Nov Nvidia gonilnik GeForce 382.05 bo prinesel izboljšave za igro Prey, a bo vseboval tudi optimizacijo za Battlezone in novo “multi-GPU” posodobitev za Gears of War. Poleg tega so popravili še “multi-display” in “extended display” funkciji za grafično kartico GTX 1080 Ti in tudi nekatere SLI probleme, ki jih je imela No Man’ SkyFoundation posodobitev.
Če nimate naloženega programa Nvidia GeForce Experiance lahko gonilnike prenesete z Nvidiauradne spletne strani.
Prey lahko kupite tukaj za 60 $ in pričnete z igranjem na PC, Xbox One ali PlayStation 4.
MSI namerava narediti najboljšo matično ploščo do sedaj. Novo X299 čipovje naj bi, po njihovih besedah, blestelo. Seveda vsebuje prelepe RGB LED lučke in zato tudi izgleda odlično.
Kaj se skriva na matični plošči?
Nova gospodična vsebuje tri M.2 reže, MSI Audio Boost VI tehnologijo, SLI/CF sistem, 6-pinski PCIe priključek za napajalnik in podnožje LGA 2066. Na matično ploščo bomo lahko priklopili nove Kaby Lake X procesorje.
Nove plošče in procesorji bodo prikazani 12. junija. Z nakupovanjem dragih matičnih plošč bomo lahko pričeli že 26. junija, procesorji pa bodo izšli kasneje. Če vam je želja zapraviti ogromno denarja in imeti prelepo RGB ploščo, bo to definitivno prava izbira za vas; kar pa ne pomeni, da gospodična ne bo delala s hitrostjo rakete.
Če ste lastnik Intelovih procesorjev nove generacije i7-7700 in i7-7700K, ste mogoče zasledili, da imata izjemno rada toploto. Nekateri viri pravijo, da segajo vse do 90 °C, kar je precej blizu čarobnih, in vendar za nas računalniške navdušence, groznih 100 °C.
Po treh mesecih pritožb je Intel končno podal odgovor na njihovih forumih, kjer pravijo, da z njihovimi čipi ni čisto nič narobe.
Prijavljeno obnašanje naše 7. generacije i7 procesorjev (i7-7700K) prikazuje začasne spremembe temperature iz stanja mirovanja, kar je normalno pri zaključevanju ukaza (kot je naprimer odpiranje brskalnika ali programa).
Po našem raziskovanju nismo opazili nikakršnih temperatur izven pričakovanega obnašanja in priporočenih specifikacij.
Kljub temu da je vse “normalno”, Intel svetuje lastnikom, naj ne navijajo njihovih i7-7700K procesorjev. In ja, to točno tistih, ki imajo odklenjen množilnik in so navijanju namenjeni.
Intel Core i7-7700K
Za vse, ki ste zaskrbljeni predvsem zaradi hrupa, ki ga povzročajo ventilatorji ob povečanem vrtenju, ko se temperature dvignejo, Intel sporoča: “Večina izdelovalcev matičnih plošč ponuja orodja za nastavitve hitrosti ventilatorjev, ki naj bi se jih nastavilo za bolj tekoče delovanje ob temperaturnih skokih. Prosim, preglejte priročnik izdelovalca ali na spletni strani za navodila, kako spremeniti privzeto hitrost ventilatorjev.”
Nobeno presenečenje pa ni, da uporabniki niso zadovoljni z ugotovitvami s strani Intela. Kako se je razjezil lastnik enega od čipov, sledi spodaj:
Tri mesece čakanja na Intel, da nam pokaže rešitev, in zdaj to?! To je vse kar lahko rečete?! Kar ste povedali smo že vedeli… Veste kaj, to bo moj zadnji Intelov produkt.
Navijanje procesorja izniči Intelovo garancijo (razen če uporabite njihov “Performance Tuning Protection Plan”) in nekaj uporabnikov, ki jim procesorji tako nagajajo, je povedalo, da so jim odstranili zaščitne kovinske ploščke, kar lahko povzroči probleme. Vendar Intelov stavek, da z njihovimi procesorji ni nič narobe in da se jih ne bi smelo navijati, je kar nekaj strankam izbrisalo nasmešek iz obraza.
Mass Effect Andromeda – težko pričakovano nadaljevanje Biowarove trodelne znanstvenofantastične vesoljske opere, ki je na svojih plečih uravnoteževala pričakovanja dolgoletnih oboževalcev, morala vzbuditi intrigo pri čistih novincih, prepričati kritike ter studiu in vsem ostalim, povezanim z razvojem igre, prinesti karseda velik dobiček. Izjemno zahtevne naloge, ki jim je večini uspela vsaj delno ustreči.
Kot prvo naj omenim, da sem sama dolgoletna navdušenka nad serijo, saj sem originalno trilogijo večkrat preigrala v celoti, zato absolutno spadam med tiste, ki so imeli za igro konservativna pričakovanja s skrivnim upanjem, da bo ustvarila nov nivo znanstvenofantastičnih iger, s katerim se bodo morale kosati vse sledeče.
Žal pa ni bilo čisto tako, a vendar sem kot oboževalka preteklih iger tudi v tej uživala. Pa da ne dolgovezim, bo najbolje, da si pogledamo, zakaj sama igre ne ocenjujem tako nizko kot nekateri.
Pa začnimo s tehničnim aspektom: igra je presenetljivo dobro optimizirana. Glede na preteklih nekaj let, ko so nam tudi veliki studii postregli s slabimi PC porti konzolnih iger in težavami na računalnikih z ne ravno najboljšimi specifikacijami, je vzpodbujajoče dobiti v roke igro, ki uspe izgledati in delovati brezhibno tudi na cenejših strojih.
Kritike glede kakovosti animacij so tudi po nekaj popravkih še vedno na mestu, vendar so mi le-te postranske in v nobenem primeru ne bi občutno vplivale na končno oceno, kot sem omenila že v svojem zadnjem pregledu igre.
Zame je najpomembnejša stvar pri novi Mass Effect igri dejstvo, da mi daje občutek, da JE nova igra znotraj te franšize. Ni istih likov, okolij, zgodb, in čeprav s prstom še vedno ne znam pokazati na aspekte igre, ki botrujejo k temu, je vendar občutek igranja Mass Effect igre povsem nedvoumen.
Poglavitni razlog, zakaj sem v preteklosti in tudi tokrat čutila takšno navezo na te igre, je zgodba. Bolj specifično zgodba, ki se razodeva počasi, po kosih. Ne le skozi glavne misije in vmesne prizore, ampak skozi eksplicitne pogovore s člani posadke na Tempestu, naši vesoljski ladji, ter takšne ujete mimogrede med tekom po kakšnem planetu ali med vožnjo v Nomadu.
Govora je ogromno, s čimer so se razvijalci hvalili že dolgo pred izidom igre. Pričakovati je bilo, da bodo neigrani prizori – še posebej romantične scene – temu primerno daljše. Temu sicer ni tako, a vendar pride gmota besedila vseeno do izraza, in to na mestih, kjer se nahajajo računalniško vodeni liki. Naseljenci na novih planetih imajo svoja avtonomna življenja in njihove zgodbe se nadaljujejo z našim napredovanjem v glavni misiji.
