Vse novice - Page 558 of 652

-

22. decembra, 2017

Delati lestvico RPG iger je vedno težaško delo. Ne toliko zaradi manjka vsebine pač pa zaradi razmišljanja, katero igro sploh vključiti v lestvico. Ciljam na to, da ogromno iger vsebuje nekakšne RPG pritikline in je zato izbira enostavna prevelika. Zato smo se odločili, da izberemo samo igre, katere v samem jedru vsebujejo RPG mehanike in se v bistvu cela igra vrti okoli našega napredovanja lika ter njegove opreme in zato veljajo kot čistokrvni predstavniki zvrsti igranja domišljijskih vlog.

Tako je nastala pred vami lestvica, ki vsebuje top 6 RPG iger v 2017!

Predogled: They are Billions

Simon D.

-

22. decembra, 2017

Preživetvene igre so na višku popularnosti in nič čudnega ni, da se je njihov vpliv pričel širiti na preostale žanre. Danes bomo oko vrgli na projekt v razvoju oz. zgodnjemu dostopu, delo mednarodnega razvojnega studia Numantian Games. Prizadevajo si ustvariti nekaj, kar me je svoj čas izjemno pritegnilo k igranju starejše klasike Heroes of Annihilated Empires in kar vsekakor kjerkoli pripomore k višanju epskosti. To so masivne bitke z ogromnim, neomejenim številom udeležencev, ne v stilu Total War serije, temveč samostojnih pojav, ki poslušno izvršijo vsak tvoj ukaz… oziroma te lastnoročno stanejo več ur napredka, v kolikor se katera izmed zombi beštij prebije do civilnega prebivalstva. They are Billions morda res ne vsebuje na bilijone zombijske nesnage kot ime namiguje, a po uspešni obrambi ene izmed kolonij se mi je vseeno ponosno prikazalo petmestno število pobitih sovragov. Ni kaj, vsekakor se “They Are Thousands” ne bi enako dobro slišalo.

Razvojna ekipa: Numantian Games (Španija)
Založnik: Numantian Games
Spletna stran: http://www.numantiangames.com/theyarebillions/
Steam: http://store.steampowered.com/app/644930/They_Are_Billions/
Platforme: PC
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 12.12.2017
Cena: 22.99€

Zvrsti: Preživetvena strategija

Vzpostavitev cvetoče ekonomije

They Are Billions se odvija v post-apokaliptičnem steampunk/viktorijanskem obdobju, kjer je človeštvo preklela kuga in kjer mrtvi ne ostanejo mrtvi. Celotno človeštvo je bilo zdesetkano na par tisoč nesrečnih duš in redke še stoječe kolonije ena za drugo podlegajo hordam umrlih. Kaj ti torej preostane? Prevzeti nadzor nad eno teh kolonij in jo spremeniti v ekonomsko velesilo, zgraditi dostojno obrambo ter se seveda pripraviti na potešitev radovednosti lačnih sosedov, ki ne prosijo za sladkor, temveč sočne, sočne možgane.

Glede na to, koliko zlorabe so živi mrtveci prejeli v zadnjih letih, je presenetljivo, kako svežo uspe They Are Billions ohraniti tematiko. Ne samo glede zombi iger, temveč tudi kar se tiče strategij. V večin teh se soočaš z računalniškimi ali dejanskimi igralci in vsi navadno začnete z nule in z istimi predispozicijami (z izjemo računalnika, ki na višjih težavnostih pogosto rad goljufa). Izjeme temu principu seveda obstajajo, a le redke tako drastično odstopajo od norme, kot They Are Billions. V svetu si povsem sam in proti tebi stoji le gora nesnage, ki jo moraš čim bolje očistiti do sodnega dne, saj takrat pride naval in bolje zate in za tvoje virtualne podložnike, da do takrat vzpostaviš boljšo obrambo od Fort Knox-a.

Hop, Cefizelj, tako zlahka to spet ne gre. Preden se podrobno lotimo obrambe, moramo kakšno spregovoriti še o ekonomiji, na tej igra namreč sloni. Pozna šest različnih resursov in vsi so še kako potrebni za gospodarsko rast. Stavbe porabljajo gradbeni material, elektriko in delovno silo, delavce in vojake je potrebno nahraniti in vse potrebuje novce. Ob vzpostavljanju ekonomije je potrebno paziti na postavitev zgradb, saj skladišča izboljšajo pridelavo bližnjih stavb, banke in trgovine pa isto naredijo hišam… no… le da bolje izmozgajo novce nesrečnikov. Ob tem je potrebno skrbno držati obrambno linijo in ozemlje braniti, saj se drugače hitro zgodi domina efekt. Ob igranju je torej potrebno držati ravnovesje med širjenjem, prihodki ter vojsko, ob tem pa tudi paziti na čas, da te ne prehiti trkanje po vratih.

