Serijo Mythic Quest sem začel spremljati ob njenem izidu leta 2020 in spomnim se, da mi je bila stvar takrat všeč, saj se je dokaj dobro lotila igričarske industrije ter razvoja popularnega MMO-ja Mythic Quest, ki je v začetnih epizodah dobival novo razširitev Raven’s Banquet. Igralna zasedba je bila dobra in komedija na visoki ravni, zato mi je bilo bizarno, da sem stvar nehal spremljati v nekje 2. sezoni in nato na njo kar nekako pozabil, dokler mi ni pred kratkim Apple TV+ obudil spomine na njo, saj se pripravlja na lansiranje 4. sezone.
Nove epizode tako prihajajo po dvoletnem zamiku in ekipa, ki jo vodita karizmatični kreativni režiser Ian Grimm (Rob McElhenney) ter ljubka programerka Poppy Li (Charlotte Nicdao) sta se znašla pred novimi izzivi, saj jim težave dela njihova nova popularna igra Playpen, ki je nekakšna kopija Robloxa in se tudi v izmišljenem svetu serije sooča s problemom izkoriščanja otrok. Ian je ob tem zaobjel tudi umetno inteligenco in spočel svojega navideznega avatarja, med razvojem iger pa se bodo med člani ekip pojavile nove napetosti.
4. sezona je videti presneto zabavno in sam sem že začel s ponovnim ogledom celotne serije in po prvih epizodah se zopet praskam po glavi in se sprašujem: “Zakaj sem že nehal spremljati tole zadevo?”. Časa za ponoven ogled imam dovolj, saj so epizode dokaj kratke, nova sezona pa ima planiran izid za 29. januar.
Mythic Quest pa se je vmes tudi razširil. Marca namreč na spored prihaja ločena serija Side Quest, ki se dogaja v istem svetu, le da se bo ta osredotočila na življenja igralcev, ki so odvisni od preigravanja tega popularnega MMO-ja. Side Quest bo vseboval samo 4 epizode, obe seriji pa bomo lahko spremljali samo preko pretočnega servisa Apple TV+.
Podjetje Nvidia je že večkrat izrazilo mnenje, da bo umetna inteligenca povsem spremenila naše dojemanje iger in te svoje načrte so zdaj malce bolje izrazili ob napovedi sveže generacije grafičnih kartic, ki bodo poleg močnejših strojnih zmogljivosti višje sličice na sekundo dosegle preko umetnopametnih algoritmov.
Ti se bodo preselili tudi v igre in to preko nove umetne inteligence Nvidia Ace. To ni več samo neka prototipna ideja, saj je Nvidia stopila v partnerstvo z razvijalcem Kraftonom in skupaj nameravata v večigralsko igro PUBG pripeljati prve umetnopametne soigralce, ki jih bomo med igranjem klicali po vzdevku “Ally”.
Te kompanjone, podprte z umetno inteligenco, je Krafton označil za CPC-je in v PUBG-ju jih bomo lahko priklicali preko glasovnih komand, napredni algoritmi pa naj bi iz njih ustvarili bote, ki pa se bodo obnašali kot živi soigralci. Z njimi se bomo lahko pogovarjali in koordinirali strategijo, ki nas bo privedla do ultimativne zmage. V zgornjem posnetku lahko vidimo praktičen primer takšnega sodelovanja, kjer igralec Allyju naroči iskanje streliva, nakar ga še vpokliče, da mu pripelje vozilo. Ally ne bo tam samo zato, da bo stregel vašim željam, saj se bo znal tudi streljati, nakar dvojec igralcev na koncu proslavi skupno zmago.
Krafton bo Nvidia Ace pripeljal tudi v svojo prihajajočo igro inZoi, ki velja za trenutno največjega konkurenta igri The Sims. Simčki se bodo tule imenovali Zoiji in umetna inteligenca jim bo vdihnila samosvoje osebnosti, nakar bodo sami od sebe sledili modnim trendom in bodo znali okoli mesta tudi širiti govorice.
Ločeno je Nvidia pokazali tudi prototipni demo v igri MIR5, ki je videti kot MMO in v tem primeru je bila v raid šefa nameščena umetna inteligenca Ace. S tem smo dobili zanimiv vpogled v prihodnost takšnih večigralskih izkušenj, kjer se bo šef učil na svojih napakah in bo sčasoma postal veliko težji, kar bi pomenilo, da bi v MMO-ju gilde morale neprestano spreminjati svojo strategijo in posledično tudi opremo.
Kako se bodo vse te stvari obnesle v praksi bo treba še videti, a nekateri igralci že zdaj izražajo pomisleke. Ace ima vsekakor potencial v enoigralskih igrah tipa inZoi, a v večigralstvu so stvari drugačne. Ni denimo znano, kako učinkovit bo Ace pri streljanju v PUBG-ju in če ne bodo takšni računalniško vodeni igralci v bistvu goljufija, ki bo znala s kirurško preciznostjo odstranjevati prave živeče igralce. Tudi MMO poskus je samo na papirju videti zanimiv, v praksi pa bi igralci znali hitro postati jezni, če bi nek šef postal nepremagljiv in s tem ne bi mogli izpolniti svojih fantazijskih želja.
Krafton je za zdaj edini večji razvijalec, ki dejansko razmišlja o vpeljavi teh idej v svoje igre, a kakšnih datumov glede tega še ni izdal.
Odkrito povedano je od zgodnjih dni, ko je na trgu prenosnih PC naprav za igranje sameval samo Valve s svojim Steam Deckom, ven prišlo ali pa je napovedanih že toliko podobnih izdelkov, da počasi stvar postaja podobna prenosnikom, kjer je teh stvari toliko, da preprosto ne moreš popisati vseh. Zato se bomo osredotočili samo na tiste bolj obetajoče izdelke in med te zagotovo lahko prištejemo Lenovov novi produkt Legion Go S, ki je prej obstajal samo kot govorica, na sejmu CES 2025 pa ga je podjetje tudi uradno potrdilo.
A govorice niso zajele čisto vseh informacij, saj bo Legion Go S na voljo v dveh različicah: beli, ki bo poganjala operacijski sistem Windows 11 in črni, na kateri bo brnel operacijski sistem SteamOS.
Slednji je seveda za splošno publiko bolj interesanten, saj bo poleg Steam Decka tole postala prva naprava, ki bo na sebi nosila SteamOS in kot vemo je ta kot naročen za prenosne vode, saj lahko elegantno dostopamo do vseh svojih iger, nakar za kakšna bolj napredna opravila enostavno preklopimo v Linux. Ta operacijski sistem je seveda tudi voda na mlin razvijalca Valve, saj bodo te naprave v svoji srži nosile njihovo trgovino Steam in navsezadnje je tudi namen Steam Decka k sebi privabiti čim več uporabnikov, ki bodo nato igre kupovali preko te digitalne tržnice.
Lenovo Legion Go S bo na voljo v več različicah, ki se bodo razlikovale glede na vdelano strojno opremo. Pri vseh bo zaslon zdaj malce manjši, saj boste gledali v zaslon premera 8 palcev in to v manjši ločljivosti 1920 x 1200. Tip zaslona bo še vedno LCD, osveževanje bo zdaj 120 Hz namesto 144 Hz in posloviti se bo treba od odstranljivih kontrolerjev. A druge stvari so še vedno impresivne in so celo nadgrajene – najmočnejša različica bo denimo držala novo čipovje AMD Ryzen Z2 Go, ki ga bomo lahko sparili z 32 GB pomnilnika in 1 TB velikim SSD-jem, za to pa je zaenkrat postavljena cena 729,99 $ in bo izšla že enkrat ta mesec.