Četudi je to lep detajl v tako obširni igri, pa ne morem zanikati razočaranja nad številom in dolžino prizorov s člani naše posadke, še posebej tistimi, s katerimi lahko sprožimo romanco. Pogovori se iz prizora v prizor včasih niti ne nadaljujejo, pri določenih članih zaradi tega prihaja do težav pri iskanju neke čustvene navezanosti.
Članov Tempestove posadke je deset, med katerimi jih je sedem na voljo tudi za bolj ali manj resno zvezo, odvisno seveda od spola našega Ryderja in njegove oz. njene izbrane spolne usmerjenosti. Presenetljiva je razlika med dolžino in številom romantičnih scen glede na izbranega partnerja. Nekako najbolj dovršena, vsebinsko kot tudi vizualno, je romanca moškega Ryderja s Coro. Z zajetnim kosom prizorov postrežeta tudi Jaal in Peebee, pri ostalih pa se lahko več ali manj obrišete pod nosom, pa tudi solze.
Dasiravno nas pusti večina romanc razočaranih, pa so Bioware uspeli ohraniti in celo izboljšati drug aspekt, prihajajoč iz prvotnih iger: misije zaprtega tipa. V nasprotju z večino igre, nas postavijo te misije v zaprta področja izven delno odprtih svetov planetov, po katerih se sprehajamo večino časa. Kombinacija linearnih poti, po katerih so sistematično pozicionirane horde nasprotnikov, in vmesnih prizorov, s spektrom dialogov od suhoparno resnih do filmsko komičnih, so najboljši in najbolj zabavni deli celotne igre. Ti tipi misij so povečini del glavne misije in misij lojalnosti, za katere res priporočam, da jih opravite vse, še posebej Drackovo in Liamovo.
A žal smo se po vsaki zabavni enourni zaprti misiji primorani vrniti na odprte svetove različnih planetov Andromede, kjer so nasprotniki venomer na novo generirani na specifičnih točkah. Tu se včasih vozimo po več minut zgolj zato, da poberemo nek povsem neuporaben kos orožja in tako obarvamo značko na zemljevidu, ter vmes poslušamo povečini kar zanimive pogovore med našima izbranima spremljevalcema.
Ti delno odprti svetovi, po principu Dragon Age Inquisition, v tej igri nekako ne delujejo. Ne razumite me narobe, svetovi so vsi prekrasni, a nesmiselni za ta tip igre. Kot najbolj zabaven in dovršen od teh odprtih svetov deluje Havarl, ki je, verjetno ne naključno, tudi najmanjši in, četudi ne povsem linearen, najbolj zaprt od vseh.
Pa da ne zaključim na slabo noto, sem pustila najboljši aspekt igre prav za konec. V Mass Effect Andromeda imamo opcijo bolj sproščenega premikanja, del katerega je tudi uporaba jetpacka oz. biotskih sposobnosti skakanja in lebdenja v zraku. Zdi se minimalno, a ta majhen dodatek k mobilnosti odpre toliko novih možnosti za taktike in ohranja boje venomer zabavne. In glede na to, koliko jih v tej igri dejansko imamo, verjemite, da se precej pozna.
Torej, je Mass Effect Andromeda izpolnila pričakovanja dolgoletne oboževalke? Ja in ne. Delno odprti svetovi igri ne delajo usluge, z izjemo nekaterih primerov, pa vendar pridejo bolj linearne misije ravno zato bolj do izraza. Igra je lepa in skorajda brezhibno deluje tudi na slabših sistemih. Odnosi med protagonistom in posadko se zdijo bolj plehki in nekateri liki delujejo, kot da jim manjka nekaj prizorov karakterizacije. In vendar je zgodba dovolj epska, svetovi dovolj raznoliki in bitke dovolj zanimive, da ne obžalujem slabih sedemdesetih ur, ki sem jih preživela v Andromedi.
Witcher 3 je tretji del franšize Witcher. Serijo so razvili pri poljskem razvijalcu CD Projekt Red. Pri zadnjemu, bolj natančno 3. delu, ki je izšel pred skoraj dvema letoma, je moding skupnost ostala aktivna vse do danes. Z nekaterimi spremembami, ki jih modi s sabo prinesejo, lahko popolnoma spremenimo našo igralno izkušnjo, čeprav se vse spremembe ne bodo ujemale z domišljijskim svetom Witcher.
Eden izmed novih modov, ki so vredni omembe, se imenuje Shields. Kot je razvidno iz imena, omogoča junaku Geraltu uporabo ščita v bojih. V njem so dodani ščiti vseh frakcij.
Kaj je dodano?
Preko 40 različnih ščitov,
8 novih oklepov,
12 novih pokrival,
2 ogrinjala.
Ščiti se uporabljajo za blokiranja sovražnikovih napadov, puščic in dodajo nekaj zaščite pred težkimi udarci šefov. Pomembna lastnost je, da Geralt blokira udarce samo od spredaj, enako velja tudi za puščice. Od zadaj še vedno ostaja ranljiv.
Za uporabo ščita med jezdenjem bo potrebno namestiti mod Better Torches.
Ponovno se bliža tisti čas v letu, ko ljubitelji videoiger kar nestrpno čakamo na vse priboljške, ki jih bomo dobili v naslednjem letu. Letošnji E3 bo potekal med 13. in 15. junijem, nekateri giganti računalniške tehnologije pa svoje konference gostijo že predčasno. Letošnje leto se bo tem gigantom ponovno pridružil studio Bethesda, ki bo svojo konferenco gostil že 11. junija.
Bethesdaland
A letos nas razvijalci le-tega studia dražijo s prav posebnim sloganom, ki se glasi Join Us in Bethesdaland. K njemu so prav tako priložili zanimivo sliko, sliko te njihove dežele, na kateri lahko opazimo veliko stvari. Na skrajnem vrhu lahko vidimo deželo franšize Elder Scrolls, če sledimo urinem kazalcu, nam sledi dežela igre DOOM in naprej dežela igre Quake. A sedaj pride nekaj neznanega, kar je še v gradnji oz. v izdelavi. Če gremo naprej, nas čaka dežela igre Fallout, potem Dishonored, sledi Prey in potem ponovno nekaj neznanega, ki je še v izdelavi. Razvijalci so že potrdili, da bomo pred novim delom igre Elder Scrolls videli dva popolnoma nova AAA naslova. Po sliki sodeč, se nam lahko zgodi, da bomo že za oba izvedeli na letošnjem E3 dogodku. A to ni edina zanimivost. 6 junija izide Morrowind DLC za Elder Scrolls Online, prav tako pa je pred kratkim izšla igra The Elder Scrolls: Legends in verjetno bomo dobili kar nekaj novih informacij o nadaljnjem razvoju teh dveh iger. Tudi igra DOOM 2016 bo kmalu praznovala svojo prvo obletnico in po uspehu, ki ga je igra dobila, bi lahko na E3 konferenci pričakovali napoved večjega DLC-ja. Tudi v igri Quake se veliko dogaja, saj trenutno poteka zaprto testiranje za igro Quake Champions, o kateri pa bodo najverjetneje kmalu veliko povedali. Za Fallout nam bodo pokazali Fallout 4 VR, za katerega nam obljubljajo, da bomo od navdušenja ostali brez besed. Za Dishonored 2 se vsekakor pričakuje napoved prvega večjega plačljivega DLC-ja, za igro Prey pa nekaj besed o nadaljnjem razvoju.
