Warcraft, z upadom popularnosti tega MMO-ja pa je začel svoje prenose v živo širiti tudi na druge igre, kasneje pa je začel delati na “react” vsebine, kjer si pred gledalci ogleda najnovejša dogajanja po svetu ter na njih poda kakšen komentar. Ta prehod iz World of Warcrafta je bil zanj hudo uspešen, saj je danes še bolj popularen kot pa je bil v WoW vodah in svojo vsebino je začel izdajati tudi na YouTubu.
Tam se je nekaj dni nazaj pojavil posnetek, v katerem Asmongold spregovori o svojih težavah, ki jih je doživel med odraščanjem in posnetek je zanimiv tudi na račun tega, da je eden najbolj slavnih streamerjev leta nazaj aktivno razmišljal o samomoru, a ga je iz tega brezna brezupja potegnila igra World of Warcraft.
Asmongold je znan po svojem odnosu do življenja, kjer rad pove kar mu je trenutno na umu, osebna higiena in urejena hiša pa sta mu sekundarnega pomena. V novem videu se je streamer izpovedal, da takšen ni bil od vedno, ampak se je takšno obnašanje začelo v srednji šoli, kjer je cele dneve preživljal v World of Warcraftu, skupaj z mamo pa sta živela v relativni revščini. Puncam ni bil zanimiv in stvari so postajale vse hujše – obupal je nad tem, da bi postal “normalna” oseba in v WoW-u je postal eden od najboljših Warriorjev, a resnično življenje mu je začelo najedati um.
Streamer pravi, da je vedno mislil, da bo po srednji šoli naredil samomor, a je nato leta 2008 za igro World of Warcraft izšel dodatek Wrath of the Lich King in ta je bil tako dober, da je na svojo idejo nekako pozabil. Spravil se je celo delati v trgovini Sam’s Club, a je svojo službo tako sovražil, da je prišel na novo idejo: “Namesto da bi se ubil, sem se odločil narediti nekaj še hujšega: postal sem streamer.”
Ta odločitev se je izkazala za pravilno, saj je Asmongold danes eden od najbolj popularnih zabavljačev Twitcha in streamer v videu prizna, da so mu igre rešile življenje. Predvsem je tu omenjen World of Warcraft, ki ga je s svojo vsebino naučil več kot bi ga lahko katerakoli resnična šola.
Asmongold pravi, da je trenutno srečen v življenju in da se danes ne ozira več na sovražne komentarje, ki so mu včasih prišli bolj do živega. Tolaži ga dejstvo, da samo on nadzira svoje življenje in svoje obnašanje lahko spremeni kadar se mu zahoče.
Na igro Stalker 2: Heart of Chornobyl čakamo že celo večnost in razvijalec GSC Game World je njen izid že večkrat zamaknil. A vsi se strinjamo, da če kdo lahko zasluženo prestavlja izide svoje igre in zaradi tega ne bo deležen nobenih kritik, je to ravno ta razvijalec. Studio namreč izvira iz Ukrajine in v svojih pisarnah so bili tudi februarja 2022, ko se je na njihovih mejah začela kazati velika grožnja invazije iz strani Rusije.
Za tega razvijalca so bili to težki, skorajda nemogoči trenutki, kjer je bilo člane ekipe strah za svoja življenja, a so vseeno nadaljevali s svojim delom. Zdaj lahko njihovo zgodbo spremljamo preko novega dokumentarca War Game: The Making of S.T.A.L.K.E.R. 2 Documentary, ki ga je sproduciral sam razvijalec in v njem lahko vidimo člane ekipe, ki mesece pred napadom iz strani Rusije trepetali med odločitvijo, ali naj zapustijo svoje domove ali pa tvegajo padec rakete v svojo dnevno sobo.
Nekateri Ukrajinci so slutili že decembra 2021, da se bo napad res zgodil, zato so že takrat začeli načrtovati poti pobega izven države. Takšnega mnenja je bila tudi Mariia Grygorovych, ki je bila prepričana, da ruski predsednik Putin ne bo res sprožil raket tako blizu meje, kjer stoji zavezništvo NATO. Vseeno pa je tudi GSC Game World začel delati svoje plane nujne selitve, kjer bi pobegnili v mesto Užgorod, ki je tik ob slovaški meji. Januarja so stvari postale že tako resne, da so pred pisarnami razvijalca vsak dan stali avtobusi, ki so bili pripravljeni na evakuacijo, nakar se je 20. februarja ta zares zgodila. Samo štiri dni kasneje so ruski vojaki prečkali ukrajinsko mejo in začel se je trdoživ spopad, ki je še danes daleč od razrešenega. Na avtobus se niso usedli vsi delavci – preko sto jih je ostalo doma in nekateri od njih so se šli boriti za svojo domovino.
Ta fascinanten dokumentarec si lahko v celoti ogledate na zgornji povezavi. Člani ekipe so zdaj na varnem v novih pisarnah znotraj Prage, razvoj pa lepo teče naprej: igra ima napovedan izid za 20. november in bo na dan izida dostopna preko servisa Game Pass.
Amazon je ugotovil, da je sicer ustvarjanje svojega MMO-ja lahko dobičkonosen posel, a je hkrati veliko lažje, če preprosto poskrbiš za angleške predelave že obstoječih korejskih iger, ki jih nato predstaviš zahodnemu trgu in od tega nato lahko skozi leta pošteno služiš.
Amazon je na ta način leta 2022 predelal igro Lost Ark, zdaj pa je isto strategijo uporabil za selitev MMO-ja Throne and Liberty, ki je v Južni Koreji na voljo že od decembra lani, 1. oktobra pa je stvar zaživela tudi na Steamu in takoj postala popularna destinacija vseh tistih, ki so se prejšnjih MMO-jev naveličali in želijo začeti nova virtualna življenja, v objem vedno živečega in spreminjajočega sveta pa se je zatekla tudi kopica novih igralcev.
Throne and Liberty je za igranje seveda brezplačen, saj bi drugače bolj težko nabral tisti velepomembno začetno bazo igralcev, ki jih je treba najprej zasvojiti in nato prepričati, da za mikrotransakcije odštejejo gore denarja. Dva dni nazaj ji je na vrhu popularnosti uspelo nabrati 326.377 istočasnih igralcev, kar jo je na Steamovi lestvici najbolj igranih iger uvrstilo na spoštljivo 6. mesto.
Med časom pisanja tega članka je igralna baza upadla na 120k igralcev, kar je dovolj za padec na 7. mesto – pred njo se je namreč uvrstila igra Naraka: Bladepoint, na 5. mestu pa se nahaja izjemno popularna igra Black Myth: Wukong – enoigralski naslov, ki več kot mesec po izidu še vedno drži več kot 200k istočasnih igralcev.
Izid MMO-ja sicer ni šel povsem brez napak, saj se je pojavilo nekaj težav s prijavo v igro, kar je nekako razumljivo, ko se na strežnike naenkrat poskuša povezati tisoče ljudi. Posledično je zaradi tega igra na Steamu dobila povprečno oceno “Mixed“, saj so se nekateri pritožili na tehničnimi težavami, spet drugim stvar preprosto ni všeč in ne marajo bojevanja, sveta in same zgodbe, čeprav nad grafičnim vidikom pritožb ni. Throne and Liberty deluje znotraj pogona Unreal Engine 5 in nosi lepo podobo, čeprav je sam svet morda resda videti nekam generično.
Hkrati ni tole najbolj uspešen projekt izpod Amazon Games in čeprav bodo številke zagotovo narasle tekom vikenda, so morda igralci preprosto siti takšnih predelav. Amazonova lastna MMO igra New World je leta 2021 ob svojem rojstvu zabeležila 914k istočasnih igralcev, medtem ko je Lost Ark v 2022 nabral kar 1,2 milijona zabave željnih igralcev.
Aplikacija Xbox mi trenutno kaže 456 iger, ki so trenutno dostopne preko Microsoftovega servisa Game Pass in ta zbirka bo ta mesec postala še malce bolj obilna. Game Pass je ob svojem rojstvu ponujal nekaj več kot sto iger, a od takrat je preteklo že nekaj let, knjižnica je vmes narasla, servis pa je začel delovati tudi v Sloveniji – čeprav ne v svoji polni obliki, saj konzole Xbox pri nas še niso uradno podprte, zaradi česar je izostala tudi opcija naročanja na Ultimate verzijo Game Passa, ki ponuja igre še na konzolah in pretočno igranje preko spleta.
Zato se moramo pri nas zadovoljiti s tisto ponudbo, ki je vsako leto obnovljena v PC verziji Game Passa in ta je včeraj pridobila pretepaško igro Sifu. Gre za izjemno zanimiv naslov, kjer nas čaka veliko pretepanja in vsako uspešno opravljena soba nas popelje na naslednji izziv, dokler ne obračunamo z glavnim zlobcem. A trik je v temu, da se v vmesnem času naš pretepač stara, s tem pa njegove poteze postajajo počasnejše, dokler ob vseh ponavljanjih ne pridemo do situacije, kjer igro preprosto ne moremo več nadaljevati in je treba celotni izziv začeti povsem od začetka.