Na voljo bodo tudi cenejše edicije. Ena od njih bo vsebovala enako čipovje, a bo na sebi nosila zgolj 16 GB pomnilnika, za to pa bo treba odšteti 599 $ – če se boste tule odrekli operacijskemu sistemu Windows 11 in se raje zavezali na SteamOS, potem bo cena padla na še nižjih 499 dolarjev. Slaba novica je zgolj to, da bo ta cenejše verzija v prodajo stopila šele enkrat maja.
Lenovo je na svoji uradni strani napovedal tudi pravega naslednika naprave Legion Go, ki ji zaenkrat še niso nataknili imena. Ta bo v vseh pogledih naprednejših od do sedaj izdanih naprav in čeprav specifikacije še niso povsem dorečene, je že zdaj znano, da bomo gor gledali procesor AMD Ryzen Z2 Extreme, 32 GB 7500 Mhz LPDDR5X pomnilnika in ogromen, 8,8 palcev velik OLED zaslon, ki bo podpiral osveževanje slike pri 144 Hz in bo hkrati držal tehnologijo VRR, naprava pa naj bi na trg prispela še enkrat v 2025.
Nekaj časa smo praktično vsako leto dobili nov del franšize Assassin’s Creed, kar ni takšno presenečenje, saj gre za najbolj dobičkonosno serijo, ki si jo lasti Ubisoft. Zato je kar malce presenetljivo, da je letos mineva že 5. leto od zadnjega večjega poglavja Valhalla, ki nas je leta 2020 odpeljal raziskovati vikinško kulturo, nakar se je Ubisoft odločil, da potrebuje franšiza nekaj prenove, ki jo zdaj namerava dostaviti sveži del Shadows.
O tem smo že večkrat pisali in zadnja večja novica se je tikala prestavitve izida, saj se je založnik odločil po bolj slabih finančnih rezultatih iger Avatar: Frontiers of Pandora in Star Wars: Outlaws za nov Assassin’s Creed vzeti več časa in bolje dodelati igralno formulo. Kot vemo bomo v Shadows lahko preklapljali med dvema glavnima junakoma Naoe in Yasuke, vsak pa bo imel svoje moči in šibkosti.
Razvijalec je včeraj med nas podelil nov igralni posnetek, ki se osredotoči na lik Naoe in na prenovljeni sistem plezanja in premagovanja ovir, ki ga lahko označimo tudi s tujko “parkour”.
Naoe je gibčna bojevnica shinobi, ki se najbolje znajde sredi teme in njena specialiteta je to, da se lahko sovražniku prikrade za hrbet in ga potihem odstrani iz tega sveta. Za te namene se mora dobro znajti med plezanjem in skakanjem po strehah in v Shadows je vse to videti precej bolj elegantno kot pa v preteklih delih. Na uradnem blogu je Ubisoft zapisal, da bo sistem plezanja spominjal na bolj zgodnje dele te franšize, kjer je lahko naš lik splezal samo po stenah, ki so imela dejanska oprijemališča, medtem ko smo kasneje lahko splezali na praktično vsako površino.
Parkour bo tako v Shadows bolj napreden, saj bo treba razmišljati, kam splezati, v posnetku pa vidimo, da nam bo pri tem pomagala tudi igra, saj bomo marsikje opazili rumeno barvo, ki je postala nekakšen sodoben pomočnik modernih videoiger. Naoe bo velikokrat tudi skočila iz višjih delov in takrat bo treba pritisniti gumb tik pred pristankom in tako bomo pomagali neslišnemu pristajanju, kar nam bo pomagalo pri prikritem odstranjevanju tarč.
Assassin’s Creed Shadows se počasi oblikuje v lep razvoj franšize in prsti nas že malce srbijo zaradi želje po dejanskem igranju. Priložnost za to bomo dobili čez dober mesec, saj igra izide 14. februarja.
Kar malce težko verjamemo, da bomo čez en teden obeležili že dve leti odkar nas je pozdravila 1. sezona popularne serije The Last of Us, a to je pač zdaj nova realnost in če smo včasih pri serijah nove epizode gledali vsako tekoče leto, je zdaj ta razmak postal večji – HBO je včeraj denimo napovedal, da bo 2. sezona The Last of Us izšla aprila, tako da bo med obema sezona preteklo okoli 27 mesecev.
To je enormna količina časa in glede na vso vsebino, ki jo dandanes konzumiramo, vam nihče ne bi zameril, če bi vmes pozabili dogodke iz 1. sezone, morda pa ste eden od tistih, ki te sploh ni pogledal in ste si vsebino raje prihranili, da jo lahko zdaj pogledate na mah.
Veterani iger ste z zgodbo že dobro seznanjeni in dobro veste, da bo 2. sezona postala še bolj krvava in temačna. Po zaključku 1. sezone je Joel (Pedro Pascal) rešil Ellie (Bella Ramsey) pred gotovo smrtjo, pa čeprav bi ta znala pomagati človeštvu in ga rešiti zombijaške kuge. To odnos glavnih dveh likov dodobra zakomplicira in medtem ko bomo raziskovali te napetosti in spremljali Ellie med njenim odraščanjem in podoživljanjem njene prve romance, nas obenem čaka gledanje vzporedne zgodbe novega in zelo pomembnega lika Abby (Kaitlyn Dever), ki ima iz prvih epizod neporavnane račune in išče svoje maščevanje. Vse to bo pospremljeno z obilo akcije, ki je bila v prvi sezoni brutalna, v 2. sezoni pa nas čaka vsaj ena scena, ki bo razpolovila publiko in te pustila šokirane.
Prva sezona serije je pokrila dogodke iz prve igre in nekatere od teh razširila, druga sezona pa bo v tem pogledu malce drugačna. Vodja serije Craig Mazin je v intervjuju že povedal, da je zgodba druge igre preveč obsežna in da je morda ne bodo zmožni dokončati niti v dveh sezonah. Prav tako si bodo pri nadaljnjem pripovedovanju zgodbe vzeli malce več svobode, tako da bomo gledali v bolj razširjene dogodke druge igre. Seveda je za to krivo tudi dejstvo, da več kot dveh iger nismo dobili in če želi HBO iz te igričarske povesti iztisniti več soka, potem bo moral že izdano vsebino raztegniti na več sezon – originalni avtor iger Naughty Dog glede potencialne tretje igre ni najavil ničesar in trenutno dela na znanstveno-fantastični igri Intergalactic: The Heretic Prophet.
2. sezona serije The Last of Us na spored pretočnega servisa Max prihaja letos aprila, skupno pa bo štela 7 epizod.
Večmesečnih ugibanj glede nove generacije grafičnih kartic izpod podjetja Nvidia je končno konec, saj je na sejmu pred kratkim na oder stopil direktor Jensen Huang, ki se enostavno ne more ločiti od svojih prepoznanih usnjenih jopičev, in najavil novo serijo grafik, ki jih bo kronala grafična kartica RTX 5090.
Jensen je bil na odru seveda poln hval na račun nove serije grafičnih kartic, ki je na papirju po specifikacijah v vseh pogledih močnejša od prejšnje generacije. Tu so tenzorska jedra 5. generacije, izboljšana podpora za ray tracing in nadgrajeni grafični pomnilnik GDDR7.