Na tavžente jih je

Seveda pa to ni edin razlog za skrb. Nepridipravi te občasno nenajavljeno obiščejo tudi sami od sebe, kot teta iz tretjega kolena, le da s sabo ne prinašajo daril, temveč okužbo. Tako bolje zate, da jih opaziš, preden pridejo predaleč, pa četudi gre le za osamljenega hodca. Takrat se namreč hitro prične širiti okužba, saj že en sam okuži delavce ter stanovalce, ti napadejo bližnje hiše in vse skupaj se ponavlja, dokler čemerno ne buljiš v končni zaslon. Nemalokrat sem se tudi sam srečal s prezgodnjim koncem par minut po začetku, saj sem spregledal tiholaznika, ki je lastnoročno pokončal mojo kolonijo.

Seveda ne moremo mimo osrednjega dela, brez da bi si podrobneje ogledali na tisoče, tisoče nesnage, s katero bi še Shawn imel težave. Sprva se sicer soočaš z lenuhi, razpadlimi dedki in muloti, a gre le za zatišje pred nevihto in ko dobiš nekaj izkušenj, z njimi ne bi smel imeti težav. A kaj kmalu se situacija obrne in sam postaneš plen… vsaj, v kolikor nisi poskrbel za dovolj močno armado. Tekači in okuženi direktorji sicer še gredo, a s prvim stikom s posebnimi okuženci hitro začneš mrmrati molitve za prizadevnost gradbenikov, odgovornih za trdnost zidov. V kolikor namreč ti ne zdržijo vsi dobro vemo, kaj sledi.

Na srečo je prisotnih kar nekaj različnih oblik obrambe. Najbolj enostavna je seveda zid, ki vsaj začasno zadrži nesnago, da jo ostrostrelci lažje snamejo iz bližnjega stolpa. Za vzpostavitev prave obrambe pa je potrebno postaviti tudi baliste, električne stolpe in podobne oblike obrambe, prav tako pa pred zid postaviti pasti. A tudi to zna podleči, ko jih pride na stotine…

Ogenj, svinec in rakete

Na srečo tu pridejo v obzir vojščaki in na srečo umrli niso edini z neomejenim številom lačnih ust. Namesto omejene populacije omejitev števila vojakov leži v ekonomiji, saj ta sicer lahko priskrbi teoretično neomejeno količino željnih rekrutov, a seveda je v praksi zgodba drugačna. Saj neskončne vojske nenazadnje ne moreš kar tako vzdrževati in sploh dražje, elitnejše bojevnike zna zagrabiti želja po večjem zaslužku.

Na začetku se je sicer potrebno zanesti na precej šibko skupino izvidnikov, ki zaradi tihega načina obratovanja in nizke cene veljajo kot kruh in maslo prvih nekaj deset dni. A ob zadetku na železno rudo je čas za težjo oborožitev in kmalu nadzoruješ armado soldatov in ostrostrelcev, katerim kasneje na pomoč priskočijo še oklepni orjaki z ognjemetalci, inženirji z mortarji in nazadnje še bajeslovni titani. Vsaka enota ima določeno vlogo in je tako koristna na svoj način in za uspešno obrambo je potrebno uporabiti vse, kar imaš v arzenalu.

Širitev je dosti težja kot v ostalih strategijah, saj je nikakršno ozemlje polno hodečih trupel in potrebno je biti pozoren, da ne pritegneš preveč pozornosti. Zato so v čiščenju sprva najboljši neslišni izvidniki. Vsako izborjeno ped ozemlja je potrebno zavarovati z obzidjem, saj lahko pridobljena gruda drugače hitro spet podleže kugi umrlih in še takrat je potrebno zidovje omožiti in pozorno krpati luknje in razpoke.

Klik, klik… PREKLETO!

Kljub izjemnemu principu in izpeljavi ne morem mimo večje napake, ki mi je pogosto šla v nos. Seveda je potrebno vzeti v obzir, da gre za igro v zgodnjem dostopu in da se bo vse še izboljšalo, prav tako pa bo kmalu prišla tudi kampanja, ki bo komplimentirala trenutnemu, samotnemu načinu samostojnih bitk. Torej, težava leži v nadzoru. To, da formacij ni po zaslugi možnosti ustavitve časa po želji še zmorem požreti, ampak to, da kar pogosto klik na miško ni registriran je povzročilo, da sem večkrat moral ponoviti isti ukaz. Seveda imam vso zaupanje, da bo to kmalu odpravljeno in tudi razvijalci so problem registrirali in zapisali, da se trudijo na tem, da ga odpravijo.