Sifu je zdaj že na voljo za igranje, kmalu pa bo na servis prišla še ena zanimiva igra Inscryption. Gre za nov naslov razvijalca Daniel Mullins Games, ki je pozornost nase privlekel s svojo prejšnjo igro Pony Island, Inscryption pa je njegov poskus ustvarjanja unikatne izkušnje s kartami, ki nosijo grozljiv podton. Stvarca tehnično spada v žanr “roguelike”, kjer na mizo mečete karte, ki jih lahko tekom igranja nadgrajujete, nasproti pa vam stoji psihopat, ki si pravila velikokrat izmisli kar sproti. Inscryption je igra s kartami samo v prvi polovici, nakar se igralna formula zasuka v nekaj povsem drugega in ta del vsem igralcem ni bil ravno všeč, spet drugi so ga pozdravili, zato je najbolje stvar preizkusiti v praksi, to pa boste lahko počeli od 10. oktobra dalje.
Microsoft je na sejmu Tokyo Games Show vodil svojo konferenco in ta je bila bolj ali manj dolgčas. Je pa na njej prvič napovedal selitev strategij StarCraft, ki jih bomo od 5. novembra dalje lahko igrali preko servisa Game Pass. Prehod bo doživela predelava originalne strategije StarCraft Remastered, ista usoda pa čaka tudi nadaljevanje StarCraft 2, ki je izšla leta 2010, a smo takrat dobili samo njeno prvo kampanjo Wings of Liberty, nakar sta kasneje izšli še poglavji Heart of the Swarm in Legacy of the Void. Na Game Pass bo prišla zbirka StarCraft 2: Campaign Collection, tako da bomo dobili polno verzijo igre z vsemi kampanjami, ob to pa bo vključeno tudi večigralstvo, ki je še vedno razmeroma popularno.
Game Pass bo v naslednji dveh mesecih pridobil še tri nove pomembne igre: Call of Duty: Black Ops 6 izide 25. oktobra, Microsoft Flight Simulator 19. novembra in Stalker 2 20. novembra.
Zakorakali smo v oktober, kar pomeni, da so se pri Američanih že začele zgodnje priprave za Noč čarovnic. Ta praznik je začel tudi pri nas počasi pridobivati na popularnosti, zato je ta mesec po celem svetu postal neuradni praznik preoblačenja v grozljive kreature, gledanja grozljivk in preigravanja srhljivih iger.
Če je vaša knjižnica iger, ki vam pošiljajo srh po telesu, te dni nekam prazna, potem vam zna v pomoč biti oktobrska ponudba servisa PlayStation Plus Essential, ki je tokrat obarvan v grozljive podtone.
Tako kot vsak mesec boste tudi v temu lastniki najnižje stopnje naročnine PlayStation Plus deležni treh novih naslovov, ki jih lahko preselite v svoje PlayStation 4 ali 5 knjižnice.
Najbolj pomemben izmed njih je predelava igre Dead Space, ki ji pišem hvalospeve vse od njenega izida. V tej vesoljski grozljivki se nesrečni inženir Isaac Clark znajde na vesoljski ladji, ki so jo prevzele neprijateljske sile in to takšne, ki vam bodo še nekaj časa povzročale nočne more. Gre za enega najboljšega primerkov horrorja, kjer se znajdemo v izolaciji, medtem ko nas iz vseh strani napadajo neizrekljive grozote, kosti pa vam ne bo tresel samo unikatni vizualni stil ampak tudi zvočna podlaga, ki je ne moremo označiti za drugo kot pa briljantno. Škoda samo, da se stvar ni prodala v dovolj veliki nakladi, da bi EA odobril delo na predelavah naslednjih dveh iger, a če vam bo všeč štorija originala, se še vedno lahko lotite igranja originalnih naslednikov, ki sta še vedno povsem igralna in predvsem grozljiva.
Naslednja igra na seznamu je Doki Doki Literature Club Plus!, ki je preko slik videti kot tipična japonska vizualna novela, ki jo podoživljamo znotraj srednje šole. Vendar je Doki Doki na račun svoje tematike že dolgo nazaj kultna ikona srhljivk, saj nedolžna podoba ne traja dolgo in stvar se hitro spremeni v psihološko obarvano grozljivko, kjer vas bo naprej vlekla zgodba, a boste hkrati trepetali pred obračanjem strani, saj vas bo strah, kaj se bo zgodilo z naslednjim likom.
Za zaključek je tu še igra WWE 2K24, ki je hkrati tudi edina brez grozljivih podtonov. O tej zadevi vam ne vem povedati veliko, saj sem wrestling spremljal samo v svojih najstniških letih, zdaj pa mi to lažno pretepanje preprosto ni več privlačno. A po svetu obstaja ogromno ljudi, ki jim je takšen način zabave še kako privlačen in morda se med njimi znajdete tudi vi. WWE 2K24 je aktualna verzija te zdaj že dolgotrajne serije virtualnega rokoborstva, 2K pa je že napovedal, da bomo naslednje leto dobili naslednika.
Nintendo je slaven po zaščiti svoje intelektualne lastnine, saj gre v svojih tožbah tako daleč, da se spravi celo na sodno preganjanje posameznikov, ki jih nato povsem uniči življenje. Še vedno se spomnimo Garyja Bowserja, ki je nekoč prodajal čipe, ki so zaobšli zaščito na Nintendovih konzolah, nakar so se nanj spravili japonski odvetniki in ga spravili v zapor, zdaj pa mora podjetju odplačati kazen v višini 14 milijonov dolarjev, čeprav je tip praznih žepov in hudo bolan.
Enako bučno so zapretili letos februarja, ko so se zapodili za emulacijo njihovih iger na PC-ju. Takrat je bil ubit projekt Yuzu – najbolj slaven emulator Nintendo Switch iger, ki je bil tako napreden, da je igre, ki so pravkar prišle na trg, poganjal bolje od dejanske originalne konzole. Nintendo je takrat dosegel zmago na sodišču, saj naj bi Yuzu podpiral piratstvo, avtorji pa so morali takrat plačati kazen v višini 2.4 milijona dolarjev in iz spleta umakniti vse sledi svojega dela.
Nekateri so takrat upali, da je bil morda Yuzu izjema in da se bo srd Nintenda ustavil pri temu emulatorju, a to so bile samo pobožne želje. Včeraj je na emulatorski sceni odjeknila novica, da je pod rušo šel tudi drugi večji emulator Ryujinx in tako je Nintendo v samo nekaj mesecih praktično izničil celotno emulatorsko sceno konzole Nintendo Switch.
Da je Ryujinx res mrtev je na uradnem Discordu potrdil moderator “rip in peri peri”, ki je želel vsem sledilcem zapisati poslovilno sporočilo. Vodjo projekta gdkchana naj bi kontaktiral sam Nintendo in mu dal neko ponudbo, ta pa naj bi zahtevala umika kode emulatorja iz spleta. To je očitno gdkchan sporočil svoji ekipi in takrat naj bi o tej misteriozni ponudbi še razmišljal. A odgovor je bil očitno vmes že odločen, saj sicer uradna stran še vedno deluje, a je bila koda iz Githuba umaknjena. To je dober dokaz, da je gdkchan, ki naj bi bil sicer iz Brazilije, ponudbo sprejel in Ryujinx je tako postal stvar včerajšnjika. Emulator sicer deluje na principu odprte kode, a je bil gdkchan vodja tega celotnega projekta in največji preboji pri delovanju emulatorja so se zgodili po njegovi zaslugi.
Seveda so se takoj pojavila ugibanja, kaj je Nintendo ponudil gdkchanu in če ta ni bil morda podkupljen. Osebno sem mnenja, da mu Nintendo ni podaril ničesar razen grožnje, da če takoj stvari ne umakne iz spleta in prekine razvoj ga čakajo hude posledice, kjer se bo pravico iskalo preko sodišča in za sodne bitke proti Nintendu nimajo vsi denarja.
Moderator rip in peri peri je v poslovilnem pismu še zapisal, da so imeli za Ryujinx še velike načrte – emulator naj bi se preselil tudi na iOS in Android, v izdelavi pa so imeli še kup idej, ki bi uporabo Ryujinxa naredile bolj prijetne za končnega uporabnika. Zdaj je vse to romalo v koš, emulatorska scen pa je izgubila še enega velikega igralca.