Glede pomnilnika so dolgo krožile govorice, saj je Nvidia z njim bila v prejšnji generaciji dokaj škrta in še vedno je proizvajala grafike, ki so na sebi držale vsega 8 GB pomnilnika, kar je za sodobne AAA igre odločno premalo. Nove grafične kartice bodo sicer izboljšane v tem pogledu, da bodo vse od njih posedovale izboljšan pomnilnik GDDR7, a na splošno kaj preveč radodarni z njegovo količino ne bodo bili. RTX 5070 bo na sebi držal 12 GB pomnilnika, medtem ko bosta kartici RTX 5070 Ti in 5080 na sebi nosili 16 GB. Najmočnejša bo seveda grafična kartica RTX 5090, ki bo imela pripojenih 32 GB pomnilnika, kar je veliko več od prvaka prejšnje generacije RTX 4090, ki je vseboval 24 GB pomnilnika tipa GDDR6X.
Nvidia je na oder pripeljala tudi nekaj grafov, ki kažejo razlike v primerjavi s prejšnjo generacijo grafičnih kartic, a ti so praktično povsem nekoristni. Primerjave namreč niso povsem poštene, kar je zapisano tudi v drobnem tisku: novejša serija je namreč imela vklopljeno tehnologijo “Multi Frame Generation”, ki je v pri teh testih izrisala 4x več dodatnih sličic, medtem ko je pri grafikah RTX 3090 bil vklopljen samo navaden “Frame Generation”, ki zna izrisati eno dodatno sličico in “Multi Frame Generation” ne podpira. Rezultati so bili tako seveda močno nagnjeni v korist novejše generacije grafičnih kartic in zato je treba Jensenove besede, da RTX 5070 dostavi enako moč kot RTX 4090, a za veliko nižjo ceni, jemati z rezervo. Prave razlike bomo videli šele v neodvisnih testih, kjer se bodo grafike lahko spopadle na bolj poštenih primerjavah, a vseeno gre pričakovati, da bo trenutna generacija zaradi izboljšanega preračunavanja slike prikazala bolj impresivno celokupno sliko.
Nvidia je najavila tudi cene in odkrito povedano sem pričakoval veliko višje zneske. Napovedane so bile sicer samo cene v dolarjih brez davka, a tudi iz teh si lahko ustvarimo dobro sliko končnega zneska. RTX 5070 se bo prodajal za 549 $, vendar se boste pri tem morali zadovoljiti s samo 12 GB pomnilnika, kar je za današnje dni nekam premalo. Nvidia sicer pravi, da nova generacija kartic podpira delovanje umetne inteligence znotraj senčnikov, kar omogoča 7x stiskanje tekstur. To bi znalo pomeniti, da bo tudi 12 GB pomnilnika dovolj za tiste najbolj intenzivne grafične igre, a seveda bo na končno oceno treba počakati, ko bodo zagnani neodvisni testi.
Bolj priporočljiv je nakup kartice RTX 5070 Ti, ki sicer stane 749 $, a v sebi že drži 16 GB pomnilnika, kar bi vam znalo zadostovati za naslednjih nekaj let. Potem je tu še močnejša kartica RTX 5080, ki zase zahteva 999 dolarjev in najdražji in hkrati najmočnejši model RTX 5090, ki bo zase zahteval 1999 $. Vse te cene bodo v Sloveniji seveda precej višje, a zaenkrat niso znane – na nemški strani je sicer našteta grafična kartica RTX 5080 in to po ceni 1.169 €.
Grafični kartici RTX 5090 in 5080 bosta na voljo od 30. januarja dalje, medtem ko bosta RTX 5070 Ti in RTX 5070 v prodajo skočili enkrat februarja.
Prihodnost vseh iger tiči znotraj takšnega ali drugačnega preračunavanja slike. To je zdaj jasno, saj nekateri razvijalci že pri objavi strojnih zadev za svoj prihajajoči naslov zraven pripišejo, da lahko sprejemljive sličice na sekundo dobimo samo preko vklopa tehnologij DLSS, FSR ali XeSS, nakar se stvari dodatno zakomplicirajo, če se želimo pozabavati še z naprednim osvetljevanjem preko ray tracinga.
Podjetje Nvidia je za zahtevno tehnologijo ray tracing iznašlo tehnologijo “Frame Generation”, ta pa je bila strojno pospešena in je znala izrisati dodatno sličico pri generiranju slike. To je pomenilo, da smo lahko na takšen način podvojili sličice na sekundo, tako da je morala grafična kartica z golo močjo doseči le mejo 30 sličic na sekundo, nakar smo vklopili Frame Generation in ta številka je skočila na 60.
Nvidia je zdaj to tehnologijo še dopolnila in včeraj najavila novo verzijo, ki bo nosila ime “Multi Frame Generation”. V praksi ta deluje enako kot prejšnja, le da je zdaj zmožna izrisati več dodatnih sličic in Nvidia se hvali, da lahko tako dobimo 8x višje sličice na sekundo, kot pa bi jih dobili brez te tehnologije. Nvidia je za te namene pokazala kratki video, ki primerja vse DLSS tehnologije do sedaj in pri zadnji lahko vidimo več kot 240 sličic na sekundo – seveda z razlogom gledam v povsem statični zaslon in rezultati bodo najbrž malce drugačni, ko se bomo sprehajali sredi gneče v igri Cyberpunk 2077.
Ta novost deluje v spregi s prenovljeno tehnologijo DLSS 4, ki bo tudi optimizirala ray tracing, DLAA in samo preračunavanje slike DLSS, hkrati pa bomo s tem dobili bolj odzivno igranje in kvalitetnejšo sliko.
Vse sicer ni tako rožnato. DLSS 4 bo sicer na voljo na vseh generacijah RTX grafičnih kartic, a nova tehnologija “Multi Frame Generation” bo zavezan samo sveže predstavljeni seriji, ki zaenkrat objema kartice RTX 5070, RTX 5070 Ti, RTX 5080 in RTX 5090, zaradi česar je zdaj dve leti star RTX 4090 zastaran produkt, ki se mora zadovoljiti s samo standardnim podvajanjem sličic na sekundo.
Sejem CES 2025 je zdaj v polnem zagonu in na oder so stopila tudi največja podjetja, ki pridno delajo na novih strojnih delih igričarskih mašin. Tako je svoje prihajajoče izdelke razkrilo tudi podjetje AMD, ki pa se je zgleda v zadnjem trenutku premislilo in njihova konferenca je bila bolj skromna od pričakovane.
Novinarji so bili namreč pripravljeni, da AMD razkrije novo generacijo grafičnih kartic, ki bo delovala na njihovi arhitekturi RDNA 4 in čeprav je podjetje resda te grafike najavilo, ob njih ni zapisalo nobenih pomembnih specifikacij. Na konferenci smo izvedeli le to, da bodo RDNA 4 kartice malce spremenile imenovanje in čeprav je bila prejšnja generacija grafični kartic označena s serijo 7000, bo aktualna skočila v številko 9000. Uradno sta tako bili najavljeni samo grafični kartici RX 9070 XT in RX 9070, bolj podrobne specifikacije pa naj bi dobili v prihajajočih mesecih.
Je pa AMD povedal malce več glede ray tracinga, ki pri takšnih napovedih enostavno mora biti omenjen. RX 9070 in RX 9070 XT bosta vsebovali 3. generacijo AMD-jeve tehnologije za pospeševanje delovanja ray tracinga in pri tem bomo gledali v preračunavanje slike FSR 4. FSR je sicer skozi svojo zgodovino vedno nekoliko zaostajal za konkurenčnim DLSS-om, ki si ga lasti Nvidia, a je bil med igralci vseeno priljubljen, saj je deloval na praktično vseh generacijah grafičnih kartic. FSR 4 bo to zdaj spremenil, saj se bo zanašal na strojno pospeševanje, tako kot to dela Nvidia, minus pri temu pa je dejstvo, da bomo FSR 4 lahko izkusili samo preko najnovejše generacije AMD-jevih grafičnih kartic.