S sistemskega vidike je seveda impresivno, koliko enot je lahko istočasno na zaslonu (le ob zadnjem valu se zna pojaviti manjše zatikanje), sploh glede na to, da ima vsaka lastno inteligenco. Seveda pripomore, da z grafične plati ne gre za presežek, ampak igral sem veliko “grših” iger z mnogo slabšo optimizacijo. Tako da kapo dol razvijalcem, kar se tega tiče. Manjša zamera leti le napram zvočne plati. Govor ni najboljši (tako po kvaliteti, kot tudi vsebini – Last night was AMAZING), a prebavljiv. Tu pa tam se pojavi problem, da igra ne oznani napada na zgradbo in glede na količino dogajanja to še kako hitro spregledaš.

Zaključek

Med strategijami je vedno lepo videti unikatne pristope do žanra in enega teh ubere tudi They Are Billions. Namesto boja proti drugim igralcem odlično uvede idejo, ki spominja na tiste “tower defence” igre, ki jih pogosto vidimo v brskalniku ali Google Play trgovini. Obramba mesta pred gromozanskim številom zombijev, ki istočasno lazijo po zaslonu, predstavlja zanimivo igro, ki jo bom rade volje spremljal tekom razvoja. Morda trenutno trpi še za pomanjkanjem vsebine in sploh kampanja bi bila več kot dobrodošla, a z presenetljivo izpiljenostjo in odlično osnovo se bo zlahka razvila v odlično igro, katere ideji zna slediti tudi kakšen drug razvojni studio.

PUBG sedaj na voljo v polni izdaji

-

22. decembra, 2017

No, pa smo jo dočakali in sicer trenutno najbolj popularno igro, Player Unknown’s Battlegrounds, na Steamu v inačici 1.0. Špil se je tako znebil svoje oznake Early Access in tako naj bi nas sedaj v Steam trgovini čakala polna različica igre.

Ta vsebuje dve različni, ogromni mapi, kjer lahko igralci nabirajo boljšo opremo, se streljajo, vozijo ter na splošno samo preizkušajo preživeti. PUBG je izšel tudi za konzolo Xbox One, kar mu je pred kratkim omogočilo, da prebije mejo 30-tih milijonov igralcev.

Razvijalec Bluehole proslavlja izid igre na zanimiv način. Vsak, ki bo v naslednjih dveh tednih PUBG vsaj zagnal, bo deležen posebne majice (seveda samo v igri), katera nosi besedilo “Winner Winner Chicken Dinner”. Upajmo, da ne ostanejo samo pri majicah ampak da dodajo še kaj nove vsebine, izvijača pa bi bila potrebna tudi optimiziranost, saj se špil še vedno zna zatikati tudi na močnejših sistemih.

Začela se je Steam zimska razprodaja

-

22. decembra, 2017

Če vam do sedaj decembrski prazniki še niso povsem izropali bančnega računa in se zaenkrat krčevito še vedno oklepate zadnjih goldinarjev imate srečo, saj je tu še en način kako se znebiti odvečne kilaže v denarnici!

Na voljo je kar nekaj naslovov z močno znižano ceno a ne pričakujte nič pretresljivega.

Tako je moč si pridobiti Portal 2 za 1,99€, Rainbow Siege za 8,99€, Middle Earth: Shadow of War za 41,99€ ter Life Is Strange: Before the Storm za vsega 11,89€.

Poln spisek popustnikov najdete na Steamovi uradni strani, akcijske cene pa bodo trajale vse do 4. januarja.

Call of Duty WWII je naredil več kot milijardo dolarjev dobička

-

22. decembra, 2017

Call of Duty WWII je naredil več kot milijardo dolarjev dobička

Razvijalci igre Call of Duty WWII so končno spet dosegli zadovoljstvo med svojimi privrženci, to pa se je opazilo v prodaji same igre, saj je ta dosegla mejnik 1 milijarde. Čeprav se igra ni ravno odmaknila od svojih korenin, ki izvirajo iz slavne Call of Duty 2, tega oboževalci očitno niti niso želeli zato kljub vsem črnogledim napovedim, igri ne gre slabo.

Call of Duty WWII je prvoosebna strelska igra, katera ima že zelo dolgo tradicijo. Vmes so razvijalci tudi malce zašli a z zadnjo so spet udarili tam, kjer je uporabnikom najbolj všeč in to je druga svetovna vojna, večno opevanje Omaha Beach in pobijanje nacijev.