Če vse skupaj povzamemo, lahko pričakujemo odlično noč mnogih napovedi ob živem orkestru. Razvijalci pa prav tako ponujajo vstopnice, da si lahko celoten dogodek ogledate v živo; več informacij lahko najdete na tej povezavi. Če pa se dogodka ne boste mogli udeležiti, pa brez skrbi, saj se bo vse predvajalo v živo na določenih omrežjih, ki se bodo objavila naknadno.
Blizzard je že znan po tem, da zasluži ogromno denarja, a tokrat so potrdili še en rekord, in sicer naredili so najbolj dobičkonosno četrtletje do sedaj. Dosegli so neverjetnih 426 ameriških dolarjev v 3 mesecih, konec pa je bil zaznamovan 31. marca 2017. Izvršni direktor Bobby Kotick je povedal, da gre največ zahval zelo popularni igri Overwatch, ki ima trenutno več kot 30 milijonov igralcev po celem svetu.
Drugi podatki:
Hearthstone je dosegel kar 70 milijonov uporabnikov s prihodom razširitve Journey to Un’Goro.
Prihodki Blizzarda so se iz leta v leto povečevali za kar 25 odstotkov.
Activision je imel to četrtletje 48 mesečno aktivnih uporabnikov, zaradi slabo sprejete igre Call of Duty: Infinite Warfare.
Blizzard je dosegel 41 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov v prvem četrletju. Vsako leto je svojo število povečal za 58 odstotkov.
Ste si vedno želeli igrati igro The Division, ampak nikoli niste zbrali dovolj denarja, da bi jo kupili? No, sedaj je čas, da jo preizkusite, saj so pri Ubisoftu končno naznanili brezplačen vikend, ki bo potekal od 4. maja do 7. maja. Seveda ne bi bil Ubisoft, če ne bi naredili omejitev, saj bodo igralci lahko dosegli največ 8. stopnjo ali pa igrali 6 ur. V času brezplačnega vikenda bomo igro lahko kupili tudi za nekaj evrov manj.
V letu 2017 nas čaka kar nekaj novih posodobitev za igro The Division, prva naj bi bila dogodek, ki nam bo dajal časovno omejene nagrade, sledila naj bi druga posodobitev, t.i. “loadouts”, in tretja, z dodajanjem dosežkov v igri in nagradni sistem.
The Division je tretjeosebna MMO strelska igra, ki se dogaja v uničenem New Yorku, ki ga je udaril biološki virus in človeštvo se bori za preživetje. Poleg virusa so v igri tudi nepridipravi, ki skrbijo, da nam ni dolgčas.
Ashes of Creation je MMO igra, v kateri je pomembna vsaka odločitev, ki jo naredimo, saj bo ta za vedno ostala. Naloge, ki smo jih vajeni v različnih MMO igrah, so v AoC bolj zanimive; če večamo populacijo v našem mestu, se nam tako odklenejo tudi druge naloge in razne skrivnosti. Igralci bodo lahko v igri uničili vse, kar so naredili, svoj del pa bo v sami igri imela tudi politika.
Razvijalska ekipa Interpid Studios je 1. maja odprla kampanjo na spletni strani Kickstarter, kjer so želeli zbrati 750.000 $. Ta denar so zbrali v slabih 12 urah, kar je bliskovito hitro. V prvih 15 minutah so zbrali kar 250.000 $. S svojo idejo so razvijalci res prišli v srca vseh MMORPG oboževalcev in verjetno tudi drugih ljudi. Sedaj jih čaka še 30 dni kampanje in trenutno so že čez milijon dolarjev.
Če želite donirati nekaj denarja tudi sami, lahko obiščete njihovo Kickstarterstran, kjer si boste s 25 $ zagotovili igro že ob izidu, kar pa lahko pričakujemo konec leta 2018 ali v začetku leta 2019. Poleg tega bo Ashes of Creation igra, za katero bo treba vsak mesec plačati.
Oglejte si posnetek, ki so ga pripravili za vas.
Tukaj si lahko ogledate drugi posnetek izmed štirih, ki vam bo razložil veliko stvari o sami igri.
Poplava in dvig priljubljenosti mehanskih tipkovnic sta v zadnjih letih povzročila, da sta njihov trg in število proizvajalcev narasla. Tako lahko na trgu za razmeroma majhen denar dobimo solidne mehanske tipkovnice; vsaka, ki cenovno izstopa, pa mora dodatno ceno upravičiti. Enako velja za Ozone Strike Battle Spectra. Z njo Ozone ponuja kompaktno igričarsko tipkovnico z mehanskimi stikali. Kot vse druge višje-cenovne tipkovnice tudi Spectra ponuja RGB osvetlitev in makro tipke, njena največja prednost (ali slabost?) pa je dosti manjša velikost. Našo glavno vprašanje je, po čem se razlikuje od drugih tipkovnic in ali ji uspe izplavati s sivin povprečja? Naš testni primerek dobite na EIGRE.si (klikni tukaj).
Tehnične specifikacije
87 tipk
Stikala: MX Cherry Red/Blue/Brown/Black (naš primerek je imel MY Cherry Red stikala)
Velikost: 34.6 x 351 x 123 mm
Dolžina kabla: 1.5 m (oblečen)
64 KB vgrajenega pomnilnika
Gaming način – izklop Win tipk
Kompatibilnost: Windows® 10, 8, 7, ali Vista
Teža: 685 g
Tipke: ABS 94 HB
Povezava: USB
LED osvetlitev: RGB barvni spekter (16.8 milijonov)
Macro tipke: vse (razen Fn)
Materiali: aluminij in plastika
Embalaža
Že ko sem Strike Battle prvič videl, sem opazil, da bo tokrat vse skupaj nekoliko drugače. Embalaža je namreč bila skoraj za polovico manjša od Asus Claymore, skupaj s katero je prispela. Na vrhnji strani se nahaja slika tipkovnice s pripisom nekaterih njenih prednosti. Že takoj lahko vidimo, kaj napis Spectra pomeni, saj so tipke na embalaži pisano obarvane. Bo pa za ta “bonbonček” potrebno odšteti 20 € več.
Na zadnji strani se situacija s sliko ponovi, bo pa tokrat dopisanih nekoliko več specifičnih lastnosti same tipkovnice. Celostno gledano je embalaža majhna in ponudi vse informacije, ki jih pri nakupu tipkovnice potrebujemo. Za razliko od Razer Ornata in Blackwidow sicer ne omogoča preizkusa tipkanja oz. glasnosti stikal in kvalitete tipk, a glede na to, da to velja za večino tipkovnic, ji tega ne bom štel v slabo.
Notranjost
Pa skriva v notranjosti kakšen dodaten nenadejan posladek? Tipkovnica je sicer hitro dostopna, saj se nahaja na vrhu, zapakirana v plastično oblazinjeno vrečko. Ne bi rekel, da gre za najboljšo zaščito proti poškodbam. Če je na pošti ravno ne bodo metali naokoli, pa bi morala prispeti v enem kosu. Je pa precej manjša od večine konkurenčnih tipkovnic, ki sem jih do sedaj preizkusil. V bistvu je, če dam prenosnik na stran, dimenzijsko najmanjša tipkovnica, ki sem jo imel možnost uporabljati. V notranjosti se ob navodilih in dokaj veliki Ozone nalepki ne skriva nič spektakularnega. Vredno je omeniti še, da je dodanih 5 proti-zdrsnih samolepilnih gum, s katerimi lahko nadomestite že nameščene, če se obrabijo ali v kolikor jih med divjimi igralnimi seansami izgubite.