Tako kot je bilo to v primeru Yuzuja so se tudi tukaj skorajda takoj pojavile najave novih vej originalnega emulatorja, a to je bolj slaba tolažba. Pri takšnih preklicih projektov ni problem preseliti kodo na novo vejo in v bistvu isti emulator ponuditi pod novim imenom, ampak programerji in ekipa, ki so dovolj talentirani, da so lahko razvoj peljali dalje. Takšnih ljudi ni neomejena zaloga in tega se zaveda tudi Nintendo, ki se bo sčasoma spravil tudi na te ločene veje originalnega projekta.
Skoraj deset let nazaj so vsi nenadoma začeli govoriti o VR očalih in takrat sta na trgu največ napredka kazali podjetji Oculus in Vive, ki sta igralce očarali preko naprednih igralnih izkušenj v VR svetu in to za dokaj sprejemljivo ceno. Konkurenca je seveda delala na svojih produktih in tudi Microsoft si je želel odrezati svoj kos VR pogače.
A njihov pristop je bil malce drugačen, saj jih je bolj zanimal koncept AR oziroma mešane resničnosti, kjer lahko vidimo okolico okoli nas in v njo dodajamo virtualne elemente. Leta 2015 so tako predstavili svoja prva očala HoloLens in premierno zmogljivost teh smo ugledali na sejmu E3, kjer je nekdo stopil na oder in za sabo pustil zmedeno občinstvo, saj je samo on lahko na mizi videl zgrajeno Minecraft mestece in z njim je lahko tudi aktivno upravljal.
Kaj točno možakar vidi smo lahko gledalci videli preko posebne kamere in zadeva je bila videti impresivna in ker je bila predstavljena na igričarskem sejmu, smo seveda predvidevali, da bo stvar namenjena gledalcem. A ob izidu smo naleteli na kruto resnico, saj je HoloLens stal tisoče evrov, nič drugače pa ni bilo niti pri njegovem nasledniku, ki je izšel leta 2019 in to pod ceno več kot 3.000 €.
HoloLens je kljub temu zabeležil nekaj uspeha znotraj podjetij, ki so očala uporabljala za vizualizacijo svojih izdelkov. V petih letih od izida je stvar malce zastarala, poleg tega pa jo je začela dohitevati konkurenca, saj vsi večji proizvajalci VR očal omogočajo tudi uporabo mešane resničnosti.
Microsoft se tej konkurenci ne namerava postaviti na pot. V intervjuju za spletno stran UploadVR je namreč podjetje najavilo zaustavitev proizvodnje očal HoloLens 2, o kakšnem nasledniku pa aktivno ne razmišljajo. Originalna očala HoloLens bodo podporo še dobivala do 10. decembra tega leta, medtem ko bo HoloLens 2 podporo užival do 31. decembra 2027.
Kljub temu pa se Microsoft ne namerava povsem posloviti od te svoje tehnologije, saj bo to izrabil v posebnih AR očalih, ki jih dostavlja ameriški vojski. Prav tako so aprila letos najavili omejeno partnerstvo s podjetjem Meta, ki naj bi izdelalo prav posebno verzijo očal Meta Quest 3, ki jih je navdihnila znamka Xbox. Microsoft je s tem podjetjem že prej tvorno sodelovalo, saj Quest očala podpirajo pretočno igranje preko servisa Game Pass in vsebujejo tudi podporo za aplikacije znotraj programa Office.
Ara: History Untold je bila prvič razkrita že leta 2022 med poletno predstavitvijo Microsofta z obljubo konkuriranja na področju 4X poteznih zgodovinskih strategij. No, predvsem si je nadela vlogo konkurenta zloglasnemu Civilization, ki ga doslej še nihče ni uspel pahniti s prestola. Zdaj, več kot dve leti kasneje, je igra končno izšla na PC (Xbox različica je še načrtovana). Po mnogih beta preizkusih in posodobitvah, se tako pojavlja vprašanje. Je Ara: History Untold vredna igranja? No, odgovor je… odvisno. A več v nadaljevanju.
Preden se lotim prave ocene, naj povem eno malenkost. Čeprav sem velik ljubitelj RTS žanra, nimam ogromno količino izkušenj v podobnih igrah. Tako da, če pričakuješ analizo od nekoga, ki ima 1000 ur Civilization za sabo in bi lahko primerjal vsako travno bilko in prebavne navade voditeljev obeh iger – tukaj tega ne boš dobil. Če pa te zanima mnenje nekoga, ki ga žanr zanima, a ni povsem nor nanj, potem beri dalje!
Razvojna ekipa: Oxide Games Založnik: Xbox Game Studios Platforme: PC Steam:Povezava Datum izida: 24. september 2024 Cena: 59,99 €
Zvrst: 4X strategija
Učenje zgodovine?
Ara: History Untold je delo Oxide Games, ki ga sestavljajo razvijalci, ki so v preteklosti sodelovali pri razvoju Civilization V. Z Aro so pri Oxide Games želeli ustvariti igro, ki bi inovirala 4X žanr, ki je na področju zgodovinskih strategij s par neuspešnimi izjemami doživel le malo inovacij. Torej so obljube precej velike. Kako inovirati, a se hkrati boriti za prevlado med največjimi imeni, ki sledijo ustanovljenim tirnicam? Po približno tednu igranja lahko rečem, da morda niso popolnoma zadeli vseh ciljev, a zagotovo so uspeli ustvariti vrednega tekmeca v žanru, ki je, bodimo iskreni, stagniral bolj od mojih rastlin na okenski polici. Ko smo že pri tem, je morda čas, da jih zalijem…
Ob zagonu igre najprej izbereš med enoigralskim ali večigralskim načinom, nato pa si izbereš svojega velikega vodjo. Tukaj Ara misli širše od Civilization, saj nudi kar 41 unikatnih zgodovinskih osebnosti. Res je sicer tudi, da so v stilu modernega časa nekatere, kot je Aleksander Veliki, zaklenjene za dodatnim nakupom, a nabor vsekakor ni majhen.
To ni le seznam velikih imen, ampak vključuje tudi manj znane, a pomembne osebnosti, kot so George Washington, Boudicca, Sappho, in drugi, vsak z določenim optimalnim načinom igranja, za vsakega pa ti ob izbiri sledi navdušena zvočna razlaga, zakaj si je ta oseba zaslužila priti v začetno… 41terico. Če ti že ne uspe osvojiti sveta, lahko vsaj izpadeš pameten med razlaganjem, kdo je bil Wilma Mankiller, vsem, ki to želijo slišati, ali pa tudi ne.
Pazi, da ne zgrmiš iz zemljevida!
Če bi opisal vse mehanike igre, bi verjetno stran vrgel več časa od optimističnega uporabnika slovenskega javnega prometa, zato bom raje izpostavil najbolj zanimive dele. Večina preostanka je tako ali tako že poznanega vsakemu poznavalcu žanra.
V osnovi je igra zelo podobna Civilization. Šok, saj vem. Gre za potezno igro, postavljeno na mrežni sistem, kjer začneš v antičnem obdobju in se sčasoma prebiješ do sodobnega časa (in morda še dlje). Vsako polje na zemljevidu je razdeljeno na 2-6 kvadrantov, na katerih lahko gradiš. Občasno kateri od njih vsebuje tudi posebne osnovne dobrine, ki imajo večjo vlogo, kot bi pričakoval ob igranju podobnih iger. Cilj je preživeti do konca in pri tem doseči čim večjo količino prestiža. Le tega pa lahko zaslužiš z izpolnjevanjem različnih nalog: gradnjo mest, ustvarjanjem triumfov, zmagovanjem v vojnah in marsikaterih drugih dejavnostih, ki so značilne za cvetoče civilizacije.
Največja inovacija je sistem dobrin in predelave le teh v izdelke in napredne različice, ki jih nato lahko koristiš za izboljšavo življenja tvojih podanikov ali pa za boljšo produktivnost posameznih zgradb. Gre za odlično nadgradnjo klasičnih sistemov, ki se v podobnih igrah pogosto počutijo nedodelani. Vsekakor bi podoben sistem rad videl tudi v prihajajoči Civilization igri, saj močno razširi celotno igro, saj se moraš zraven vsega ukvarjati tudi s tem, ali so tvoji ročni spretneži izdelali dovolj plugov za vsa žitna polja.
Igranje je razdeljena na tri akte, vsak akt pa je razdeljen na štiri tehnološka obdobja. V le teh nenehno raziskuješ nove tehnologije. Ko jih obvladaš dovolj, ti je podarjena čast prestopa v naslednje obdobje. A pozor! To ti prepreči raziskovanje tehnologij, ki so ti še ostale v prejšnjem obdobju, kar lahko kasneje hitro obžaluješ. Ko večina igralcev napreduje skozi vsa štiri tehnološka obdobja, igra preide v naslednje dejanje. Največja težava? Najmanj impresivne civilizacije oziroma civilizacije z najmanj prestiža so na koncu vsakega obdobja izločene iz igre in zatonejo v pozabo. Očitno je podpovprečnost smrtno nevarna. Naj ti to da misliti!