The Witcher 3: Wild Hunt bo dobil novo posodobitev za Xbox One X

-

22. decembra, 2017

The Witcher 3: Wild Hunt bo dobil novo posodobitev za Xbox One X

En najboljših RPG-jev vseh časov bo dobil novo posodobitev za konzolo Xbox One X. Najnovejša Microsoft-ova konzola je zelo zmogljiva in prav zato so razvijalci CD Projekt RED pripravili kar nekaj izboljšav, kjer najbolj izstopata dva različna načina in sicer 4K in način zmogljivosti oz. “performance mode”.

V opciji 4K bo seveda igro mogoče videti v 4K ločljivosti s 30 sličicami na sekundo, poleg tega bojo še izboljšane teksture, sence in t.i. “ambient occlusion”.

Način zmogljivosti bo prinesel pa nekaj zelo zanimivih zadev in sicer to, da naj bi The Witcher 3: Wild Hunt končno deloval gladko na 1080p s 60 sličicami na sekundo. Poleg tega pa bo ta posodobitev prinesla še HDR in t.i. “dynamic resolution scaling”

Razvijalci niso pozabili tudi na lastnike konzole PlayStation 4 Pro, kateri bodo dobili HDR posodobitev.

Steam Link je mogoče kupiti za 5,50€?!

-

22. decembra, 2017

Predbožične razprodaje se počasi bližajo vrhuncu in enako velja za platformo Steam. Ob znižanih cenah nekaterih iger sem med brskanjem naletel tudi na Steam Link, za katerega sicer želijo 54,99€, trenutno pa je znižan za kar 90% na 5,50€.

Najbrž se nekateri sprašujete kaj Steam Link sploh je? Gre za napravo, ki jo povežete na lastno omrežje. Ko se na osebnem računalniku prijavite v Steam, ga naprava najde in sledi sparitev, s katero vam je omogočeno igranje iger preko računalnika v dnevni sobi na televiziji, čeprav se slednji nahaja v drugem delu hiše. Upravljate ga preko kontrolerja (lahko tudi miške in tipkovnice) in k sreči ni podprt samo Steamov. Mogoča je še uporaba z Dualshock 4, Xbox-ovim in nekaterimi kompatibilnimi kontrolerji. Listo vseh lahko najdete TUKAJ.

Z nekoliko iznajdljivosti je mogoče Steam Link uporabljati tudi za ogled filmov, ali uporabo računalnika na daljavo. Potrebno bo zgolj minimizirati velik Steamov vmesnik in pripravljeni ste za akcijo.

Pozor, poštnina ni vključena v ceno!

Povezava

Vse, kar morate vedeti o hladilnikih grafičnih kartic

-

21. decembra, 2017

Vse, kar morate vedeti o hladilnikih grafičnih kartic

Kupovanje grafične kartice je vsaj zame vedno zabavno opravilo, ampak temu vedno ni bilo tako. Marsikoga zna zmraziti, ko si ogleduje resnično široko in pestro ponudbo, hkrati pa ne ve, na kaj sploh biti pozoren. Ljudje se med seboj razlikujemo, nekateri nakup novih računalniških delov opravijo vsakih nekaj let, drugi pa zaradi želje po eksperimentaciji to počnemo pogosteje. Čeprav izgleda, da so grafične kartice z enakim čipom enako zmogljive, temu vedno ni tako. Zlasti pri r9 290, 390, 290x, 390x je bilo to več kot očitno.Tudi kartice z enakimi čipi se namreč lahko razlikujejo po zmogljivosti, saj so nekatere že tovarniško navite, druge nimajo dobro zasnovanega hlajenje in frekvenca neprestano niha. A še eno pomembnejših stvari je hladilnik, ki sicer ne omogoča shranjevanje pijače v računalniku, temveč skrbi za hlajenje grafične kartice. Kvalitetno hlajenje je temelj za zadovoljstvo pri uporabi.

Zagotovo se je že marsikomu od nas pripetilo, da je iz trgovine prinesel ali preko pošte dobil težko pričakovano slike-dajalko, a ob vstavitvi v računalo je ob najmanjši obremenitvi pričela simulirati sesalec, takt jedra pa je nihal bolj, kot utrip ob gledanju grozljivke. Razlog slednjega je lahko tovarniški defekt, nezadostna voltaža ali celo previsoka omejitev moči, ki kartico ohranja znotraj začrtanih okvirov porabe. Lahko pa je samo posledica slabe izbire, saj ste izbrali kartico s slabim hladilnikom, ki ne zmore hladiti grafičnega jedra in napajalnega sklopa.