AMD je v svoji najavi še dodal, da bo nova tehnologija na voljo samo v igrah, ki podpirajo to novo tehnologijo preračunavanja slike in tudi tistih, ki v sebi držijo podporo za FSR 3.1, od teh pa je zaenkrat potrjen samo Call of Duty Black Ops 6.
Ljubitelji animejev imate zdaj že zagotovo polno mizo miniatur vaših priljubljenih likov, ki niso poceni in sčasoma zavzamejo lep delež vašega delovnega prostora. Podjetje Code 27 je zdaj dobilo idejo, da bi te stvari preselili v digitalno obliko in te podobice naredili še interaktivne, kar so zagotovo sanje marsikakšnega privrženca nad japonskimi risanimi podobicami.
Tako se je rodil projekt Character Livehouse in to je v bistvu izdelek v obliki tube, ki na sredini vsebuje mini oder, na njem pa preko zaslona ločljivosti 1200p zaživi vaša priljubljena anime dekla ali fant, ki ga lahko izberete iz nabora že vgrajenih podobic ali pa vnesete nekaj povsem svojega. Seveda je poanta takšne naprave, da oživijo liki iz popularnih animejev, a Code 27 si do teh ne lasti avtorskih pravic, zato to delo prepuščajo stranki, ki se ji s takšnimi legalnimi ovirami ni treba ukvarjati.
Torej, kaj vam je s takšno napravo sploh početi? Poleg samega občudovanja svoje digitalne stvaritve vsebuje naprava tudi kamero, tako da zna zaznati vaše gibe, digitalni avatar pa se nato odziva na vaše vnose, tako da lahko za vas zapleše, vas pozdravi ob bujenju in vas potolaži ob neuspešnih večigralskih spopadih. Predvsem je Character Livehouse tam zato, da popestri vaš vsakdan in preko RGB osvetlitve se prav dobro znajde v vsakem prostoru.
Naprava vsebuje tudi umetno inteligenco, tako da lahko avatarju preko aplikacije natančno prilagodite njegovo osebnost in se lahko tako posledično z njim tudi pogovarjate, nakar svojo kreacijo podelite med druge uporabnike. Podprta je tudi zvočna komunikacija in svoje model lahko natrenirate na določenem glasu, tako da si na ta način resnično lahko poustvarite določen anime lik, ki nato spregovori v slogu svojega glasovnega igralca.
Uradna spletna stran zaenkrat omogoča prijavo za prednaročila, Character Livehouse pa naj bi najprej stopil v program Kickstarter, kjer bodo kreatorji za izdelek zahtevali med 400 in 500 dolarji.
Spomnim se časov, kjer se je ob porajanju vsesplošno povezljivosti Bluetooth in Wi-Fi naselil v praktično vsak izdelek. Takrat so bile te stvari smešne, dandanes pa ni nič nenavadnega, če hladilnike povezujemo na medmrežje in morda je zdaj nastopil čas, da se tehnologija preseli še v bolj nenavadne stvari kot je denimo pribor za kosila.
Trenutno v Las Vegasu poteka sejem CES 2025 in na njem je svoj prostor našlo tudi malo podjetje Kirin Holdings, ki pa ima velike ideje, saj namerava preko svoje napredne električne žlice povsem spremeniti naše navade obedov.
Ideja te žlice se sliši predobra, da bi bila resnična, saj lahko preko gumba na žlici jedi dodamo bolj slan okus in to brez tega, da bi v njo dejansko sol. Kirin pravi, da namesto tega žlica spusti blagi električni tok za koncentriranje molekul natrijevih ionov in tako jed postane bolj slana, brez da bi v njo dodajali natrij. Tako lahko jeste bolj zdravo, hkrati pa se lahko pri kosilu in prošnji za dodatno sol izognete grdim pogledom vašega partnerja!
Kirin je japonsko podjetje in tale jed je bila spočeta na račun dejstva, da Japonci zaužijejo dvakrat več soli kot pa jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Žlica je tako na domačih tleh že zaživela na domačih tleh in to po ceni dobrih 120 €, podjetje pa želi zdaj ta svoj izdelek preseliti tudi na mednarodni trg.
Vsak lastnik robotskega sesalnika pozna tisti zvok, ko ta naprava med čiščenjem naleti na nek nepričakovan predmet, nakar tega posesa vase in začne iz sebe izdajati nenavadne zvoke, zato je treba robotskemu prijateljčku čim prej prihiteti na pomoč. Osebno živim z dvema mačkoma, tako da so take peripetíje pogost pojav, saj se občasno na tleh najde kakšna pozabljena igračka ali prigrizek.
Podjetje Roborock že dolgo proizvaja svojo linijo robotskih sesalnik, njihov nov izdelek Saros Z70 pa se ne razlikuje samo od njihovih predhodnih izdelkov, ampak od celotne konkurence na sploh, saj na sebi vsebuje robotsko roko, ki lahko odstrani ravno takšne nadležne ovire in jih pospravi nekam na varno.
V praksi naj bi stvar delovala tako, da bo robot preko senzorjev, kamer in umetne inteligence lahko prepoznal takšne manjše ovire in hkrati preračunal, če jih lahko sploh dvigne. Roka, ki jo Roborock imenuje “OmniGrip”, lahko dvigne do 300 gramov, kar je dovolj za manjše igračke in nogavice in če sesalnik sreča takšno oviro, jo bo najprej zaobšel, nakar se bo vrnil in jo dvignil ter posesal pod njo, uporabnik pa bo lahko preko aplikacije določil, kam točno naj odloži takšne pozabljene predmete.
Roborock Saros Z70 ni samo nek prototipni izdelek, saj ga podjetje namerava poslati na trg še enkrat letos, cena pa zaenkrat še ni znana.
Pravijo, da po vsakem dežju vedno posije sonce in po izliti jezi v članku največjih igričarskih razočaranj leta 2024, je edino prav, da zapišemo tudi kako hvalnico na račun naslovov, ki so me lani najbolj prepričali v svojo kvaliteto.
Presenetljivo je bilo pisanje seznama najboljših iger težje od tistega, kjer sem na kup zbral kopico razočaranj, saj je bilo leto 2024 izjemno dobičkonosno glede zabavne igričarske vsebine, zaradi česar sta iz seznama na koncu izpadli igri Metaphor: ReFantazio in Black Myth: Wukong, a si zaslužita vsaj častni omembi. Metaphor je uvrstitve stala sicer zanimiva, a preveč razvlečena vsebina, medtem ko se je Black Myth za moje okuse preveč usmeril v golo pretepanje šefov, s tem pa je zanemaril raziskovanje stopenj, ki so za povrh vsebovale preveč nevidnih zidov.
Izbrana peterica naslovov tako po mojem mnenju predstavlja nekaj najboljšega, kar je iz sebe izvrglo leto 2024, aktualno leto pa zna biti še bolj vznemirljivo: navsezadnje se bo letos zgodil neverjeten trenutek, ko bomo dejansko dobili novo poglavje serije GTA, februar pa bo tako naphan z igrami, da me že zdaj bolijo prsti od kontrolerja.
5. Indiana Jones and the Great Circle
Legendarni arheolog Indiana Jones je sicer upravičeno ena najbolj prepoznavnih ikon filmskega sveta, a to slavo si je prislužil na račun originalne trilogije filmov. Žalostno je namreč dejstvo, da je Indy svoj zadnji res dober film dobil leta 1989, vse od takrat pa smo gledali v revna nadaljevanja, ki preprosto niso nosile čara originalnih pripovedi.