Bojna polja in diplomatske zvijače
Najbolj zanesljiv način za pridobivanje prestiža je gradnja velikih zgodovinskih spomenikov, kot sta Stonehenge ali Piramide, ki ob zaključku gradnje vedno prinesejo veliko prestiža. A morda nimaš potrebnih virov ter tehnologij za njihovo gradnjo, ali pa ti sosednjo državo vodi arhitekt hitrih prstov. Vsak zgodovinski spomenik je lahko zgrajen le enkrat. Če te drug narod prehiti, ostaneš brez vsega – razen grenkega okusa poraza in večne zamere do novega smrtnega sovražnika, kar nas lepo vodi v naslednjo točko.
Kaj bi bila zgodovinska strateška igra brez vojne? Ara tu ponuja zanimiv pristop. Enote, ki jih ustvariš, lahko postaviš kjerkoli na zemljevidu – ne glede na to, kje so bile ustvarjene. Med tem procesom se odločaš tudi, kako jih boš organiziral v formacije, ki nudijo dodatne taktične prednosti. Denimo, lahko ustvariš legijo s štirimi borci, ki naredijo “zid ščitov”, ki zahteva tri enote za bližnji boj in eno za daljinski napad.
Čeprav lahko vojno razglasiš kadar koli, te to stane prestiža, razen če imaš pravi razlog za boj – in ne, dejstvo, da je luna v senci Jupiterja ni dovolj dober razlog, Karen. Če te denimo nek narod napade, lahko po koncu vojne razglasiš maščevalno vojno in prestižna cena bo precej nižja. Seveda lahko to lepo izkoristiš v svoj prid, da maščevanje spremeniš v genocid. Nič ni lepšega kot malo zdrave zgodovinske maščevalnosti!
Kdo ima čas za 15-minutne poteze?
Velika novost Are v primerjavi z njenimi žanrskimi sorodnicami je sočasni potezni sistem v večigralskem načinu. Namesto čakanja na druge igralce, vsi izvedejo svojo potezo hkrati. Tako se dogajanje precej pospeši. A čeprav to pomeni manj čakanja, se včasih zgodi, da je igra še vedno prepočasna. Recimo, v eni večigralski igri z mojim prijateljem, prvih 120 potez ni bilo veliko dogajanja.
Zdaj, če si ljubitelj hitre akcije, je to mogoče rahlo razočaranje – a hej, saj veš, kako pravijo: Počasi se daleč pride! Razen seveda, če ne dobiš prej rdečega kartona zaradi prenizkega prestiža ob koncu akta.
Ne ravno renesančna mojstrovina
Čeprav Ara: History Untold ne izgleda slabo, tudi ni ravno vizualni presežek, sploh za dandanašnji čas. Stil igre je nekoliko risankast, kar deluje dobro, zemljevid pa lahko približaš do te mere, da vidiš vsakega posameznika, kako meče les na kup. Ampak bodimo realni – to je verjetno zabavno zgolj na papirju.
Igra prioritizira funkcionalnost in berljivost, kar je sicer super, ampak nekateri vizualni elementi delujejo, kot da bi prišli iz leta 2006. Enote so denimo med premikanjem po zemljevidu prikazane le kot 2D ikone. To doda občutku, da je igra deležna nižjega proračuna od konkurence.
Največja težava pa je, da deluje počasneje od Štajerca na Martinovo. Če igraš na prenosniku, boš včasih dobil občutek, da gledaš diapozitiv. Na močnejšem računalniku gre sicer bolje, vendar je vse skupaj sploh ob vsakem začetku nove poteze vidno počasnejše – skoraj, kot da bi se programerji odpravili na kratko pavzo. Seveda je v letu 2024 pričakovano, da bo vsak groša vreden igričar premogel vsaj soliden igričarski računalnik, a Civilization je glede tega veliko obzirnejši do manj premožnih ljubiteljev strategij.
Ni brez napak
Čeprav ima Ara globino in potencial, se ne znebi občutka, da nekaj manka. Na primer, odnosi z drugimi narodi so včasih precej nepregledni. Zakaj me je neka država nenadoma razglasila za sovražnika? Hm, morda imajo slab dan, verjetno pa ni pomagalo tudi, da sem muslimanskemu sosedu za rojstni dan prinesel pečenega odojka – kdo bi vedel.
Boj v Ara močno spominjajo na le tega iz Civilization 4. Enote napredujejo po nivojih, ampak jih ne moreš prilagajati ali nadgrajevati v njihove sodobnejše različice. Tako je vse malo preveč poenostavljeno. Ja, zabavno je gledati, kako se bitke odvijajo v 3D načinu, a zdi se, da je to bolj luksuz kot nuja – resnično bi lahko ta sredstva produktivnejše vložili v izboljšanje osnovnih mehanik bojevanja.
Seveda je nekaj zanimivosti pri tem, kako lahko postaviš enote v določene formacije, ampak večinoma gre še vedno za princip “vojska z večjo številko zmaga”, pri čemer manjša številka popolnoma izgine. Želim si, da bi 3D boj v Ara imel večji taktičen pomen, da bi recimo prečkanje reke ali napadanje enot v gozdu vplivalo na izid bitke, ali da bi lahko pobegnil iz boja in nato uporabil teren, gibanje in pozicioniranje, da bi nadomestil številčno slabost. Ampak ne, večinoma velja: “Če je tvoja vojska manjša, imaš pač smolo. Se vidimo v naslednji vojni.”
Razsodba
(+) Raznolikost in številčnost voditeljev civilizacij (+) Sistem dobrin in izdelkov (+) Hkratno igranje v večigralskem načinu (+/-) Nenavdihnjen, a funkcionalen bojni sistem (+/-) Ponekod pomanjkljiva diplomacija (-) Osnovna vizualna podoba (-) Slabo delovanje in optimizacija
Razvijalec Kunos Simulazioni je franšizo Assetto Corsa prvič predstavil leta 2014 in si hitro nabral zvesto publiko, saj je igra ponujala napreden vozni model, ki je bil hkrati močno prilagodljiv, igra pa je podpirala raznorazne mode, ki so igralcem omogočili, da so si tale simulator prilagodili svojim specifičnim željam. To je bila tudi ena prvih dirkačin, ki je uradno podpirala dirkanje preko VR očal, vse te dobrine pa je dobilo tudi nadaljevanje Assetto Corsa Competizione, ki je danes staro že pet let.
Od izida drugega dela je preteklo dovolj časa, da je Kunos Simulazioni lahko uradno najavil tretji del Assetto Corsa EVO, za tega pa je pripravil tudi mični napovednik, ki si ga lahko ogledate zgoraj.
Kaj torej prinaša trojka in zakaj bi se komu zdelo vredno, da zapusti ugodni in topli naslonjač predhodnika? No, zaenkrat nam je razvijalec podal samo kopico obljub, ki jih bomo morali seveda morali preveriti sami, a obeti niso slabi. Igra se bo nahajala v novem pogonu, ki ga je Kunos Simulazioni razvil povsem sam, ta pa s sabo prinaša še bolj realističen občutek vožnje, skupaj z nadgrajeno grafično podobo in boljšo osvetlitvijo. EVO bo s sabo prinesel tudi dinamično vreme, preigravanje 24 ur dolgih dirk, kjer se bo jutro spremenilo v dan in ta nato v noč, te stvari pa si bomo lahko seveda prilagodili pred samo dirko.
Pozorne oči gledalcev so pri napovedniku opazili eno izjemno podrobnost: pri minuti in 30 sekund lahko opazimo vožnjo skozi gozd, nakar našemu dirkaču nasproti pride povsem drugačen avto, ki je videti kot del tekočega prometa. To bi znalo pomeniti, da se EVO ne bo odvijal samo znotraj dirkališč, ampak se bo naše lovljenje ovinkov preselilo tudi na deželne ceste, kar bi znalo pomeniti, da bo igra vsebovala malce bolj odprt svet v slogu serije iger Forza Horizon.
Assetto Corsa EVO bo sledila razvojnemu ciklu predhodnikov, tako da bo igra najprej izšla v programu Early Access, to pa se bo zgodilo 16. januarja 2025. Mi vsekakor izid pričakujemo z zadržanim dihom, saj so igre Assetto Corsa reden spremljevalec naših dogodkov: v bistvu se bo naslednji od njih pripetil prav ta vikend, ko bomo na dogodku Night Strike 2024 postavili napreden simulator vožnje.
Dobra novica za vse tiste, ki potrpežljivo čakate na drugo poglavje serije Death Stranding, saj bo to tako bizarno kot originalna igra, njen pretkani ustvarjalec Hideo Kojima pa namerava to čudnost, ki preveva vse njegove naslove, v marsikakšnem pogledu preseliti na naslednjo stopnjo.