V samo hlajenje se v tem članku sicer ne bomo poglobili pretirano globoko, si pa bomo ogledali štiri različne vrste hlajenja, med katerimi lahko ob nakupu izbiramo. Predstaviti bom poizkušal njihove prednosti ter slabosti in vam tako olajšati izbiro ob naslednjem nakupu.

Referenčni hladilniki

Prvi modeli novih grafičnih kartic, ki jih vsake toliko časa izdata AMD in Nvidia so referenčni. Najlažje jih boste prepoznali po nekoliko drugačnem “blower” ventilatorju, ki bo vedno le eden. Nameščen na skrajnem desnem delu potiska zrak skozi celotno kartico proti izhodnim režam – skratka, gre za zaprt tip hlajenja. Dizajn je preprost in tudi hladilna rebra so bolj skromna od kartic partnerjev.

Zaradi načina odvajanja toplote je gretje ostalih komponent pri referenčnih karticah najmanjše. Tako lahko temperatura procesorja pade tudi za 5 stopinj ali več, zlasti ob slabem pretoku zraka v ohišju. Referenčne grafične kartice veljajo namreč za najučinkovitejše, ko je govora o odvajanju toplega zraka. A pridejo s pridano slabostjo, saj gre navadno za najglasnejše in najtoplejše primerke, ki so slišni že ob neobremenitvi. Prav tako je njihova osnovna frekvenca najnižja in navijanje, zaradi hitreje doseženih temperaturnih limitov, težje od preostalih modelov (Če si primerek te zvrsti že lastite in z njo niste zadovoljni, lahko hladilnik še vedno zamenjate z namenskimi hladilniki).

V kolikor na procesorju uporabljate vodno hlajenje referenčni dizajn grafične kartice odstrani marsikatero oviro. Zmanjša potrebno po pretoku zraka, ki pa ga še vedno ni za spregledati. To ne pomeni, da ventilatorji postanejo šara, potrebnih jih bo zgolj manj. Lahko jim tudi znižate število vrtljajev in vašega monstruna nekoliko utišate.

Kdaj pride nakup v poštev? V kolikor želite imeti vgrajenih več sočasnih kartic, namestiti vodni blok ali temperaturno razbremeniti preostale komponente. V SLI in CF konfiguracijah se kartice nahajajo ena ob drugi in tako je odvajanje toplote skozi zadek velik plus. Za hlajenje bosta skrbeli ločeno, vseeno bo zgornja zaradi manjšega zračnega pretoka nekaj stopinj toplejša, kar je potrebno vzeti v obzir.

Prednosti

+ Potreben nižji pretok zraka

+ Toploto v veliki meri prenesejo iz ohišja

+ Način hlajenja je idealen za CF in SLI konfiguracije

+ Standardna velikost in širina

+ Navadno najcenejše

Slabosti

– Višje temperature

– Omejene opcije pri navijanju

– Zelo glasne in slišne tudi v neobremenitvi

Hladilniki partnerjev

Od referenčnih se te kartice razlikujejo že po videzu. Najpogosteje imajo 2-3 ventilatorje, ki omogočajo hladnejše delovanje, prav tako so hladilna rebra in cevi dosti bolj robustne in namenjene hladnejšemu delovanju. Bo pa potrebno v ohišju imeti soliden pretok zraka, saj odvedena toplota ostane v ohišju. Ko se hladilne cevi in rebra zagrejejo, se toplota ob slabem pretoku začne kopičiti in nima kam. Ob daljši obremenitvi se tako znajo pojaviti težave, ko se bo zaradi dviga temperature pojavil throttling – oz. varnostno nižanje frekvence jedra grafične kartice in procesorja.

Če se osredotočimo na samo obliko so te kartice tudi vizualno najlepše. Dražji modeli imajo velikokrat kakovostnejše komponente (sploh če pomislimo na plastične referenčne hladilnike). Zaradi široke izbire bomo zagotovo našli takšno, ki se bo naši sestavi podala bolje od referenčnih, pa tudi njeno delovanje bo tišje, vsaj ob zadostnem pretoku zraka. V kolikor na računalniku počnete raznolika opravila in ne igrate ves čas le iger, se splača pogledati tudi v kategorijo kartic, katerih ventilatorji se pričnejo vrteti šele pod hujšo obremenitvijo. To namreč zniža dolgoročno obrabo ventilatorjev in s tem podaljša čas, ko jih bo potrebno zamenjati (v kolikor želite kartico uporabljati po več let). Blažje nihanje temperature bo ugodno vplivalo na spajke.