Izgled
Žal pa nikakor ne gre za najlepšo tipkovnico na trgu – v kolikor to pričakujete, boste morali iskati naprej. Prav tako ne sodi med težje primerke, saj tehta le dobrih 685 gramov. Slednje jo naredi izjemno priročno za prenašanje na razne turnirje, LAN zabave ipd. Že po prvi uri uporabe sem imel pripombo – prelahka snemljivost tipk. Ob malce bolj nerodnem prijemu bodo namreč frčale po zraku. Če imate majhne otroke in se jim nekako uspe dokopati do nje, boste še cel večer iskali tipke in jih postavljali nazaj.
Zgornji del, ki je prekrit s tipkami, je narejen iz aluminija, spodnji pa plastičen. Sploh prvi jo naredi na pogled kakovostnejšo in lažjo za čiščenje. Ker je površina gladka in brez posameznih linij, bo čiščenje preprostejše, saj bo za osnovo dovolj že spihanje s stisnjenim zrakom ali kompresorjem. Na spodnji strani ima 5 proti-zdrsnih gum. Od tega dva ob uporabljenih nogah nadomestita dodatni dve, ki se nahajata na dnu le teh. Drugih povezav sama tipkovnica nima. Če vam veliko pomeni kakšen dodaten USB priklop oz. 3.5 mm priključek za slušalke in mikrofon, tega na tej tipkovnici ne boste našli. Kabel je malce kratek, saj meri 1.5 metra. Še vedno dovolj, če računalnika le nimate precej oddaljenega od mize.
Test
Do sedaj smo že ugotovili, da je govora o majhni tipkovnici brez številčnice (numpad-a) – tako imenovani “tenkeyless” tipkovnici. V test smo prejeli različico z ameriško postavitvijo tipk (skrajšan enter). Tipke so kakovostne, narejene iz ABS (Acrylonitrile Butadiene Styrene). Uporabljena so Cherry Red stikala. Slednja sodijo med tišja, bodo pa zahtevala kar nekaj privajanja, saj so visoko odzivna.
Na začetku je bil občutek precej nenavaden, saj sem ob tipkanju pogosto pritisnil tudi tipke, ki jih nisem želel. Anti-Ghosting tehnologija deluje brezhibno. Tukaj je dokaz: 9u7gt5ohz6frvb j88u4hz6jop9čgt5ir. Drugače je tudi ergonomija dobra, kljub manjku počivalnika zapestja. Se je pa ob daljšem delu oz. tipkanju začelo pojavljati nelagodje. Vsi, ki smo kdaj uporabljali nizko-cenovne tipkovnice, poznamo ta občutek. Ob tem velja omeniti, da Cherry Red tudi niso prvenstveno namenjene daljšemu tipkanju ali nasploh pisarniškim opravilom. Na voljo je tudi 6 makro tipk, ki se aktivirajo z držanjem funkcionalne tipke Fn, ki je označena z Ozone logom.
Osvetlitev
Za osvetlitev uporablja podobne vzorce, kot sem jih že videl na primerkih Razer Chroma in Asus Claymore. Pod vsako tipko se namreč nahaja RGB ledica in zato je teoretično možno vsako tipko osvetliti v drugačni barvi. Na voljo je nekaj prednastavljenih profilov, do katerih je dostop možen že s pritiskom na določene tipke. Tako s pritiskom Fn + F7 aktivira ti. ripple, Fn + F8 kačo, Fn + F9 ozvezdje, Fn + F10 utripanje, Fn + F12 valove, Fn + F11 pa standardno osvetlitev – s tem, da z več pritiski spreminjamo zgolj barve. Bližnjice za menjavo osvetlitve so dobrodošle, čeprav sem jih uporabljal le poredko. Mogoče je nastaviti tudi jakost osvetlitve, in sicer imamo na voljo 4 jakosti, od katerih je ena popoln izklop osvetlitve. Nastavi se s pritiskom na Fn + Scrool. Kot pri večini drugih tipkovnic, je tudi tukaj na voljo “gaming” način, ki izklopi Windows tipke, da ne pride do nezaželenih dogodkov med igranjem.
Programska oprema
Programska oprema je na voljo preko spletne strani, kjer si lahko snamete najnovejšo različico. Grafični vmesnik je skladen z izgledom tipkovnice, praktičen ter enostaven za uporabo. Pravzaprav skoraj preveč enostaven za uporabo, saj omogoča bolj kot ne le osnovne funkcije, kot so razpored tipk, osvetljava ter nastavitev makro tipk. Nastavitev osvetljave je v primerjavi s programsko opremo Razer tipkovnic dosti bolj enostavna, a vseeno verjamem, da si jo boste lahko nastavili po vašem okusu.
Zaključek
Celostno gledano gre za kakovostno, majhno tipkovnico, ki je več kot primerna za prenašanje naokoli in samoobrambo. Sicer ni ravno najlepša, a so tipke kakovostne, proti-zdrsna podlaga pa zadovoljivo opravlja svoje delo. Majhnost ni tako moteča, kot bi pričakoval in tako gre tudi za solidno tipkovnico za vas, ki ne hodite na turnirje in jih raje spremljate od doma. Če pa je številčnica pomemben del vašega vsakdana, se ji izognite. Večjih slabosti, razen prelahke odstranljivosti tipk, nisem opazil, a prav tako nisem opazil večjih prednosti razen prenosnosti. Osvetlitev pri meni ne igra večje vloge in dejansko je že na skoraj vsaki tipkovnici oznaka RGB, tako da ne gre za nekaj inovativnega in unikatnega. Ozone Strike Battle tako priporočam, ampak si vzemite čas in si poglejte, če vam majhnost dejansko ustreza.
Preteklo soboto se je v Ljubljanskem ABC HUB-u odvijal “meet & greet” dogodek. Kljub svojemu kratkem odmoru od LCS-a sta nas s svojo prisotnostjo razveselila Mikyx ter Phaxi. Oba sta odigrala nekaj iger z obiskovalci, se s njimi slikala in delila avtograme. Po intervjuju s POP TV in Planet TV sta si vzela čas še za nas in odgovorila na nekaj vprašanj, ki so jih obiskovalci podali pred dogodkom. Obiskovalci so se lahko nato pomerili še na 1v1 turnirju v League of Legends in prejeli miške, slušalke in ostale manjše nagrade za njihovo sodelovanje. Mogoče je bilo tudi preizkusiti trenutno vroče slovenske stole UVI chair, ki so prisotne navdušili. Za vse obiskovalce in udeležence Hearthstone tekmovanja, ki je potekal sočasno, pa smo poskrbeli s prigrizki, pijačo in sadjem.
AMD naj bi v prvi četrtini leta 2017 svoj tržni delež povečal za 2,2 %. Najbolj razveseljivo je, da jim je to v zadnjem času uspelo prvič po letu 2012,ko so pridobili 3 %. Takrat so izdali serijo APU in Piledriver FX osvežitev.