Vsaj tako obeta novi igralni napovednik, ki je bil pretekli vikend pokazan na sejmu Tokyo Game Show, kjer si je na Sonyjevem odru prav poseben segment odrezala igra Death Stranding 2.
Tako kot v originalni igri bo tudi nadaljevanje postreglo s kopico prepoznavnih Hollywoodskih imen. Seveda bo glavno vlogo zopet prevzel Norman Reedus, ki kar ne more zapustiti službe dostavljavca post-apokaliptične Zemlje, med znanimi obrazi pa boste hitro opazili tudi Lea Seydou, ki bo tule zopet zavzela vlogo lika Fragile. Punca tokrat ne bo sama, saj bo očitno zelo dobra kolegica z Rainy (Shioli Kutsuna) in Tomorrow, ki jo bo odigrala Elle Fanning, trojica pa bo zelo rada pozirala pred fotoaparatom, ki ga bomo sukali mi in tile zajeti posnetki naj ne bi bili samo za okras, ampak naj bi celo vplivali na razplet zgodbe.
#TGS2024 PlayStation Presents “DEATH STRANDING 2” Special Stage!
Izpostaviti je treba dejstvo, da bo nadaljevanje očitno imelo veliko več stranskih oseb kot pa predhodnik. Morda bo zaradi tega tudi naše potovanje med lokacijami malce manj osamljeno, kar zna biti za nekatere dobra novica, saj niso vsi pozdravili dolgih sprehodov skozi čudovito obarvane mape, kjer pa smo večino časa poslušali samo zvok svojih korakov in ni jih bilo malo, ki so si ob tem zraven zavrteli kakšen podcast na Spotifyju. Osebe, ki jih predstavi napovednik, so vsekakor unikatne in nosijo pečat ustvarjalnosti Kojime: lutko Dollman smo spoznali že enkrat prej in tule jo zdaj lahko vidimo sredi zanimive glasbene točke, Heartman pa je intriganten možakar, ki vsakih 21 minut dobi zastoj srca, nakar ga avtomatski defibrilator obudi nazaj k življenju. Tip se zaradi tega ne obremenjuje preveč: še več, vesel je novega skeleta na nogah, ki ga držijo pokonci tudi ko ga zadane infarkt in to ponosno pokaže tudi našemu protagonistu.
Death Stranding 2: On the Beach je videti kot nekaj, kar bodo igralci originala zagotovo navdušeno sprejeli v svoj objem, a na praktični preizkus izdelka bo treba še malce počakati. Kojima je sicer na dogodku TGS povedal, da zaradi nepredvidljivih dogodkov niso smeli napovedati datuma izida, a da je ta že začrtan in se bo zgodil enkrat v 2025, tako kot originalna igra pa bo tudi ta sprva na voljo zgolj na konzoli PlayStation 5.
Franšiza iger Like a Dragon je postala v zadnjih letih tako popularna, da je njen dolgoletni ustvarjalec RGG Studio začel razmišljati tudi o selitvi licence na kakšen drug medij. Ustregel jim je Amazon, ki je bil še kako vesel nove serije za svojo pretočno platformo Prime Video in tako so nastale prve epizode serije Like a Dragon: Yakuza za katere smo včeraj dobili prvi napovednik.
Selitev igričarskih zgodb na televizijske zaslone je vedno riskantna poteza, ki se včasih obnese dobro, kot to dokazuje serija The Last of Us ali pa slabo in primer tega je franšiza Halo. Največkrat je uspeh odvisen od tega, če pri takšni predelavi sodelujejo originalni avtorji iger in tu je založnik SEGA naredil pametno potezo, saj je v projekt vpoklical Toshihiro Nagoshija, ki je bil včasih generalni direktor RGG-ja in Masayoshi Yokoyamo, ki je spisal igri Yakuza 0 in Like a Dragon: Infinite Wealth.
Zgodba serije se bo odvijala v dveh različnih obdobjih. Najprej bomo skočili v leto 1995, kjer bodo glavni protagonist Kiryu in njegovi prijatelji Yumi, Nishiki in Miho načrtovali drzen rop, brez da bi se zavedali, da si lokacijo njihove tatvine lasti klan Dojima Family. Nakar gre Kiryu za desetletje v zapor, ko pa pride ven, spozna, da so njegovi prijatelji v nevarnosti, zato se vrne v mesto Kamurocho, da bi jim pomagal, tam pa naleti tudi na napete razmere mafijskih klanov Omi Alliance in Tojo Clan.
V bistvu niti ne vem, ali mi je napovednik všeč ali ne. Morda sem od takšne predelave pričakoval malce več komičnih trenutkov, saj je serija Like a Dragon znana po temu, da zna povedati odrasle zgodbe, a se obenem ne jemlje preveč resno, medtem ko je tale napovednik skorajda povsem temačen in prav nihče se v njem ne loti petja karaok. Prav tako nisem prepričan glede same vizualne podobe: nekaj kadrov je videti dobrih, spet drugi so videti poceni in nekam amatersko.
Like a Dragon: Yakuza na Prime Video prispe 24. oktobra, na dan premiere pa bodo za ogled na voljo prve tri epizode.
Po večletnem čakanju in zamikih produkcije se je težko pričakovana anime serije Uzumaki vendarle pojavila med nami. Premiero je doživela na ameriškem kanalu Adult Swim, a le dan kasneje je postala širše dostopna preko pretočnega servisa Max, ki je na voljo tudi v Sloveniji, čeprav smo ga nekaj mesecev nazaj poznali pod imenom HBO Max.
Uzumaki je manga, ki jo je leta 1998 mojster grozljivk Junji Ito in ta je tudi pri produkciji te serije nosil eno od vodilnih vlog. In že pri prvi epizodi, ki v obseg traja 20 minut, je vidno, kam so šla vsa ta leta truda, saj je Uzumaki eden od najlepših animejev, ki jih je videlo moje oko, vse to pa spremlja še vrhunska glasbena podlaga. Črno-belo sliko podpirajo realistične animacije in na splošno dobimo vtis, kot da je nekdo resnično samo preslikal originalno mango in jo spravil v gibanje. Stvar je celo tako dobra, da bi jo za gledanje priporočil tudi tistim, ki animejev ne marajo, a so pristaši originalnih pripovedi znotraj žanra grozljivk in tale stvarca vsekakor vsebuje hudo zanimivo štorijalno nit, zraven pa dobimo še občutek izoliranosti, saj se vse skupaj dogaja znotraj male vasice Kurouzu-cho.
Zgodba sledi srednješolcema Shuichi Saito in Kirie Goshima, ki opazita, da so se v njuni vasici začele dogajati čudne stvari. Povsod so se namreč začele izrisovati spirale in te so opazne na vsakem koraku: bodisi so to vrtinci znotraj lokalnega potoka ali pa vrtinčasti oblaki, ki vsake toliko sproducirajo mini tornade. Spirale so začele nažirati tudi ume domačinov in najbolj je pod njihov vpliv padel Saitov oče, ki se ne more niti skopati, brez da ne bi prej v vodi ustvaril vrtinca.
Stvari zlagoma začnejo postajati še bolj bizarne in nevarne, a res vam ne bi rad pokvaril užitka ob gledanju, ki ga boste na Maxu delali preko japonske sinhronizacije – angleški prevod pride nekoliko kasneje. Japonsko glasovno podajanje je sicer odlično in nekateri od nastopajočih so se zares predali svojim vlogam do te mere, da ti njihovo kričanje pošlje srh po telesu.
Uzumaki bo skupno vseboval štiri epizode, te pa bodo na Max prihajale tedensko. Naslednji del pričakujemo 6. oktobra, zaključek pa se bo zgodil 20. oktobra.
Če vam ni do čakanja novih epizod si lahko vedno preberete tudi mango, ki je še bolj podrobna od anime serije. Na Emki lahko naročite fizično kopijo knjige, cenejša in hitrejša opcija pa je nakup Kindle različice.
Se je mnenje igralcev do igre Starfield v letu od njenega izida kaj bistveno spremenilo? To je težko vprašanje, ki nima nekega jasnega odgovora. Razvijalec Bethesda je vsekakor držal svojo prvotno obljubo in za ta naslov izdal več posodobitev, ki niso samo odpravile hroščev, ampak so v igro pripeljale tudi nekaj vsebine, ki bi morala biti tam že na začetku, kot so denimo zemljevidi večjih mest in vozilo, ki nam omogoča bolj udobno raziskovanje samotnih planetov.
Bethesda bo zdaj prvotni vtis, ki sicer ni bil slab, a je bil verjetno pod pričakovanim, popraviti s prvim večjim dodatkom Shattered Space, ki bo pripeljal povsem novo stransko pripoved in to bomo v glavnem izkusili na planetu Va’ruun’kai. Gre za domači planet skrivnostne frakcije House Va’ruun, ki smo jo večkrat srečali tudi v originalni kampanji in na njem se je zdaj zgodila neka bizarna stvar, ki jo moramo do potankosti raziskati prav mi, med našim raziskovanjem pa se bomo srečali s kultneži in nevarnimi vesoljskimi bitji iz drugih dimenzij.