Razveselili se jih boste tudi vsi lastniki ITX in low profile ohišij, saj so partnerji edini, ki izoblikujejo kartice tudi za najmanjši format. Še nedavno nazaj sem si lastil Gigabyte GTX 1070 ITX in kljub svoji majhnosti je hladilni sklop delo opravila z odliko, ob tem pa je ostala tudi hladna in tiha. Večje vedno ne pomeni bolje, vsaj kar se grafičnih kartic tiče 😉 . V zadnjih letih je narasel trend ti. zadnjih plošč (backplate), ki ima ob vizualni in zaščitni tudi manjšo praktično veljavo. Kartici doda nekaj kompaktnosti in omili zvijanje težjih posameznic, s čimer zmanjša obremenitev PCI-e vodila, čeprav sam še nisem doživel, da bi se mi PCI-e vodilo sesedlo ali odlomilo.

Zaradi kakovostnejših komponent in zmogljivejšega hlajenja si lahko pri karticah partnerjev privoščimo tudi navijanje. Seveda bo to odvisno od kvalitete kartice in čipovja, ki je največkrat pogojeno s ceno. Med njimi se najdejo tudi takšne, ki hlajenje opravljajo slabše od referenčnih! Vseeno se nihče ne bo branil dodatnih 10-20% zmogljivosti in velikokrat zato ne bo potrebno storiti nič, saj jih je velika večina že tovarniško navitih.

Če iščete najkvalitetnejše hladilnike, boste prej ali slej naleteli na to kategorijo. Priznani proizvajalci, kot so Asus, MSI, EVGA, Gigabyte… za kartice pripravijo svoje različice hlajenja, ob tem pa čip pogosto še tovarniško navijejo. Nič čudnega ni, če boste zasledili napise kot so 30% hladnejša in 10% hitrejša (napram referenčnih kartic), ki so v veliki večini točni. Z leti je vsak proizvajalec izoblikoval svoj slog in veliko ljudi se je povezalo z določeno znamko in ji zaupa bolj kot ostalim. Nič neobičajnega torej, če opazite oznako Twin Frozer 2 ipd., saj gre za nekoliko izboljšane verzije starih hladilnikov.

Vseeno ob nakupu bodite pozorni. Kartice partnerjev namreč vedno nimajo standardnih dimenzij. Lahko presežejo 30cm dolžine, pa tudi v višino lahko merijo 15cm ali več, kar bo povzročilo nekompatibilnost s krajšimi in ožjimi ohišji. Previdnost in preverjanje pred nakupom je na mestu.

Prednosti

+ Višji navijalski potencial

+ (Navadno) hladnejše in tišje delovanje

+ Vizualno lepše

+ Velikokrat kakovostnejša izdelava

+ Velika izbira glede na preference in velikost ohišja

Slabosti

– Toploto odvajajo direktno v ohišje

– Dražje od referenčnih kartic

– Pogosto manj primerne za SLI in CF

Hibridni hladilniki

V zadnjem času pridobivajo na popularnosti tudi hibridne grafične kartice. Gre za prvi večjo nadgradnjo napram kartic z zračnim hlajenjem. Čeprav so nekoliko dražja, ponujajo dobro razmerje med preprosto namestitvijo in kvalitetnim hlajenjem. Če se bojite puščanja hladilne tekočine in same sestavitve vodno hlajenega računalnika, so hibridne rešitve srednja pot.

Med seboj se razlikujejo po dizajnu, ampak načeloma imajo vsa enake osnovne funkcije. Imajo vodni blok, zaščitene cevi, radiator z ventilatorjem in sam hladilnik na grafični kartici, ki hladi VRM. Velika prednost je v tem, da toploto skoraj v celoti odvajajo iz ohišja, kar tekočina opravi hitreje ter bolj učinkovito od zraka in zato bomo kartice s tovrstnim hlajenjem lahko višje navili. Nič čudnega ne bo, če bodo od referenčnih tudi hladnejše za 30 stopinj ali več.

Če vam tovarniška oblika ni všeč in imate vsaj malo tehnične žilice, lahko tudi sami kupite hibridni hladilnik po okusu in ga namestite na kartico. Velika večina jih je kompatibilnih z referenčnim dizajnom, tako, da v tem primeru priporočam nakup referenčne kartice. Primer hibridnega hladilnika je NZXT Kraken G10 (+Kraken X61 ali X41).