Vredno je omeniti, da je rezultat pridobljen iz PassMark podatkov o marketinškem deležu. Njihovi podatki temeljijo na benchmark potrditvah in zaobsegajo sisteme v uporabi, ne pa prodanih sistemov. Prav tako niso vključene konzole in sistemi, ki ne uporabljajo Windows ekosistema.
Kot trdijo, je AMD-ju le malo po uradnem izidu uspelo prodati vse dobavljive Ryzen procesorje. Čeprav pridobitev 2 % deleža na marketu morda ne izgleda veliko, temu ni tako. Ryzen je namreč na policah zgolj 3 mesece, od tega so bili na začetku na voljo samo najdražji primerki iz serije 7. Kljub temu se je zaloga hitro spraznila, kot poročajo dobavitelji v Severni Ameriki, Nemčiji in Veliki Britaniji.
Nekoliko je povečanje tržnega deleža pokvarilo pomanjkanje AM4 matičnih plošč, kar se je do tega trenutka uredilo. Trenutno je na voljo večja izbira, in tudi najcenejše a320 počasi prihajajo na trg.
Najpomembnejši pa bodo rezultati, ki jih bomo videli konec Q2, saj bodo pokazali širšo sliko na trgu procesorjev, prav tako pa bodo vključili tudi AMD 3 serijo, ki bo namenjena vstopnim uporabnikom.
Nova razširitev Journey to Un’Goro, ki je izšla prejšnji teden, je poleg vseh novosti prinesla tudi najbolj igran dan, ki je bil zabeležen s strani Blizzarda. Ekipa se je pohvalila, da se je v igro prijavilo kar 70 milijonov igralcev. Gigant je še enkrat pokazal, kdo je eden izmed glavnih na tržišču in se zahvalil tako, da je prav vsem igralcem igre Hearthstone ponudil tri pakete kart popolnoma brezplačno.
“Smo ponižni in hvaleženi, da se nam je toliko igralcev pridružilo v igro Hearthstone. Vsi, ki se boste v mesecu maju prijavili v igro boste pridobili tri brezplačne pakete kart. To velja tudi za nove igralce – pridobite svoje bonus pakete! ”
Hearthstone je brezplačna igra s kartami, ki jo lahko igramo na PC, Android ali iOS napravah – prenesete pa si jo lahko tukaj.
Po nekaj dneh dežja je na dan HearthSlovenija LAN turnirja, 29. 4. 2017, posijalo sonce. To se je opazilo predvsem pri igralcih, ki so kljub rani uri zbora bili polni energije in pripravljeni na zmage. V ABC HUB-u, ki se nahaja v spodnji etaži Emporiuma sredi Ljubljanskega BTC, smo se zbrali ob 9.00. Lokacija je ponudila vse, kar smo organizatorji potrebovali, saj smo imeli na voljo tako oder kot veliko sobo za igralce, kjer je potekala velika večina iger. Tam smo med drugim poskrbeli tudi za to, da so igralci in obiskovalci imeli ves čas na voljo prigrizke, sadje, sokove in vodo, ter za razporeditev, pri kateri so mnogi, ki so prišli navijat za svoje prijatelje ali pa samo pogledat, kaj se dogaja, imeli dober pogled na igre iz stolov in vreč za sedenje. Do 9.30 je potekal check-in tekmovalcev, kjer je vsak izžrebal svojo pozicijo v skupinskem delu tekmovanja, s katerim smo kot načrtovano začeli ob 10. uri.
Celotno tekmovanje je potekalo zelo tekoče – brez opaznih težav z internetno povezavo in brez problemov med igralci. Kot administrator tekmovanja nisem niti enkrat potreboval poseči v tekmovanje in videlo se je, da med igralci vlada prijateljsko vzdušje. Ves čas so imeli na voljo pregled rezultatov, ki so se ob mnogih zaigranih igrah hitro spreminjali. Po končanem skupinskem delu smo naredili 45 minut odmora, da so si igralci nekoliko spočili, nato pa nadaljevali z zaključnimi boji najboljših 16. Večina je takoj po odmoru že nadaljevala, nekateri pa so morali počitek podaljšati še za dobre pol ure, saj se je turnir v League of Legends 1v1, ki smo ga gostili hkrati s Hearthstone turnirjem, zaradi velikega števila prijavljenih nekoliko zavlekel.
Takoj ko je bilo mogoče, smo pripravili oder za zaključne boje Hearthstone turnirja, ki smo jih prenašali tudi na spletni televiziji twitch.tv, kjer nas je ves čas spremljalo več kot 30 gledalcev. Finalni dvoboj se je nekje okoli polnoči končal z zmago Grimmjowa, kar je bilo nekoliko kasneje, kot smo načrtovali, vendar zaradi zamude na odru in premajhnega števila igralnih naprav drugače ni šlo. Pripravili smo namreč 12 naprav, kar je pomenilo, da ob 32. prijavljenih igralcih ni bilo mogoče, da bi jih hkrati igrala polovica. Zato bomo naslednjič poskrbeli, da bo naprav vsaj 16, saj lahko tako občutno skrajšamo čas tekmovanja. Sponzorji so nam omogočili, da smo razdelili nagrade, kot jih najverjetneje za tak turnir pri nas še ni bilo, saj smo med najboljše podelili kar dva gaming stola, dve tipkovnici, dvoje slušalk, miško in več podlog, prav tako pa je vsak udeleženec prejel darilo, ki je precej preseglo vrednost prijavnine. Zaključne boje Hearthstone turnirja si lahko ogledate na youtube kanalu HearthSlovenija: https://www.youtube.com/channel/UC_HI3CxzHxd8OTeI8TPimUw finalni boj pa najdete spodaj!
Dogodek je pritegnil medijsko pozornost, saj sta nas obiskali ekipi 24ur in Planet tv, ki sta naredili prispevek o dogodku in o e-športih ter njihovi neverjetni priljubljenosti.
Razvijalci Codemasters so nam pokazali nov napovednik za pričakovano športno igro Dirt 4, v kateri se z avti podimo do cilja. Ta najnovejša dirkačina nas bo napolnila z adrenalinom, še preden se bomo resno podali v igro. V najnovejšem napovedniku so razvijalci zelo na hitro zajeli nekaj adrenalinskih trenutkov, ki bodo prepričali marsikoga. Potrudili so se tudi z grafično podobno in tako ustvarili še eno res odlično dirkaško igro.
Sistemske zahteve
Minimalne:
Operacijski sistem | Windows 7/8/8.1/10
Procesor | AMD FX serija ali Intel i3 serija
Delovni pomnilnik | 4 GB
Grafična kartica | AMD HD5570 ali Nvidia GT440
Trdi disk | 50 GB
Priporočene:
Operacijski sistem | Windows 7/8/8.1/10
Procesor | AMD FX 8320 ali Intel Core i5
Delovni pomnilnik | 8 GB
Grafična kartica | AMD R9 390 ali Nvidia 780
Trdi disk | 50 GB
Izšla bo 9. junija za PC, Xbox One in PS4. Prednaročite jo lahko na njihovi uradni spletni strani. Spodaj si lahko ogledate še napet napovednik, ki vam bo zagotovo pognal kri po žilah.