O Shattered Space smo že pisali, danes pa je napočil datum 30. september, kar je tudi uradni datum izida tega dodatka. Bethesda kopij za recenzijo ni poslala nikomur, tako da ob 17.00, ko bo stvar izšla, na spletu ne pričakujte opisov, zato je skeptikom priporočljivo, da na te prve vtise počakajo s kakšnim tednom ali dvema zamika.
Prepare for Shattered Space – this article contains everything you need to know about accessing the expansion! (We recommend being at least level 35 – Va'ruun'kai is dangerous.)https://t.co/SIObVU6S0T#Starfieldpic.twitter.com/KOaMxaszsC
Vmes pa lahko naredite nekaj predpriprav, saj tale dodatek ne bo ravno namenjen povsem svežim igralcem. Do njegove vsebine bomo lahko tehnično dostopali že takoj, ko opravimo uvodno nalogo “One Small Step” glavne kampanje, a Bethesda priporoča, da se v novo avanturo podate z likom, ki je vsaj stopnje 35. Na ta način boste lahko iz razširitve Shattered Space potegnili največ in vam bo sovražna favna planeta Va’ruun’kai ponujala tudi najmanj preglavic. Doseči takšno stopnjo ni neka nemogoča naloga, a če boste kampanjo začeli na novo, potem bo treba v igranje vložiti ducate ur prostega časa in nekateri pri tej stopnji že opravijo vse naloge glavne kampanje.
Ko boste primerne stopnje boste nato skočili v novo galaksijo in če vas tam ne bo takoj nihče napadel in če vas v njej ne čaka skriptiran korak trenutne naloge, potem boste prejeli klic v sili, ki vas bo odpeljal na vesoljsko postajo The Oracle in s tem boste tudi uradno začeli niz nalog znotraj razširitve Shattered Space.
Dodatek na Steamu stane 29,99 €, kupci Premium Edition verzije igre pa ste ga dobili že vključenega v svoj nakup originalne igre.
Igra Atomic Heart je zdaj stara dobro leto in pol, zanimivo pa je, da se o tem naslovu v igričarskih krogih bolj redko govori. Kar je malce presenetljivo, saj je ta prvi naslov izpod rok svežega razvijalca Mundfish dostavil zanimivo sovjetsko obarvano različico BioShocka, ki pa je vseboval en večji minus. Večino časa smo namreč preživeli med raziskovanjem morečih hodnikov laboratorijev, kjer so znanstveniki izvajali bizarne eksperimente, a ko smo te stopnje opravili smo morali skočiti v odprti svet, ta pa je bil katastrofalen, saj se sovražnikov v njem, zaradi neprestanega njihovega oživljanja, nikakor nismo mogli zares odkrižati, zaradi česar je verjetno veliko igralcev dvignilo roke nad igranjem že v začetku kampanje.
Mundfish je vmes že napovedal delo na nadaljevanju, vmesni čas pa bodo zapolnili z izdajanjem DLC-jev. Za razliko od osnovne igre, ki na Steamu nosi oceno “Very Positive”, naknadno izdani dodatki niso prejeli tako visokih ocen, a razvijalec nam je obljubil štiri DLC-je, nedavno pa so za tretjega pripravili prvi dražilnik.
Po dokaj v redu sprejeti razširitvi Annihilation Instinct in slabšem Trapped in Limbo prihaja tretji DLC, ki pa zaenkrat še nima uradnega imena. Mundfish je namreč zgolj podelil kratki video, ki prikaže ogromnega robota med plesom, ki pa svoj nasmejan obraz hitro zamenja v nekaj bolj neprijaznega in za njegov poraz bomo morali pod pas dobiti neko impresivno orožarno – glede na njegova krila že zdaj stavim, da nas čaka tudi nekakšna zračna bitka. Tretji DLC obljublja, da nas bo popeljal na že obiskane, a predelane lokacije, skočili pa bomo tudi na povsem nov del ogromnega kompleksa Facility 3826, imenovan The Chelomey Complex.
Tretji DLC nima ne imena, ne datuma izida, a nekako sumimo, da ga bomo dobili še enkrat letos, nakar nas čaka samo še zaključno poglavje in čakanje na nadaljevanje.
Zombijev se v svojih igrah kar ne morem naveličati, kljub tej moji ljubezni pa nikoli nisem niti preizkusil ene od iger znotraj serije Dead Rising. Kakšnega konkretnega razloga za mojo ignoranco vam ne morem navesti, čeprav se mi zdi, da problem tiči v igralnih napovednikih, ki me niso nikoli prepričali v igranje. Ta serija je namreč vedno slovela kot brezmožgansko možgarjenje zombijev, ki jih lahko pokončamo z običajnimi vsakdanjimi predmeti in sam v temu ne vidim neke zabave, ki bi me v igranje pritegnila za več kot kakšno uro.
Morda so se sčasoma takšne zabave naveličali tudi drugi igralci, saj je prodaja upadla, Capcom pa je licenco spravil v arhiv in na njej sedel nekaj let, nakar se je po 18 letih od izida prvega naslova odločil znamko znova obuditi preko predelave originalne igre.
Tokrat sem za vabo zagrabil tudi jaz in preko igre Dead Rising Deluxe Remaster sem prvič spoznal karizmatičnega junaka Franka Westa, ki je zdaj grafično bolj podroben kot kadarkoli prej, a kljub novim teksturam igra s sabo potegne kar nekaj ostankov preteklosti, ki izkušnjo nekam priskutijo.
VIDEO RECENZIJA
Razvojna ekipa: Capcom Založnik: Capcom Platforme: PC, PS5, XSX Nakup:Steam Datum izida: 19. september 2024 Cena: 49,99 €
Dead Rising Deluxe Remaster nas postavi na sam začetek zombijaške apokalipse, kjer ljudem še ni jasno, da počasi bližajoče se truplo slinastega zombija za njih ne pomeni nič dobrega. Igra se odpre z res dolgo uvodno sekvenco, nakar skočimo na krov helikopterja, kjer se mudi naš junak Frank West – profesionalni fotograf, ki je opazil, da so se v mestu Willamette začele dogajati bizarne stvari. Naš pilot nas odloži sredi nakupovalnega središča in tule bomo preživeli našo celotno kampanjo, ki nam da 72 igrinih ur, da opravimo z vsemi izzivi in pobegnemo na prostost.
Že ob prvih minutah igranja postane jasno, da je Dead Rising Deluxe Remaster sicer resda predelava znotraj Capcomovega pogona RE Engine, vendar pa stvar ni bila obnovljena tako celovito kot Capcomove predelave tipa Resident Evil 2 in 3. V primerjavi z originalom so bile obnovljene nekatere animacije, teksture so postale bolj podrobne in osvetljevanje bolj realistično, a sama sredica igranja je ostala nespremenjena, kar bo pristašem originala zagotovo všeč, medtem ko zna to odvrniti novejše igralce.
Večino časa boste preživeli znotraj hodnikov nakupovalnega središča, te pa vmes povezuje nekaj odprtega prostora.
Osebno me prve ure igranja niso navdušile preveč in v bistvu sem bil presenečen, da igra, ki velja za nekakšno brezmožgansko akcijado, vsebuje toliko vmesnih sekvenc. Zgodba sama sicer sploh ni vredna prevelike omembe, zato je čudno, da nam je tolikokrat vzet nadzor nad likom in smo primorani gledati v vmesne filmčke, ki so včasih povsem preveč razvlečeni. Poleg tega igra zelo rada neprestano objasnjuje stvari, zaradi česar nam je spet vzet nadzor, saj nam je treba pred oči zadegati objasnilo glede neke nove sposobnosti, ki jo je dobil Frank ali pa kako točno lahko uporabimo svoj fotoaparat.
K sreči je teh uvodnih zagat kmalu konec in pred nami se odpre glavna igralna formula tega naslova, ki se vrti okoli sprehajanja skozi nakupovalno središče, opravljanja glavnih in stranskih misij in reševanja redkih preživelih, ki jih moramo nato prepeljati na varno točko. Te stvari nam zvišujejo stopnjo in Frank ob tem pridobiva nove sposobnosti, ki pa jih dobimo samodejno in tole ni RPG, kjer bi sami izbirali veščine.
Na svojega junaka boste lahko nataknili tudi nekaj različnih preoblek in kar nekaj jih je vzetih iz Capcomovih drugih licenc.