Krivico se je odločil popraviti razvijalec Machine Games, ki je preko igre Indiana Jones and the Great Circle lahko naredil tisto, kar sodobna tehnologija filmov preprosto ne more narediti: slavnemu arheologu natakniti obraz mlajšega Harrisona Forda in ga poslati na pot nove avanture, kjer ne manjka akcijskih sekvenc, dobrega humorja in odlične glasbene spremljave. Igra nas tako prepričljivo vrne v čas, ko so bile pripovedi bolj preproste in so slonele na karizmi Indyja, ki mu je v tej izkušnji glasilke superiorno posodil Troy Baker.
A ni vse samo v obujanju nostalgije, saj je zadeva tudi povsem dobra igra, ki dostavi dobro in raznoliko igralno formulo in čeprav smo najprej imeli pomisleke glede prvoosebnega pogleda, je Machine Games dokazal svoj talent in raziskovanje starodavnih templjev preko te perspektive naredil še bolj atmosferično.
4. Astro Bot
Prepoznavna ikona Sonyjevih iger si je na letošnji podelitvi The Game Awards prislužila krono najboljše igre leta in čeprav je na naši lestvici ne bomo uvrstili tako visoko, je vseeno treba omeniti, da je tole zagotovo ena najboljših iger leta 2024.
Ne moremo sicer mimo tega, da je celotna kampanja v bistvu oglas za Sonyjev raznovrsten katalog iger in med igranjem bi si želeli malce več težavnosti. Vendar Astro Bot te minuse zlahka odtehta na račun svoje originalnosti, saj tako raznolike platformščine že dolgo nismo ugledali in praktično vsaka stopnja te preseneti z neko novo igralno mehaniko, ki za povrh še dobro izkoristi naprednosti igralnega ploščka DualSense.
Razvijalec Team ASOBI je znova dokazal svoj talent in zdaj je res čas, da se usmerijo v izdelavo povsem originalne franšize, kjer se studiu ne bo treba mučiti z oglaševanjem Sonyjeve strojne opreme, ampak se bo lahko osredotočil zgolj na pisanje dobre zgodbe in ustvarjanje prepričljivega igralnega sveta.
3. Like a Dragon: Infinite Wealth
Osebno se ne bi opredelil za zvestega oboževalca serij iger Yakuza, ki jih je nato razvijalec RGG prekrstil v Like a Dragon. Kljub temu, da sem že večkrat poskusil igrati bolj zgodnje igre tipa Yakuza 0, mi arkadni pretepaški sistem preprosto ni po godu, zato mi je do sedaj uspelo dokončati zgolj ločeno kampanjo igre Judgment pa še tam sem se pri igranju dodobra namučil.
A najnovejši naslov Like a Dragon: Infinite Wealth je ta moj največji problem odpravil z levo roko, saj je dostavil potezni pretepaški sistem, ki me je brž posrkal v svoje dogajanje. To je velik korak do mojega srca, saj boste večino kampanje preživeli znotraj takšnega ali drugačnega merjenja pesti in tega sistema se enostavno nisem nikakor mogel naveličati. Nakar so ostale stvari samo še nadgradile uživancijo: smešne, a zabavne stranske naloge, mini igre in raznoliko mesto Havajev so stvari, ki so me držale prikovane pred zaslonom vse do konca kampanje.
2. Final Fantasy VII Rebirth
Starejši kot sem, težje si vzamem čas za daljše RPG izkušnje in da pri teh ugledam odjavno špico mora biti naslov nekaj zares posebnega. Kako močno me je vase posrkal Final Fantasy VII Rebirth je presenetilo tudi mene, saj do japonskih RPG-jev ne držim neke večje ljubezni, niti nisem nikoli preigral kampanje originalne igre iz leta 1997.
A Rebirthu je nekako uspelo obdržati mojo pozornost in to do te mere, da nisem samo opravil glavne kampanje, ampak sem se odpravil delati še stranske objektive, ki se jih v igrah lotim bolj redko. Tako sem navdušeno zbiral karte v igri Queen’s Blood, se lotil dirkanja s Chocoboji ter poskušal prilagoditi taktike v mini igrici Fort Condor.
Odprti svet je prav tako naravnost čudovit za raziskovanje in čeprav ne dostavi kakšnih resnih novitet in je treba včasih malce preveč plezati po razglednih stolpih, mi nič od tega ni načenjalo živcev ali pa se zdelo kot zapravljanje časa. Kampanja postreže z napetimi bitkami, kjer je igralni sistem še dodatno nadgrajen od predhodnika, glavne in stranske misije so raznolike in naši kompanjoni so mestoma tako prisrčni, da se srce stopi tudi največjemu sovražniku anime pripovedi.
1. Silent Hill 2
Franšiza Silent Hill je zdaj spet uradno med nami in osebno nad tem ne bi mogel biti bolj navdušen. V zadnjem desetletju sem imel to nesrečo, da nekatere moje omiljene horror franšize niso imele sreče glede prodaje in še vedno objokujem dejstvo, da Dead Space nikoli ne bo doživel pravega epiloga.
Solze mi je posušila odlična predelava igre Silent Hill 2, ki so jo, nasprotno z mojimi pričakovanji, dobro sprejeli tudi drugi igralci. Za predelavo namreč stoji studio Bloober Team za katerega je že pred izidom igre prevladalo mnenje, da ta enostavno ne bo kos enormni nalogi predelave ene od najbolj atmosferičnih iger vseh časov. Vendar so se k sreči ti dvomi enkrat za spremembo izkazali za neupravičene in razvijalec je mojstrsko obnovil to dve desetletji staro pripoved navadnega možakarja Jamesa Sunderlanda, ki nekega dne pride v zamegljeno mesto Silent Hill iskati svojo preminulo ženo.
Predelava sicer ni čista kopija originalne kampanje, saj so bile nekatere uganke predelane in stopnje razširjene. Kot velikega oboževalca originala so me te spremembe najprej zaskrbele, a nato sem jih sprejel kot alternativno obliko izvirne pripovedi, nakar sem samo užival v posodobljenem bojevalnem sistemu in tako dobri zvočni podlogi, da mi ta samo ob spominih pošilja srh po telesu.
Silent Hill 2 je mojstrovina, ki živi že 20 let, zdaj pa jo lahko podoživi tudi nova generacija igralcev in držim fige, da bo založnik Konami zaradi dobrega odziva odobril delo na predelavah tudi ostalih iger, ki si prav tako zaslužijo nekaj nove ljubezni.
Raper Sean Combs, bolje znan po svojih vzdevkih Puff Daddy oziroma Diddy, zaenkrat še čaka na sojenje glede svojih prestopkov, ki naj bi vključevali več posilstev in cel kup spolnih napadov, eno od posilstev pa naj bi vključevalo mladoletno dekle. Po aretaciji slavnega raperja so na dan praktično dnevno prihajale nove obtožbe glede raznoraznih svinjarij, ki so se dogajale na njegovih zabavah in teh je v bistvu toliko, da se zdi kot da smo zaenkrat samo popraskali po površju njegovih grehov, več virov pa trdi, da so se na teh zabavah zadrževali tudi drugi slavni, ki so pri stvareh aktivno sodelovali ali pa več let držali jezik za zobmi.
Nekateri so celotno situacijo začeli opisovati kot nekaj, kar je bilo razkrito ob aretaciji Jeffreyja Epsteina, zaradi česar je bil Diddy za prvi teden za zapahi veljal kot človek, ki bi znal pred dokončnim sojenjem narediti samomor, čeprav še vedno zanika vse obtožbe proti njemu.
Vse skupaj je seveda odlična vsebina za dokumentarec in že več pretočnih servisov je najavilo svoje izdelke, prvi med njimi pa bo na trg prišel Peacock, ki bo že ta mesec izdal dokumentarec Diddy: The Making of a Bad Boy.