Vseeno brez slabosti ne gre. Največja je zagotovo prostorska poraba, saj jih bo preprosto nemogoče spraviti v najmanjša ohišja. Težave se znajo pojaviti tudi pri namestitvi radiatorjev, v kolikor se odločimo za SLI ali CF konfiguracije. Nedvomno bodo tovrstni hladilniki najbolje delovali v sklopu samostojnih kartic.

Prednosti

+ Višji navijalski potencial in nižje temperature

+ Ne segreva notranjosti ohišja

+ Preprostejša namestitev od vodnega hlajenja

+ Možna namestitev na vse modele grafičnih kartic

Slabosti

– Večja poraba prostora

– Višja cena

– Neprimerna za manjša ohišja

– Težavna namestitev teh kartic v SLI in CF

Vodno hlajenje

Prišli smo do najučinkovitejšega hlajenja. Vaš računalnik bo izgledal bolj sci-fi kot kadarkoli prej, denarnica pa lažja kot v času, ko ste kupili nov avto.

Tako je, vodno hlajenje je dražje od vseh preostalih, a vseeno njegova učinkovitost nikoli ni bila sporna. Če se odločite za tovrstno obliko, lahko na policah najdete kartice z že vgrajenimi vodnimi bloki, kot so EVGA Hydro Copper ali MSI Sea Hawk. Večina jih še zmeraj uporablja komponente slovenskega proizvajalca EKWB (pri njih lahko kupite tudi začetniški ali napredni komplet za vodno hlajenje).

Cena vodnega bloka za GTX 1080 se giblje okoli 120€, kar se zagotovo pozna na ceni grafulje. Za sestavo vam nekaj znanja o komponentah nikakor ne bo škodilo, sploh, če želite blok namestiti sami. Če vas ne zgrozi ob misli na snemanje starega zračnega hladilnika in morebitno propadlo garancijo, ste primeren kandidat.

A tukaj se pravo delo šele prične. Potrebno bo še dovolj prostorno ohišje, ki je bilo proizvedeno z mislijo na vodno hlajenje (priporočljivo), rezervoarje, pumpo… Ker ste se sestave lotili, boste zagotovo dokupili še vodni blok za procesor.

Sestave se lotite premišljeno in že sproti pazite, da bodo cevi in ostali deli ostali urejeni, če vam je izgled pomemben. Zadovoljstvo na koncu bo neizpodbitno, saj boste kartico lahko navili višje, ob tem pa bo temperatura ostala nizka kot še nikoli. Za razliko od hibridnih kartic je vodno hlajenje primerno tudi za CF in SLI konfiguracije, saj lahko cevi pritrdite na strani in tako same kartice z odsotnostjo štorastih hladilnikov zasedejo najmanj prostora izmed vseh oblik.

Prednosti

+ Odlični termalni rezultati

+ Najvišji navijalski potencial

+ Futuristični izgled

+ Podaljšanje življenjske dobe

+ Idealne za SLI in CF konfiguracije

Slabosti

– Cena

– Namestitev je časovno potratna

– Potrebno tehnično znanje oziroma podrobna navodila

-Težave pri uveljavljanju garancije

Electronic Arts ima božično razprodajo

Novice
PC

-

21. decembra, 2017

Božično cingljanje je zašlo tudi v EA-jeve pisarne in tako je velikan ponudil precejšnje število naslovov iz svoje zbrike po močno znižani ceni.

Med popustniki najdemo naslove kot so Battlefield 1, ki je znižan na vsega 23,99€ ter Need for Speed Payback na 29,99€. Tu je še Titanfall 2 za 14,99€, Battlefront II za 35,99€ ter FIFA 18, ki vas bo obrala za samo 35,99€. Seveda je na voljo še ogromna količina drugih špilov, ki si jih ogledate tule.

Časa za nakup imate več kot dovolj saj se akcija zaključi šele 5. januarja.

Football Manager 2018 – Recenzija igre

Simon D.