Kot rečeno, zgodba vas ne bo preveč privlekla v dogajanje, medtem ko so stranske misije ostale ujete v preteklosti in so največkrat sestavljene iz reševanja določenih osebkov, ki jih morate nato pospremiti na varno. Ti NPC-ji po novem posedujejo tudi merilnik njihove sreče, kar je nekam bizarna stvar, saj se z njimi družite samo takrat, ko jih prepeljete do zavetišča, nakar ste z njimi opravili, ne vsebujejo pa niti nobene globine. Eno žensko sem srečal, ko se je panično skrivala pred nemrtvimi in ob mojem prihodu mi je povedala tragično zgodbo glede svoje hčerke, ki ni mogla ubežati zombijaškem krempljem. Ko ji odvrnem, da jo lahko pospremim na varno, od veselja skoči v zrak in se na ves glas zadere “Jupi”, medtem ko se truplo njene hčerke še sploh ni ohladilo.
Večino časa svoje igranja boste preživeli med sprehajanjem od ene točke do druge, kjer boste za reševanje preživelih imeli samo omejeno količino časa. Vmes bo treba iztrebiti horde nemrtvih in ko rečem horde, s tem res mislim nepregledne gmote razpadajočega mesa. Zombiji niso preveč agresivni, tako da jim zlahka lahko pobegnemo ali se jim izognemo, včasih pa bo treba preprosto zagrabiti za bližnje orožje in si narediti nekaj prostora. Za orožje lahko uporabimo praktično karkoli, kar najdemo v bližini, pa naj bo to pečena pita, bejzbolski kij, nakupovalni voziček, macola, steklenica ali koš za smeti. Vsa ta orožja sčasoma razpadejo, a nič ne de, saj vas na vsakem koraku čaka nekaj novega, prostora v inventoriju pa imate dovolj, da naenkrat lahko nosite cel nabor takšnih in drugačnih orožij – med njimi se najdejo tudi strelna, ki pridejo prav za tiste redko posejane človeške nasprotnike. Boj s temi ni tako zabaven, saj vas lahko poškodujejo od daleč in samo njihovi tumpavosti se lahko zahvalimo, da se jim lahko zlahka prikrademo za hrbet in jim nato v glavo pošljemo nekaj uničujočega svinca.
Maksimalna stopnja lika je 50 in to boste lahko dosegli relativno hitro, saj je igra na splošno lažja od originala.
Akcija na splošno je zadovoljiva, a se čuti zastarano. Strelska orožja ne ponujajo kakšnega omembe vrednega odziva, zato se je bolj pametno posvetiti hladnim orožjem in ubijanje nemrtvih preko macole je zabavno kar nekaj časa. A kot sem rekel na začetku, me je vedno bilo strah, da bi mi te stvari v tej igri sčasoma postale dolgočasne in zgodilo se je prav to. Kmalu sem želel samo čimprej se prebiti skozi hordo zombijev, ob tem pa me je zmotila tehnična pomanjkljivost, kjer je igra kar iz zraka pred mano izrisala nov skupek nemrtvih, kar uniči nekaj tistega malega atmosferičnosti, ki jo zgradi igra.
In to je v bistvu tudi vse, kar nam ponuja Dead Rising Deluxe Remaster. Dobro, tu je še fotografiranje, ki nam prinaša točke, če v objektiv ujamemo bolj napete scene, a to točkovanje je nekam zmedeno in na splošno nisem nek resen igričarski fotograf, da bi se res s tem delom igre resneje ukvarjal.
Fotografiranje je prav tako del igre, a ga lahko tudi zanemarite.
Dead Rising Deluxe Remaster me tako ni ravno preveč prepričal v nadaljnje igranje te serije in čeprav je to zagotovo najboljša verzija originalne igre, igralna formula preprosto ni dovolj zabavna oziroma posodobljena, da bi upravičila svojo ceno 50 €. Dead Rising v tej obliki ne more konkurirati bolj izpopolnjenim zombijaškim izkušnjam, zato bi Capcom moral v to franšizo vložiti več proračuna in izdelati nekega resničnega naslednika, ki bi serijo novi generaciji igralcev predstavil na bolj svež način.
Približuje se jesen, kar v Sloveniji ne pomeni, da bomo v zraku samo vohali pečeni kostanj, ampak se bomo nadihali tudi slastnega vonja skurjenih avtomobilskih gum. Oktober je namreč postal zdaj že tradicionalni datum dirkaškega spektakla Night Strike, ki smo ga obiskali leta 2022, lani pa smo na njem priredili tudi tekmovanje znotraj igre Assetto Corsa Competizione.
Night Strike vsako leto nase privleče več obiskovalcev in nič drugače ne bo niti letos. Med 4. in 6. oktobrom se bo na dirkalno pisto Raceland Krško zopet zgrnila poplava navdušencev nad vsem, kar v sebi vsebuje nek nafriziran motor in rohni z vsaj toliko decibeli, da se tresejo okna najbližjega bloka.
Tako kot lani vas skozi tri dni dogajanja čakajo raznorazne dejavnosti, ki si jih boste zapomnili še dolgo. Obiskovalci boste lahko opazovali tekmovanja iz driftanja, se čudili modificiranim avtomobilom ter navdušeno ploskali kaskaderskim potezam, ki jih sponzorira Monster Energy. Tisti bolj pogumni boste lahko za dodatno plačilo skočili v preizkušnjo Drift Taxi, ta pa vas posede v sedež nabritega avta, nakar vas izkušen dirkač popelje skozi ovinke steze in zraven izvaja takšne lupinge, da je morda bolje, da se te preizkušnje lotite bolj praznega želodca.
Tam bomo bili tudi mi in to v sklopu naših POP-UP dogodkov, ki jih bomo na tem dirkališču letos tudi zaključili. Na dogodku se boste lahko usedli izza simulatorjev vožnje UVI Racing SIM Extreme in UVI Racing SIM PRO V2 in tako boste lahko izkusili napredno volaniziranje znotraj igre Assetto Corsa Competizione. Za razliko od lani tokrat ne bomo izvajali turnirja, tako da se bo v virtualno dirkanje spustil vsak, ki se bo sprehodil mimo. Na dogodku bomo prisotni v soboto in nedeljo.
Night Strike 2024 bo svoja vrata odprl v petek, 4. oktobra ob 16.00 in se bo zaključil v nedeljo, 6. oktobra ob 19.00. Vstopnice lahko v predprodaji kupite na Eventko.eu, cena posameznega dneva pa se giblje med 15 in 30 evri. Najbolj ugoden je nakup tridnevne prepustnice, ki vam ponudi tri dni zabave za ugodnih 40 €. Ob tem bodite pozorni, da je treba za preizkušnjo Drift Taxi dodatno doplačati 80 € – te vstopnice kupite na ločeni povezavi.
Poleg dirkanja, priložnosti nakupa posebne robe in bučne glasbe izpod prst DJ-jev vas bosta na dogodku pozdravila tudi vplivneža Wortex, ki je v prostem času tudi sam velik navdušenec nad avtomotošportom in bo tam prisoten v soboto ob 17.00 ter Drey Nitrous, ki je obenem tudi organizator tega dogodka.
S tem se naše izvajanje turnirjev zaključuje, a ne povsem, saj za november pripravljamo povsem ločen spektakel Gaming terminal.
Ko je Sony najavil nadgrajeno verzijo konzole PlayStation 5, je kar veliko ljudi dvignilo nosove nad ceno in začela so se pojavljati ugibanja, da se je podjetje morda zakalkuliralo in prodaja ne bo stekla, tako kot bi morala. 800 € res ni malo denarja – še posebej glede na dejstvo, da je tole samo osvežitev že obstoječe konzole in ne resnični naslednik kot bo to PlayStation 6, ki ga najverjetneje lahko pričakujemo nekje v 2027-2028.
Za konzolo so se včeraj odprla prednaročila in zgornja predvidevanja so se izkazala za zmotna. V državah, kjer je podprta direktna prodaja, so kupci hitro naleteli na ure dolge čakalne vrste, na koncu pa jih je doletela kruta vest, da so zaloge pošle in da bodo morali na svoj izvod konzole počakati po njenem izidu. Sony je na isti dan zagnal tudi preprodajo posebne zbirke 30th Anniversary Collection, ki v originalno barvo prve konzole preobrazi tako PlayStation 5 Slim kot tudi njegovo Pro različico in čeprav so te stvari še dražje, so tudi te hitro izginile iz digitalnih polic.
Ob vsem tem so se mastili tudi preprodajalci, ki so nato svoje rezervacije takoj začeli prodajati na Ebayu in to za mastne denarje – en primer je denimo tale zbirateljska verzija konzole PlayStation 5 Slim, ki se prodaja po ceni 2.772 €.
V Sloveniji direktna prodaja iz strani Sonyja ni omogočena, a so svoja prednaročila odprle večje partnerske trgovine. In tudi pri nas je bil očitno naval konkreten: Mimovrste prodaja verzijo konzole PlayStation 5 Pro po ceni 799 € in že v prvem dnevu so bile razprodane vse zaloge, lahko pa še vedno aktivirate sledenje in tako boste obveščeni takoj, ko bo zaloga zopet na voljo.