Uro in pol dokumentarni film je pred kamere privabil Seanovega dolgoletnega prijatelja, bivšega osebnega varnostnika, producenta in pripravnika, nobeden od njih pa o raperju nima za povedati nič dobrega. En anonimni vir denimo v dokumentarcu pove, da je vsaka rdeča soba pomenila, da je Diddy sredi seksa ali pa se nanj pripravlja, ena od žensk pa mirno pove, da se ni želela nahajati ob Diddyju, ko so se kamere ugasnile.
Diddy: The Making of a Bad Boy bo na pretočnem servisu Peacock na voljo od 14. januarja dalje. Peacock pri nas ni na voljo, a nekaj njegove vsebine lahko gledamo na servisu SkyShowtime. Netflix medtem dela na svoji dokumentarni seriji, ki jo bo skupaj spravil raper Curtis “50 Cent” Jackson, na svoji seriji pa dela tudi pretočna platforma Max.
Za nami je še eno presneto aktivno igričarsko leto, ki je, tako kot vedno do sedaj, vsebovalo svoj delež vzponov in padcev, zato se je ob tem trenutku pametno ozreti nazaj in si pogledati vse tiste stvari, ki so nam popestrile leto 2024 ali pa nam, igričarskim kritikom, izčrpale še nekaj tiste poslednje energije iz igranja.
Tudi letos smo naleteli na kar nekaj smrdljivih min, ki smo se jih odločili obeležiti v lestvici petih največjih razočaranj leta 2024. Naštete igre sicer ne bi označil za naravnost zanič, saj nekatere od njih vsebujejo nekaj dobrih idej, a nato te niso bile dobro izpeljane ali pa že od začetka obstoj tega naslova ni imel nekega pravega smisla in je smrdel po želji hitrega zaslužka iz strani založnika.
Poglejmo si torej 5 največjih igričarskih razočaranj leta 2024 in ob tem potihem pomolimo, da ti večji neuspeli projekti tudi v letu 2025 ne bodo spet pripeljali do obsežnih odpuščanj.
5. Until Dawn
Še dobro so spomnim, kako so igralci leta 2015 pozivali Sony, da grozljivko Until Dawn predela tudi za PC. Založnik se je tem prošnjam takrat samo smejal, saj je bilo takrat nepredstavljivo, da bi Japonci kakšno od svojih ekskluziv preselili iz konzol PlayStation, a danes je realnost drugačna in malokdo si lahko še privošči izdati igro samo na eni platformi.
Žal je selitev igre Until Dawn prišla prepozno, saj je smo vmes dobili cel kup iger, ki so enako igralno formulo dopolnile in popestrile, Sony pa je sicer poskrbel za predelavo originalne igre, a je tej dodal bore malo novega, zaradi česar se igralno čuti zastarano, cena pa je naravnost komična, saj za ta devet let stari naslov založnik zahteva polno ceno. Until Dawn me je kot oboževalca grozljivk pustil hladnega in čeprav nova zaključna sekvenca namiguje na potencialno nadaljevanje, tega sam ne bom pričakoval z zadržanim dihom.
4. Skull and Bones
Še ena igra, ki je izšla daleč za svojim idealnim datumom je Ubisoftov Skull and Bones. Po njem smo ravno tako vzklikali dobro desetletje nazaj, ko nam je igra Assassin’s Creed 4: Black Flag predstavila superiorni sistem morskih bitk in igralci so orgazmično pričakovali ločen naslov, ki bi vse te mehanike samo še nadgradil in se povsem usmeril v življenje gusarja. Ravno to bi moral originalno biti Skull and Bones, nakar se je ta zapletel v razvojni pekel, leta so vmes minevala, vsaka novica glede razvoja igralne formule pa je igralcem nataknila cinične nasmeške.
Na koncu smo dobili neko večigralsko zadevo, ki ni bila ne tič, ne miš. Pomorske bitke so sicer še vedno tu, a Skull and Bones je bil daleč od gusarske avanture, ki nam je bila obljubljena leta nazaj. Krova ladje praktično ne smeš zapustiti, zato so po vodi splavale sanje, kjer bi s soigralci lahko po otokih iskal sledi zakopanih zakladov v obliki zlatnikov in zalog ruma in na splošno se zdi, da tale igra obstaja samo zato, ker je moral Ubisoft opraviti neko zakonsko obvezo, ki bi drugače pripeljala do mastne tožbe.
3. Dragon Age: The Veilguard
Leto 2024 je morda postalo tisto v katerem sem dokončno obupal nad kanadskim studiem BioWare, ki je več kot očitno postal samo še senca samega sebe. Po dveh neuspelih projektih Mass Effect: Andromeda in Anthem je po letih prestavljanj izšla igra Dragon Age: The Veilguard in čeprav bi to označil za boljšo od prejšnjih dveh iger, je celokupno bila igra še vedno eno gromko razočaranje.
Za The Veilguard sem gojil upanja vse do takrat, ko je režiser igre v intervjuju izjavil, da je prvi del Origins imel temačno pripoved, a da BioWare ni več takšen kot je bil, zato tudi ne želijo delati takšnih zgodb. Takrat se mi je pred očmi izrisala tema, saj je bil Dragon Age: Origins eden od redkih naslovov, ki se je upal povedati bolj odraslo fantazijsko zgodbo, vse to pa je zabelil z odlično spisanimi liki, ki so kar klicali po romancah.
The Veilguard je po drugi strani povsem oropan svoje identitete in čeprav je boj bolj zabaven kot v prejšnjih poglavjih, je vse drugo podpovprečno – od medle zgodbe, preveč živobarvne palete in kompanjonov, ki ne poznajo nobenega konflikta sploh in se zato zdijo kot statisti, ki so tam samo zato, da glavnega lika vzpodbujajo in mu pojejo hvalnice.
2. South Park: Snow Day!
Zadnji dve igri na tem seznamu postavljata vprašanje: “Zakaj tole sploh obstaja?”. No, odgovor je jasen: zaradi želje po zaslužku, a ta odgovor je sprejemljiv samo za založnika, medtem ko smo igralci zaradi teh projektov lahko samo žalostni in razočarani.
South Park: Snow Day! je tretji večji igričarski projekt, ki se naslanja na slavno licenco animirane serije in pričakovanja igralcev so bila zato velika. Predhodni igri The Stick of Truth in South Park: The Fractured but Whole sta bili namreč odlični, saj sta to bili RPG izkušnji iz katerih se je prav cedila ljubezen do risane serije, pri ustvarjanju igralne podloge pa sta celo sodelovala originalna avtorja Trey Parker in Matt Stone.
Žal je Snow Day! zavrgel praktično vse, kar je iz prvih dveh delov naredilo tako popularni igri. Enoigralska kampanja, dobra zgodba in zvrhan kupček originalnega straniščnega humorja so postale stvari preteklosti, saj se Snow Day! vrti okoli večigralstva, prepoznavna grafična podoba serije pa je zdaj skočila v neprivlačne 3D modele, ki so odbijajoči že v napovedniku, medtem ko je samo igranje ena velika žalost, ki bi verjetno kmalu zaprla strežnike. Snow Day! je dokaz, da je nekatere stvari dobro soditi že po platnicah in tole stvar bi bilo pogojno zanimivo igrati le če bi bila zastonj, a založnik zanjo zahteva konkretnih 30 €.
1. Suicide Squad: Kill the Justice League
Suicide Squad je še ena igra, ki je že ob prvem napovedniku sprožala pomisleke, nakar smo dobili igro, ki je morda za vedno pokopala dobro ime razvijalca Rocksteady Studios, ki je pred tem spočel izjemno spoštovano trilogijo iger Batman: Arkham, nakar je skoraj desetletje delal Kill the Justice League.