Že od izida procesorjev Ryzen je AMD priporočal uporabo Windows 10 profila “Visoka učinkovitost delovanja (high performance)”, ki pa ni kaj prida varčen. Ker to ni bila najboljša rešitev in popravka ni bilo na vidiku, so se pri AMD odločili, da izdajo svoj profil porabe, ki bo omogočil boljši kompromis med porabo in zmogljivostjo. V zavihku “možnosti porabe energije” ga najdete pod imenom “AMD Ryzen Balanced” (po namestitvi novega Chipset gonilnika). Vredno je omeniti, da AMD-jev profil vzdržuje budna vsa jedra, namesto da bi jih izklapljal, kot je to počel Windows (Uravnotežen način).
Ryzen uporablja novo tehnologijo SenceMI, ki omogoča procesorju prilagoditve voltaže in frekvence glede na potrebe. Te spremembe potekajo v delčku sekunde in veliko je odvisno od tega, ali jim profili to dopustijo ali ne. Običajni Windows “Uravnotežen način” ima nastavljene višje pragove in daljše časovnike za prehode med P-stanji. Kot posledica so pri AMD-ju priporočali uporabo Windows 10 profila “Visoke učinkovitosti delovanja”, saj je sistem tako lahko hitreje prilagajal frekvenco.
Nov “AMD Ryzen Balanced” te pomanjkljivosti odpravi. Omogoča ohranitev varčevalnih funkcij, ob tem pa procesorje Ryzen po zmogljivosti popelje tudi blizu profila “Visoke učinkovitosti delovanja”.
Prav tako je v grafu zgoraj vidno, da glede na “Uravnotežen način” prinaša nekaj dodatnih odstotkov zmogljivosti v igrah. Slednje bo nedvomno razveselilo marsikaterega igričarja med vami.
Bethesda je izdala sistemske zahteve za igro Prey. Za normalno delovanje bomo potrebovali vsaj Intel i5 2400 ali AMD FX 8320 procesor. Tudi grafično igra ni nezahtevna, saj sta kot minimum tukaj navedeni GTX 660 in AMD 7850 grafični kartici. Sicer minimalne zahteve niso nerazumne, vendar je za uživancijo potrebno imeti nekaj več – govorim o GTX 1060 ali RX 480 grafičnih karticah.
Presenetila me je zgolj izbira procesorja v obeh kategorijah, saj sta tako FX 8350 kot FX 8320 praktično enaka procesorja z različnimi frekvencami. Kakorkoli, tako na enem kot drugem bi igra morala delovati brez težav.
Kot je v zadnjih letih že standard, bo za gladko izkušnjo potrebnih 8 GB pomnilnika.
“Pred nami je ena najtežjih preizkušenj doslej. Čaka nas veliko, veliko dolgih mesecev bojev in trpljenja. Sprašujete me, kaj je naša politika? Rekel bom le: vojskovanje. Vojskovanje po morju, kopnem in zraku – z vso močjo, ki jo premoremo in z vso močjo, ki nam jo Bog lahko podari; vojskovanje proti najbolj pošastni tiraniji, ki se skriva v temi, žalostnemu dokazu človeških zločinov. To je naša politika. Sprašujete me, kaj pa je naš cilj? Na to bom odgovoril z eno besedo: to je zmaga, zmaga za vsako ceno, zmaga kljub vsej grozi. Zmaga, ne glede na to, kako dolgo bo trajalo in koliko grozot bo povzročilo.”
Déjà vu
Zadnje čase se vedno več studiev podaja v vode izdelovanja iger na temo prve in druge svetovne vojne. To isto je prišlo na misel tudi ekipi, stoječi za uspešnico Insurgency. Svojo kariero je Day of Infamy začel kot mod za Insurgency in decembra prišel tudi na zgodnji dostop kot samostojna igra; konec maja smo bili končno priča tudi polnemu izidu. Ampak konkurenca je na steroidih in vsi dobro vemo, kako težko je biti nov fantič v vasi. To so bile moje misli, ko sem prvič zagnal Day of Infamy. Po nekaj urah pa so se moji dvomi razblinili, saj sem opazil, da ima kar nekaj zanimivih mehanik in da poskuša uvesti tudi nekaj stvari, ki bi jo naredile bolj realistično in brutalno. Kako se torej obnese med težkokategorniki, kot so Battlefield, Call of Duty ter Red Orchestra, zraven kopice zastonjskih streljačin? Presenetljivo dobro.
Že takoj je vidno, da Day of Infamy deli veliko podobnosti z Insurgency. Ravnanje z orožji je skoraj identično, glavni igralni način pa je podoben – zavzemanje točk. Skupno vsebuje tri oblike igranja: večigralstvo, co-op ter enoigralske misije. Čeprav sem v enoigralskih misijah preživel par zabavnih uric, vsi vemo, da služi bolj kot ne uvajanju in da je meso v večigralstvu. Tako nam preostaneta večigralstvo in co-op. V večigralstvu se lahko naenkrat bori 32 igralcev v presenetljivem številu različnih igralnih načinov, v co-op načinu pa enako velja za skupino 8 igralcev proti umetni inteligenci. Sam sem večino časa preživel prav v zadnjem, saj je zelo zadovoljujoč za igranje in tudi precej težak – čeprav je v redkih primerih mogoča delna zloraba umetne inteligence. Nič drastičnega, a vseeno dovolj, da bi si zaželel izboljšanje.
Masovna izbira klas
Za razliko od večine spletnih streljačin, oziroma dosti bolj kot pri večini streljačin, taktično sodelovanje igra veliko vlogo in na žalost kar nekaj igralcev med mojim igranjem tega ni doumelo. Zaradi raznih mehanik, vključno z omejenim številom življenj, klicanju okrepitev in “ekipnim ognjem”, se v neorganizirani ekipi hitro znajdete v obupu, kjer s pomočjo vgrajene glasovne komunikacije soigralci kolnejo drug drugega. Le kaj je to meni treba? Sodelovanje pride do izraza še bolj kot pri večini streljačin, saj igralci nad glavo nimajo ikon ali kakšnih drugih označb, zaradi česar morate njihovo pripadnost sklepati iz uniforme. Kaj to povzroči? Med drugim veliko ekipnih smrti, saj že en strel ubije. Raje ne naberite treh ubojev soigralcev, saj ste v tem primeru prisilno odstranjeni s serverja.
Od skupno osmih klas so nekatere opazno bolj primerne za soliranje, medtem ko so druge nadvse učinkovite med sodelovanjem. Najboljši primer tega sta oficir in vodja komunikacij, ki lahko, če sta skupaj, prikličeta smrtonosne bombne napade, megleno zaveso ter prelet letal. Se sliši zabavno? Potem se definitivno splača igrati s prijateljem. Edina druga omembe vredna klasa (s tem ne namigujem, da ostale klase niso učinkovite, ampak le standardne) je ognjemetalec, ki za sabo pusti le ražnjiče. Seveda, nič ni bolj naravno odporen na izstrelke kot ostale klase, zato z njim ni priporočljivo tekati preko planjav. Pa da sploh ne omenim, kaj se zgodi, če poskušate iz ozadja skupine biti Gordon Ramsay … A še kdo voha, da se nekaj smodi?