Ni pa še povsem razrešeno vprašanje, ali je nadgradnja na PlayStation 5 Pro sploh smiselna in odgovor na to bomo verjetno dobili šele takrat, ko bo konzola fizično pred nami. YouTube kanal Digital Foundry je sicer že naredil prvo primerjavo v igri Final Fantasy 7 Rebirth, nakar so včeraj testirali še 11 drugih iger in rezultati so bili optimistični. Glavni prednosti nadgrajene konzole sta večja strojna moč in tehnologija preračunavanja slike PSSR, ki bosta igralcem omogočili višje število sličic na sekundo ob boljši ločljivosti in prva testiranja kažejo, da bo konzola te obljube tudi izpolnila.
Sony je včeraj potrdil seznam iger, ki bodo ob izidu podpirale nadgradnjo na nove mišice konzole in teh je skupno 54. Po novem imajo te igre na PlayStation trgovini tudi značko “PS5 Pro Enhanced”, kar pomeni da so bile optimizirane za novo konzolo, to pa bo zdaj veljalo tudi za bodoče naslove.
Alan Wake 2
Assassin’s Creed Shadows
The Callisto Protocol
The Crew Motorfest
cyubeVR
Demon’s Souls
Dragon Age: The Veilguard
Dragon’s Dogma 2
Dynasty Warriors: Origins
EA Sports College Football 25
EA Sports FC 25
Empire of the Ants
Enlisted
F1 24
Final Fantasy VII Rebirth
The First Descendant
Fortnite
Gran Turismo 7
Hogwarts Legacy
Horizon Zero Dawn Remastered
Horizon Forbidden West
The Last of Us Part I
The Last of Us Part II Remastered
Kayak VR Mirage
Lies of P
Like a Dragon: Pirate Yakuza in Hawaii
Madden NFL 25
Marvel Rivals
Metal Gear Solid Delta: Snake Eater
Mortal Kombat 1
My Little Universe
Naraka: Bladepoint
No Man’s Sky
Pro Baseball Spirits 2024-2025
Ratchet & Clank: Rift Apart
Redacted
Resident Evil 4
Resident Evil Village
Retrieval
Rise of the Ronin
Spider-Man Remastered
Spider-Man Miles Morales
Spider-Man 2
Spine: This is Gun Fu
Star Wars Jedi Survivor
Star Wars Outlaws
Stellar Blade
Test Drive Unlimited: Solar Crown
Towers of Aghasba
Until Dawn
Warframe
War Thunder
Wolverine
World of Warships: Legends
PlayStation 5 Pro izide 7. novembra, medtem ko bo zbirka PlayStation 5 30th Anniversary Collection na voljo od 21. novembra.
Leto in pol po premieri prve sezone serije The Last of Us je HBO začel kazati prve znake promocije naslednje sezone, ki je bila po huronskem uspehu predhodnika hitro najavljena. V nadaljevanje avantur Joela in Ellie se vrača celotna ekipa, skupaj z ustvarjalcem Craigom Mazinom, ki je lani izjavil, da bo sicer druga sezona načeloma sledila štorijalni predlogi igre The Last of Us Part 2, a se bo marsikje tudi pošteno razlikovala.
Kje točno bodo te razlike v prvem napovedniku ni razvidno, saj so ti kadri večidel preslikava dogodkov, ki smo jih videli v uvodnih poglavjih igre. Joel in Ellie imata po napetem razpletu prejšnje sezone dokaj napet odnos, ki ga bosta poskušala popraviti preko brenkanja na kitaro in globokimi odnosi z drugimi osebami. Ellie se bo zatekla v objem svoje simpatije Gine, Joel pa bo uteho iskal pri psihologinji, ki jo bo odigrala Catherine O’Hara.
To mirno življenje pa ne bo trajalo dolgo, saj je mesto Jackson sicer veliko in celo vsebuje elektriko, a zunaj njenih zidov nevarnosti ne manjka. Okuženih zombijev ne manjka, tem pa so se pridružili tudi banditi, ki bi vas slekli iz kože samo za konzervo graha. V napovedniku lahko za nekaj sekund opazimo tudi Abbie, ki za razplet nadaljnje zgodbe nosi eno od najbolj pomembnih vlog in je prisotna tudi v eni najbolj napetih scen v igričarski zgodovini.
2. sezona serije The Last of Us na pretočni servis Max prihaja enkrat v 2025.
Razvijalca Atlusa poznamo predvsem po njihovi seriji iger Persona. Ta franšiza je med nami prisotna že zelo dolgo, a njen peti del ji je prinesel širšo prepoznavnost, zaradi česar so zdaj igralci povsem slinasti nad razvijalčevo naslednjo igro.
Atlus skorajda zagotovo že nekaj časa pridno dela na Persona 6, a še preden ta izide se bo iz njihovih rok izvil povsem nov naslov Metaphor: ReFantazio, ki bo šolske klopi zamenjal za srednjeveške dvorce in dobro mero fantazije.
Kako točno se bo Metaphor: ReFantazio razlikoval od serije Persona smo že enkrat popisali, zato se zdaj raje osredotočimo na bolj sveže dogajanje, saj lahko prihajajočo igro že zdaj tudi sami testirate. Atlus je namreč na vseh platformah omogočil igranje demo verzije, ki jo lahko že ta hip aktivirate na Steamu in se pripravite na večji prenos gigabajtov.
Demo je namreč ogromen, saj nam omogoča preigravanje prvih štirih temnic znotraj igre, spoznavanje šestih kompanjonov, ki nas bodo nato spremljali na potovanju in preizkus sedmih igralnih razredov, medtem ko jih bo finalni izdelek vseboval 40. Vse to vam bo vzelo za okoli 5 ur igranja, kar je veliko, a tudi polna kampanja ne bo ravno kratka, saj je Atlus že napovedal, da je ta dolga nekje kot Persona 5, ki je igralcem zlahka izmaknila tudi 100 igralnih ur.
Na žalost se trenutno zdi, da je optimizacija na PC-ju katastrofalna. Prva testiranja kažejo, da je očitno s kodo nekaj narobe, saj lahko 60 sličic na sekundo v 4K dosežete samo z grafikami tipa RTX 4090. To je bizarno, saj Metaphor: ReFantazio vsebuje dokaj arhaično podobo – nekateri igralci se pritožujejo nad bledimi teksturami, ki jih spominjajo na čase iz dobe PlayStation 2.
Razvijalec za optimizacijo nima več veliko časa, saj Metaphor: ReFantazio izide že 11. oktobra.
Predstavitev igre Assassin’s Creed Shadows je pri igralcih naletela na mešan odziv. Nekateri so pozdravljali odločitev Ubisofta, da je ta po vseh teh letih končno Assassin’s Creed preselil tudi na Japonsko, medtem ko drugim ni bila všeč ideja dveh protagonistov, tretjim pa se je zataknilo pri temnopoltem samuraju Yasukeju.
Ubisoft je kljub kritikam obljubljal, da bo Shadows njihov najbolj ambiciozen naslov do sedaj in za datum izida je že pred časom zakoličil 15. november. A vmes so se stvari malce zapletle, saj je izšla igra Star Wars Outlaws, za katero se je kmalu začelo šušljati, da morda ni dosegla pričakovanih prodajnih rezultatov, delnice Ubisofta pa so začele padati in trenutna finančna slika ni videti obetajoče.
Francoski založnik je včeraj potrdil, da so se nad njim res zgrnili nekam temačni oblaki. Outlaws pričakovanih rezultatov ni dosegel, a vseeno Ubisoft prodaje ni označil za katastrofalno. So pa iz izida Outlawsa potegnili kar nekaj lekcij in glavna med njimi je pustiti razvijalcem čas za poliranje svojih iger. Assassin’s Creed Shadows je bil tako prestavljen na 14. februar 2025, to pa bo tudi njihova prva igra, ki bo sledila novemu finančnemu modelu.
Ubisoft se je namreč odločil, da bodo od zdaj naprej vse njihove igre na dan izida izšle tudi na Steamu. Do sedaj je namreč ta založnik svoje naslove tržil samo na svoji trgovini Ubisoft Connect ter zunanji trgovini Epic Games, medtem ko so na Steam stvari prišle s pošteno zamudo. Francozi so zdaj spoznali, da si s to strategijo samo škodujejo, sprememb pa tu še ni konec. Odločili so se namreč tudi upokojiti sezonske prepustnice za svoje enoigralske igre in tako bodo Assassin’s Creed Shadows vsi igralci lahko igrali na isti dan, ne glede na to, kakšno edicijo igre imajo. Prednaročniki bodo vseeno deležni določeni dobrot, saj bodo prvi dodatek za igro prejeli zastonj, obstoječa prednaročila pa so bila medtem preklicana.