Spet smo torej bili priča razvijalcu, ki je znan po kovanju enoigralskih izkušenj, da mora zdaj vse delavne navade spremeniti in ustvariti live service naslov, ki je povsem usmerjen v skupinsko igranje in bo ves čas dodajal novo vsebino, obenem pa bo založniku prinesel gore denarja. Igralci so se tej ideji uprli, kar ni bilo težko, saj je Kill the Justice League izšel v več kot očitno nedokončanem stanju in ga zato ni bilo težko popljuvati.
Prodaja je bila slaba, tisti, ki pa so vseeno vztrajali ob igranju, so morali preigravati izjemno ponavljajočo se vsebino, nakar so DLC-ji bili še bolj revni in so izšli samo zato, ker je založnik ob igri prodajal sezonsko prepustnico.
Kako slabo sprejet je bil ta naslov vam pove že dejstvo, da je bila ta 10 mesecev stara igra nedavno znižana za -95 % na vsega 3,5 €, kar pomeni, da si želi založnik od nje čimprej oprati roke in dvomimo, da bodo strežniki sploh preživeli tekoče leto, zato je tudi ob tej nizki ceni nakup odsvetovan.
Preden je razvijalec Gearbox zaslovel preko svoje serije streljaških iger Borderlands smo jih igralci poznali kot studio, ki je bil dovolj talentiran, da je znal mojstrsko dopolniti štorijalno vesolje igre Half-Life. Ravno Gearbox je bil namreč tisti, ki je spočel dodatka Opposing Force in Blue Shift, oba pa sta v glavno vlogo porinila stranska lika, ki sta sicer originalnemu protagonistu Gordanu Freemanu igrala drugo violino, a sta obenem ponudila unikatno perspektivo kaotičnega dogajanja v kompleksu Black Mesa.
Razvijalec Crowbar Collective je ime Black Mesa izkoristil za naslov svoje lastne predelave, ki je v novejši pogon preselila igro Half-Life 1, mod Mod Operation: Black Mesa pa dela ločena ekipa Tripmine Studios in ta bo zdaj poskušala isto narediti za oba dodatka Opposing Force in Blue Shift in te kampanji preseliti v izboljšan pogon moda Black Mesa.
Operation: Black Mesa ima tako velike načrte, saj je poustvarjanje dveh kampanj izjemno komplicirano in časovno zahtevno opravilo, vendar bo Tripmine Studios očitno kos izzivu. Nedavno so nam dostavili nov napovednik in zadeva je videti slastno: vidimo lahko nekaj izsekov igranja skozi oči vojaka Adriana Shepparda, ki je svojo ekipo vojakov poskušal pripeljati skozi pasti dodatka Opposing Force, varnostnik Barney Calhoun pa je tisti, ki je Gordonu vedno pomagal odpirati vrata, a je v dodatku Blue Shift naletel na svoj delež težav.
Tripmine Studios ne bo samo predelal originalnih kampanj, ampak bo tem mestoma tudi razširil in v tem zgledu sledil svojemu predhodniku Black Mesa. Čakajo nas nekateri povsem novi nasprotniki ter orožja, zgodba pa bo prilagojena vsem dogodkom, ki smo jih kasneje doživeli preko moda Black Mesa, nadaljevanja Half-Life 2 in samostojnemu VR naslovu Half-Life: Alyx.
Osebno se že slinim nad tem, da bom lahko ponovno izkusil celotno štorijalno dogajanje okoli igre Half-Life 1 v nadgrajeni grafični obliki, a žal datum izida zaenkrat še vedno ostaja neznanka, si pa lahko mod na Steamu dodate med seznam želja.
Dnevno podeljevanje brezplačnih iger iz strani trgovine Epic Games se je uradno zaključilo včeraj in kot zadnje darilo je na jedilnik stopila realistična večigralska streljačina Hell Let Loose, ki jo lahko zdaj izmaknete iz sledeče povezave, za razliko od prejšnjih daril pa imate zdaj čas za prevzem vse do 9. januarja, ko se bo ponudba zopet zamenjala in bo takrat presedlala na indie naslov Turmoil.
Hell Let Loose je prvič izšel leta 2021 in že takrat pritegnil pozornost igralcev, saj se tale prvoosebna večigralska streljačina dogaja v obdobju 2. svetovne vojne, a za razliko od konkurenčnih naslovov tipa Call of Duty, tule ne štejejo toliko koliko zaporednih ubojev ste naredili, ampak je več pozornosti usmerjeno v timsko delo, saj so mape gromozanske in svinčen dež iz strani nasprotnika strupeno smrtonosen.
V igranje Hell Let Loose se je treba torej spustiti premišljeno, saj se boste na mapi spopadli v bitkah 50 vs 50 ali 25 vs. 25, najbolj pomembno pa bo na mapah opraviti oziroma doseči določene objektive. Razvijalec Team17 je skozi leta v igro pripeljal veliko raznovrstnih map, tako da se ne boste ves čas streljali po istih lokacijah, stopnja adrenalina pa bo ves čas na visoki ravni. Igra Hell Let Loose je slavna tudi po svojih realističnih eksplozijah in če so minometi v kakšnih drugih igrah slišati kot malce močnejši prdci, so tule te eksplozije tako udarne, da se vam začne tresti cel zaslon in ni jih malo, ki ob prvem srečanju s tem spektaklom zmrznejo in pozabijo poiskati kritje.
Hell Let Loose je sicer produkt uspešne Kickstarter kampanje, ki je leta 2017 zbrala 220.000 dolarjev. Razvijalec Black Matter je igro v programu Early Access izdal leta 2019, nakar je pravice do nje prodal založniku Team17, ki od leta 2022 skrbi za nadaljnji razvoj vsebine.
Leto 2025 zna postati eno od najbolj razburljivih igričarskih obdobij, saj bo februar enostavno preplavljen z izidi iz večjih franšiz, lastniki konzol PlayStation 5 in Xbox Series X pa se še letos lahko veselijo izida igre GTA 6. A zdaj so se začeli pojavljati namigi, da se zna v vsej tej gneči pojaviti še en, težko pričakovan naslov in ta prihaja kar iz franšize Half-Life.
Govorice o tretjem delu te serije krožijo že nekje 20 let in čeprav smo leta 2020 sicer dobili samostojno VR igro Half-Life: Alyx, ta ni bila ravno tisto, kar so igralci pričakovali. Ti se namreč želijo vrniti v vlogo iznajdljivega in nemega znanstvenika Gordona Freemana, ki nas je štorijalno pustil viseti leta 2007, ko smo preigrali kampanjo Half-Life: Episode Two.
Igralci tako že 18 let čakajo na pravo, enoigralsko kampanjo znotraj vesolja Half-Life, ki je nedavno praznovalo novo obletnico in v njej nam je razvijalec Valve prikrito namignil, da znajo kmalu izpolniti naše želje. V zadnjih izdihljajih leta 2024 se je nato na omrežju X oglasil Mike Shapiro in ta je morda najboljši znak do sedaj, da se znamo kmalu srečati s povsem novo Half-Life igro.
Mike Shapiro je najbolj znan po glasovnem igranju enigmatične figure G-Man, ki smo jo srečali v vseh Half-Life igrah in tip v resničnem življenju to vlogo obožuje do te mere, da jo ima nastavljeno za sliko svojega profila. In zdaj nam je Mike zaželel nekakšno srečno novo leto in to v glasu G-Mana, zraven pa je označil razvijalca Valve in franšizo Half-Life in v kratkem videu napove marsikakšno presenečenje v sledečem letu.