Odlična strelska izkušnja
Orožja so priča podrobni izdelavi in realističnemu izgledu in občutku. Vsa, od strojnic, ostrostrelskih pušk pa do ognjemetalca, imajo naravnost fantastično ravnanje, dar predhodnice Insurgency. Same strelske mehanike so povsem identične kot pri predhodnici. Sicer na strelivo vpliva tudi gravitacija, ampak velika večina map ni dovolj velikih, da bi to imelo sploh kakšen vpliv. Prav tako imate na voljo tudi razne granate, nože in celo minomet, čeprav tankov in podobnega ni na vidiku. Streljanje “z boka” pri velikem številu orožij ni najbolj učinkovito, saj na razdaljo nič ne boste zadeli, pokopal pa vas bo tudi “recoil” orožij. To pripomore k manj opičjemu obnašanju, kjer igralci skačejo naokoli in streljajo okoli sebe. Namesto tega boste morali taktično napredovati s kolegi ob boku, uporabljati kritje, počepati, ležati in se na vse druge pretege izogibati smrti. Drugače vas čaka par minutno gledanje iz perspektive soigralcev.
Morda se sliši nasprotno od pričakovanega, ampak med spopadi sem si prav zaželel napredovanja in stopenj, saj v obstoječem sistemu z izkušnjami odklepaš le kozmetične uniforme. Tudi orožij je za moj okus premalo, saj ima vsaka izmed klas na voljo enega ali dva. Moram dodati, da so res vsa orožja raznolika – tako v ravnanju kot tudi v učinkovitosti in namenu, ampak večje število zagotovo ne bi škodilo. Z lahkoto bi to dodali na način, ki bi igralce vzpodbudil, da vsak dan znova zaženejo igro in odigrajo par rund.
Kje sploh sem?
Gremo najprej na zemljevide. Obstaja solidna selekcija – vse od plaže Normandije pa do nemških bunkerjev. Lokacije so zanimive in dobro izdelane, čeprav se po velikosti morda ne morejo primerjati z mapami Battlefielda. Vse od meglenih bojnih planjav pa do zasneženih gozdov ima pridih življenja in nemalokrat srečate tudi uničene tanke ter kraterje, ki služijo tudi kot kritje. Kot velja za orožja, tudi tu kakšna mapa več ne bi bila odveč, saj sem v svojih šestih urah igranja igral na vsaki izmed njih in jih vsaj približno poznam.
Grafično ima igra svoje dobre in slabe strani. Vsekakor ne izgleda slabo, ampak prav tako ni nikakršen prikaz kvalitete. Uporablja isti pogon kot Insurgency, Valve Source, ki že kaže rahle znake zastarelosti. Tako so nekatere teksture manj podrobne, kot bi pričakovali; vse lokacije pa izgledajo rahlo zamegljeno (morda je to namenska odločitev glede na obdobje, ampak mi ni preveč všeč). Animacije pa so zato solidne in tudi z grafične plati igra občasno preseneti – sploh ognjemetalec ob peki sovražnikov izgleda izvrstno. Skratka, od Insurgency se z grafične plati ni preveč spremenilo, razen obdobij in vsega, kar k temu spada. Presenetljivo mi je na malo starejši, a še vedno precej zmogljivi grafični kartici AMD 7950, včasih prišlo do padcev vse do 30 sličic, čeprav je večino časa igra gladko delovala na 60. Z zvočne plati pa je Day of Infamy izvrsten, sploh dretje generalov ob začetku bitk je pogosto zabavno in se nikoli ne “postara”. Prav tako je tudi zvok orožij eden najboljših, kar sem jih slišal v svetu streljačin in bo prišel do izraza – sploh, če imate slušalke s 7.1 prostorskim zvokom.
Zaključek
Kaj sem torej ugotovil? Zagotovo gre za eno najboljših večigralskih streljačin tega leta; igranje je zabavno, ravnanje z orožji izvrstno in zraven je prisotnega tudi več realizma kot pri podobnih igrah. Z grafične plati sicer ne gre za nikakršen presežek, ampak glede na temačno, megleno obdobje druge svetovne vojne se je vsekakor lahko vživeti v škornje soldata ene izmed treh frakcij. Edina stvar, ki me skrbi, je daljnoročna privlačnost, saj igralec nima nikakršne motivacije v obliki nagrad, ki bi ga gnale k vsakodnevni prijavi. Zato pa je igranje dovolj zabavno in unikatno, da Day of Infamy vseeno vidim med imeni, ki se bodo pogosto pojavile na temah najboljših streljačin tega obdobja. Povrh ima še podporo za modifikacije – češnja na torti.
Po več ugibanjih in špekulacijah je končno uradno – Call of Duty: WWII bo za PC, PS4 in Xbox One izšel 3. novembra 2017. In domneve, da se igra dogaja v času druge svetovne vojne, so resnične. Skupaj z datumom izida smo dobili tudi prvi napovednik in pet slik, ki potrjujejo vse detajle iz prejšnjega tedna. V napovedniku vidimo del misije iz Normandije in potek bitke preko Evrope, skozi Belgijo in vse do Nemčije. Prednaročilo za Call of Duty WW2 že sprejemajo na EIGRE.si!
V tem delu franšize bomo spremljali ameriško 1. divizijo med bojem po evropskih tleh; vse od invazije Normandije pa do Ardenske ofenzive (Battle of the Bulge). Najverjetneje bomo skozi igro spremljali mladega in neizkušenega vojaka Danielsa. Bo pa tudi misija, v kateri bomo stopili v čevlje ženske, ki se bojuje na strani Francoskega odporniškega gibanja.
Za dodatek so nas podražili še z informacijami dveh misij. Prva je “Normandy“, kjer bomo iz čolna napadli Omaha plažo in poskušali premagati sovražnikovo obrambo. Druga je pa “Hürtgen Forest“, ki se dogaja na nemški meji, kjer nemška vojska uporabi drevesne bombe, s katerimi odlomijo krošnjo in leseni šrapneli zasujejo zavezniško vojsko. Ko je tvoja enota zdesetkana s strani artilerije, gozd okoli tebe eksplodira.
Več o več igralskem načinu bomo izvedeli junija; vemo pa že, da bo obstajal “zombie” način igre in še trije drugi načini. Prvi način je “War“, kjer se bojujejo zavezniki proti silam osi. Drugi način je “Divisions“, v katerem ustvarimo svojega vojaka in ga prijavimo v divizijo, kjer napreduje skozi različne čine. Zadnji način za katerega vemo, je “Headquarters“. Beta bo na voljo pred izidom igre, vendar se o datumu ni nič govorilo. Potrjeno je, da bo igralec Josh Duhamel v igri igral kot tehnični narednik William Pierson.
Že dolgo časa nisem bil tako navdušen nad Call of Duty igro in – končno – smo pristaši dobre stare streljačine na temo druge svetovne vojne prišli na svoj račun. Napovedniki zgleda odlično in od igre ne pričakujem nič manj. Prednaročilo za Call of Duty WW2 že sprejemajo na EIGRE.si!
Originalna Call of Duty igra je bil izdana davnega leta 2003, postavljena pa je bila v samo središče najbolj brutalnega konflikta v človeški zgodovini. Pomenila je začetek ene izmed najbolj popularnih franšiz v zgodovini, ki je odpeljala igralce skozi več obdobij. Prednaročilo za Call of Duty WW2 že sprejemajo na EIGRE.si!