Nam Mike res sporoča, da je prišel čas za Half-Life 3? Zanimivo je dejstvo, da se je Mike na X-u nazadnje oglasil leta 2020 in to par dni za uradno napovedjo igre Half-Life: Alyx, kar bi znalo pomeniti, da je uradna najava projekta že skoraj pripravljena.
Oboževalci franšize so se že prebudili in kako globoko gre lahko njihova norost si lahko ogledate v zgornji objavi, kjer se je nekdo prepričal, da je tale objava nekakšna uganka, ki v sebi vsebuje cel kup namigov glede nove Half-Life igre. Valve uradno zaenkrat molči, zato nam ne ostane drugega kot da še malce počakamo. Navsezadnje smo se nekateri pri Valvu skozi zadnjih 20 let dodobra naučili potrpežljivosti.
Mod Skyblivion je v razvoju že celo večnost, kar niti ni presenetljivo, saj bi bil tole ogromen projekt že za profesionalni studio, kaj šele za ekipo prostovoljcev, ki mukotrpno predelujejo kampanjo igre The Elder Scrolls: Oblivion v pogon malce novejšega Skyrima. Delo traja že toliko časa, da je zdaj že Skyrim star 14 let in bi sam po sebi potreboval svojo večjo predelavo in stavimo, da bomo kmalu slišali o predelavi te igre v pogon Starfielda.
A ekipa prostovoljnih delavcev zdaj vendarle vidi luč na koncu tunela, saj so dolgo nazaj označili datum izida svoje stvaritve in to naj bi se zgodilo enkrat v letu 2025, v katerega smo zakorakali samo dva dni nazaj. Uradno smo torej v letu, ko bo Skyblivion končno postal na voljo javnosti in razvijalec je podelil nov video, ki pokaže koliko dela je bilo do sedaj postorjenega in kaj vse je treba še dokončati.
Kakor lahko vidimo je stvar zdaj skoraj v celoti dokončana. Najbolj kritične so bile seveda glavne in stranske misije, ki za udobno delovanje potrebujejo cel kup programiranja in dobra novica je, da so skoraj vse od teh dokončane: manjka zaenkrat samo šest misij. Ekipa je zdaj začela že s testiranjem vseh vidikov moda, kar pomeni odpravljanje hroščev, ki jih je pri takšnih večjih projektih vedno ogromno. Najmanj dokončan je vidik glede oblikovanja predelanih rastlin, zato v videu ekipa tudi poziva prostovoljce, ki se spoznajo na 3D delo in bi znali v zameno za svoj prosti čas svoje talente posoditi pri ustvarjanju tega vidika izkušnje, ki ni tako zahtevno, a zna biti dokaj dolgočasno.
Kakšnega bolj točnega meseca izida nam video ni sporočil, a upamo, da bomo mod vseeno lahko igrali enkrat letos, čeprav se zdi, da se bo to zgodilo bolj proti koncu 2025. Razvijalec je že sporočil, da bo ob izidu na voljo samo originalna kampanja, nakar bodo začeli še delo na dodatkih.
Načrte glede izida jim zna pokvariti originalni avtor igre Bethesda. Lani je namreč več virov potrdilo, da ta razvijalec dela na svoji lastni uradni predelavi igre, ki naj bi istočasno tekla na originalnem pogonu in znotraj motorčka Unreal Engine 5, najavo projekta pa naj bi slišali v prvi polovici 2025.
Ko je Apple prvič najavil svoj lastni pretočni servis Apple TV+ temu nisem namenjal preveč pozornosti, saj se je to zgodilo v času, ko so vsi najavljali svoje lastne platforme, ki bi lahko konkurirale Netflixu. Pričakoval sem, da bo Apple izdelal kakšno povprečno serijo, ugotovil, da v temu poslu ni preveč denarja, nakar bi sčasoma stvar potihem ukinil.
Vendar se je zgodilo ravno nasprotno, saj je Jabolčnikom od nekje uspelo nabrati talentirane ustvarjalce in Apple TV+ se je skozi čas oblikoval v platformo s kvalitetnimi ekskluzivami, ki jih ne najdemo nikjer drugje. Predvsem je bilo pohvalno dejstvo, da jih ni bilo strah odšteti denarce za izdelavo znanstveno-fantastičnih serij in filmov, ki veljajo za pregrešno drage in za svoje sezone zahtevajo prevelik proračun – dober dokaz tega je The Expanse, ki je postal predrag celo za Amazon.
Apple bo zdaj poskušal novačiti nove gledalce in potencialne naročnike preko brezplačnega vikenda, kjer bo na voljo za ogled čisto vsa vsebina njihovega kataloga. In teh zadev ni malo in pripravite se lahko za pester vikend sedenja pred televizorjem, saj si boste lahko ogledali vse epizode priznane serije Ted Lasso, obnovili znanje 1. sezone serije Severance, skočili v svet televizijskih oddaj preko serije The Morning Show ali pa si ogledali zanimiv post-apokaliptični scenarij serije Silo.
Platforma vsebuje tudi nekaj zanimivih filmov. Pogledate si lahko denimo partnersko navezo igralcev George Clooney in Brad Pitt v akcijskem filmu Wolfs, potem je tu razširjena, tri ure dolga verzija Napoleona, igričarjem pa bo zagotovo po godu film Tetris. Tudi kakšen dober dokumentarec se najde – tule izpostavljam Still, ki si ogleda življenje igralca Michaela J. Foxa in njegovo borbo s Parkinsonovo boleznijo.
Brezplačni vikend bo trajal med 3. in 5. januarjem, za gledanje pa boste morali ustvariti svoj Apple račun. Nadaljnje gledanje vas bo mesečno prikrajšalo za 9,99 €.
Kar se tiče iger se Spider-Mana kar ne moremo naveličati in Sonyju je treba čestitati, da je to superherojsko ikono tako dobro predstavil igričarskemu svetu. Ne gre pa jim tako dobro v filmskem in televizijskem svetu, kjer sta zadnja dva projekta Madam Web in Kraven the Hunter nabrala nizke ocene in slabo gledanost. Pravice glede Spider-Mana so sicer na splošno zakomplicirane, saj je Sony kupil licenco do filmov in serij, a glede risanega formata so očitno pravice še vedno last Marvela, ta pa je nedavno najavil novo risano serijo Your Friendly Neighborhood Spider-Man, za katero smo prejeli tudi prvi napovednik.
Treba je reči, da je prav osvežujoče videti Spider-Mana oziroma njegovo civilno različico Peterja Parkerja, kako enkrat za spremembo ne poskuša preprečiti kataklizmičnih dogodkov, ampak se ubada z bolj preprostimi stvarmi. Nova serija se bo odvijala v sodobnem času, tako da bo Spidey med svojim odraščanjem uravnotežiti najstniško zasebno življenje in kariero lokalnega heroja, saj tatovi in drugi zlikovci nikoli ne počivajo. Moderna era pravi, da imajo zdaj vsi pametne telefone, tako da je obdržati anonimnost težje kot kadarkoli prej, Peter pa je po eni strani tudi tipični najstnik, tako da rad dela selfije in poka šale z vsemi, ki jim priskoči na pomoč.
Glasilke bo glavnemu heroju tokrat posodil igralec Hudson Thames, v seriji pa bomo gledali tudi nekatere druge obraze, kot so Aunt May (Kari Wahlgren), Doctor Octopus (Hugh Dancy) in Osborn (Colman Domingo).
Your Friendly Neighborhood Spider-Man bo premiero doživel 29. januarja 2025, nove epizode pa bomo lahko spremljali preko pretočnega servisa Disney+.