To igro, ki je vse skupaj začela, je izdelalo razvojno podjetje Infinity Ward. Njen takratni slogan je bil: “In war, no one fights alone,” s čimer so poudarili pomembnost vojakov v svoji bližini. Med igro se igralec nenehno bori z ramo ob rami z vojaškimi prijatelji – vse do dneva D in naprej.
Call of Duty je predstavil koncepte, kot so zavezniki z AI (umetna inteligenca oz. računalnik), ki se bojujejo skupaj, in šok med eksplozijo granate, ki povzroči zamegljen vid in zvonjenje v ušesih. Igro so sprejeli s široko odprtimi rokami in kritičnim odobravanjem, kar lahko pokaže tudi nagrada “Game of the Year“.
Igra se prične leta 1944, ko vojna divja s polnim zamahom. Igralca ponese skozi več zgodb in kampanj, v različne vloge in uniforme zavezniških sil. Pričnemo z ameriško kampanjo, v kateri stopimo v škornje pripadnika 506. padalske pehotne divizije na začetnem treningu. Kasneje nas ponese na noč dneva D, kjer sredi Normandije skočimo s padalom, se pridružimo pomešani enoti, začnemo napadati sovražnika in pričnemo svoj boj skozi Francijo.
V britanski kampanji igramo kot narednik Evans iz 6. padalske divizije. Tudi tokrat uspešno doskočimo na dan D v jutranjih urah, 6. junija 1944. Evans se pridruži Captainu Priceu, ki se v franšizi večkrat pojavi (Captain Price iz Modern Warfare je njegov vnuk). Evans se bojuje preko Francije ob strani svojih kolegov vojakov, na nemški bojni ladji pa vse do Nemčije in sodeluje v več pomembnih misijah.
Zadnja kampanja je sovjetska, ki jo začnemo z bitko za Stalingrad kot vojak Voronin. Bitko ponesemo iz Stalingrada vse do Berlina. Vmes poveljujemo tanku, se izogibamo ostrostrelcem in se pridružimo 105. strelski diviziji, ko napadejo “Reichstag”, 30. aprila 1945.
United Offensive je prvi dodatek za Call of Duty, ki je bil izdan leta 2004. Igralec se vrne k ameriški, britanski in sovjetski kampanji in tokrat igra v okviru različnih skupin vojakov in obišče nekaj najbolj poznanih bitk druge svetovne vojne, vključno z bitko pri Bulgu, bitko pri Kursku in invazijo Sicilije.
Ko nadaljujemo odkrivanje franšize in raziskovanje druge svetovne vojne, izvemo da je United Offensive več kot le dodatek; je igra z robustnim in inovativnim večigralskim načinom. Doda tudi funkcije, kot so tekanje in zakasnjeno metanje granat, doda tudi vozila in veliko večje večigralske mape.
Call of Duty: Finest Hour je bil prav tako izdan leta 2004, samo nekaj mesecev po United Offensive. Tokrat se igra začne na vzhodni fronti, igralec je vojak Aleksandr Sokolov, ki se bojuje v Stalingradu. Kasnejše misije nas popeljejo do britanske kampanje, kjer spremljamo Edwarda Carlyla v bitki z njegovo enoto v severni Afriki. Za konec se pa pridružimo še ameriški kampanji kot poročnik 1. pehotne divizije s Chuckom Walkerjem, ko se zavezniki zopet poskušajo združiti po neuspešni operaciji Market Garden.
Naslednica prvotne igre je Call of Duty 2 v letu 2005. Še vedno je igra postavljena v čas druge svetovne vojne in igralca še enkrat pošlje v uniforme več vojakov; Američanov, Britancev, Sovjetov in na bojne položaje, kjer se bojujejo s svojimi kolegi.
Nove misije zasedajo dogodke, kot so invazija Normandije (dan D) in bitka za Stalingrad; prvič v seriji pa tudi v severno Afriko, kjer se igralec preizkusi v drugi bitki za El Alamein, ki pomeni prelomno točko za Britance in zaveznike. Igra doživi vrhunec, ko z Američani prečkamo reko Ren in začnemo s potiskanjem sovražnika v notranjost Nemčije.
Call of Duty 2 ponovno vključi Captain Pricea iz originalne igre, kjer je mogoče razširiti britansko kampanjo. Tokrat pa je on tvoj poveljujoči, medtem ko igralci igramo kot narednik John Davis iz 7. britanske oklepne divizije v severni Afriki.
Call of Duty 2: Big Red One je prva igra, ki jo je razvilo podjetje Treyarch in je izšla leta 2005. Prvič v Call of Duty igrah, je bil igralni način osredotočen na eno samo enoto iz ameriške 1. pehotne divizije pod vzdevkom “Big Red One”, saj so našitki na uniformi velike rdeče 1.
Igralec ves čas igra kot vojak Roland Roger, ki se bori vse od Afrike pa do same Nemčije kot član Fox enote. Med igro postane povišan v desetnika in kasneje v narednika. Skozi to zgodovinsko potovanje se boste pridružili bitki za Oran, operaciji Husky in dnevu D.
Čeprav večinoma igramo v vlogi Rogerja, je zgodba osredotočena na zvezo med njim in njegovimi kolegi, medtem ko jih spremljamo, kako se starajo, napredujejo in v nekaterih primerih ne preživijo misije.
Razvijalci Treyarch so leta 2006 pripravili igro Call of Duty 3. Igra se osredotoči na dogodke po tem, ko so zavezniki zavzeli krvavo obalo Normandije. Sledi eni večji kampanji, kjer zavezniške sile potiskajo v notranjost Francije. Igralec stopi v škornje vojakov ameriške, britanske, kanadske in poljske vojske preko več različnih misij.
V igri najdemo narednika Jamesa Doyla in majorja Geralda Ingrama, člana britanske Specialne zračne službe, ki sta bila prisotna že v igri Call of Duty: United Offensive. Igra doda posebne boje na blizu in uvede razrede (klase) v večigralskem načinu.
Tokrat nas franšiza popelje na popolnoma nov oder druge svetovne vojne z igro Call of Duty: World at War, ki jo je razvilo podjetje Treyarch leta 2008. Dogajanje je postavljeno na Pacifik in Vzhodno fronto med drugo svetovno vojno, kjer pridružimo ameriški in sovjetski kampanji.
Kot Američan prevzamemo vlogo vojaka Millerja pri bitki za Peleliu in naprej, medtem ko pri Sovjetih spet začnemo z bitko za Stalingrad, kjer nas igra predstavi vojaku Dimitru Petrenkovu in naredniku Viktorju Reznovu. Vam imeni zvenita znani? Ja, pojavijo se tudi v seriji Black Ops.
Tokrat so vključili tudi Treyarchov, sedaj neznani, zombie igralni način.
Letos (2017), 9 let po zadnji igri, ki se je dogajala med drugo svetovno vojno, pa se razvijalci Sledgehammer Games vračajo z novim delom te popularne franšize, ki so ga imenovali Call of Duty: WWII. Več o njej lahko izveste danes, 26. 4. 2017 v prenosu v živo, ob 19. uri. Prednaročilo za Call of Duty WW2 že sprejemajo na EIGRE.si!