-

20. decembra, 2017

Prišla je nova jesen in s tem ponovno čas za obisk virtualnih zelenic in sveta najbolj popularnega športa v Evropi. Simulacije so žanr, ki se navadno težko prebije na širši trg. Glede na to, da gre za vsakoletno izdajo, bo verjetno najpogosteje postavljeno vprašanje, kaj se je izboljšalo napram lanske verzije. Veliko športnih iger se namreč odloča za bolj kot ne identičen pristop z posodobljenimi ekipami in par majhnimi izboljšavami, da bi nekako opravičile nakup, tako da gre skoraj za neke vrste vsakoletni DLC stalno izboljšujoče se igre. V tokratni ediciji nogometnega mogotca sem se odločil za menedžment angleškega tretjeligaša – seveda nič ni lepšega kot napredovanje med ligami in žvižganje v podbradek, ko vse gre kot po maslu. A večletne izkušnje so pokazale, da ima igra navadno… no… drugačne načrte. Zvezdniki se vedno za dalj časa poškodujejo v najbolj zrelih letih, lastnik ekipe te drži za jajca ob vsakem remiju, nogometaši pa jamrajo, da želijo večje plače in manj treningov. Takrat ti ne preostane drugega, kot da pljuneš v roke, nabaviš nekaj adamantija, lastniku vrneš prijem, nogometašem pa začneš groziti, da bodo ob naslednji izusteni besedi pristali na klopi. Aaah, spet je tu nov nogometni menedžer in tokrat grem stavit, da mi bo uspelo. Vsaj, če prej ne razbijem računalnika.

Razvojna ekipa: Sports Interactive (Velika Britanija)
Založnik: SEGA
Operacijski sistemi: Windows Vista+, Mac OS, Linux
Datum izida: 10.11.2017
Cena: 54.99 €

Zvrst: Športna simulacija

Novosti na pravih mestih

Kaj je torej tokratna največja sprememba? V tem letu je največja novost nov ekipni dinamičen sistem, ki stanje klopi približa realnosti. S prisilo igralcev, naj ne bodo polni sami sebe temveč mislijo na celotno ekipo, uspeh ni več odvisen le od zmagovanja tekem. Namesto tega je večji fokus na tem, kakšna morala prevladuje med igralci. Do podrobnosti bom prešel pozneje, ampak celoten sistem skupaj z večjim vplivom medijev, kastami znotraj ekipe in pretežno dobrimi vizualnimi predelavami dostavi eno najbolj dodelanih menedžerskih izkušenj doslej.

Glede na osnove gre še vedno za povsem identično stvar kot vsako leto, le da te tokrat ob zagonu pričaka glasbena spremljava. Sicer dobrodošla “novost”, a mi je po par zagonih le parala živce med brskanju po spletu in čakanju na prikaz glavnega menija. Bi pa pohvalil, da so začetni nalagalni časi drastično nižji in zavzamejo manj kot 30 sekund dragocenega časa napram prejšnjih 3+ minut. Najprej torej izbereš ekipo, se ustvariš v virtualnem svetu in takoj si vržen v svet spletk, načrtovanja, prevar in boj za železni prestol… čakaj malo… napačna serija. Čeprav moram priznati, da prva tri naštevanja veljajo.

Kljub malim morjem taktičnih odločitev je cilj vsakega menedžerja enak in sestoji iz preboja čim višje na lestvici, ob tem pa zadovoljevanja nadrejenih ter grajenja za prihodnja leta. Kar pa vsakoletno formulo naredi raznoliko, so različne dodelave, predelave in obdelave uporabniškega vmesnika, raznih funkcij in grafične plati, izboljševanje umetne inteligence in skratka vsako leto poizkus nudenja čim več informacij preko statistik, gore podatkov ter analiz, vse z namenom pobrati novih 50€ od vsakega pravega nogometnega navdušenca. Nova iteracija je zavihala rokave in pošteno zabredla v vode spremembe, čeprav je občasno naletela na močvaro.

Zadovoljna klop je uspešna klop

Vsako leto se razvijalci trudijo ustvariti čim globjo simulacijo dejavnosti menedžerja nogometne ekipe in tako čim boljšo pokritost vseh aspektov življenja (razen zasebnega, kar bi bilo lepo videti v naslednjih letih), čeprav lahko nezaželene zadeve prepustite asistentu in se osredotočite na to, kar vas najbolj zanima. FM 2018 poizkuša olajšati celotno izkušnjo z izboljšanjem že obstoječih sistemov, na primer skavtanja, kjer so poročila o potencialnih igralcih in priporočila dosti lepše organizirana preko novega sistema, ki smo ga uporabljali že za nasvete s strani osebja. Skavti bodo v poročila po novem bolje prikazali pomembne osebnostne lastnosti in tako je iskanje potencialnih rekrutov lažje, kot kadarkoli prej. Namesto zvezd priporočilo sedaj sestoji iz številčne ocene 1-100, prvič v seriji pa je skavte potrebno tudi financirati preko finančnega vložka na račun plač in proračuna za nakup igralcev.

Izboljšave je pridobila tudi zdravstvena plat. In sicer lahko v novem meniju obiščemo zdravstveni center, ki ne le sledi poškodbam, temveč kaže tudi ponavljajoče se poškodbe posameznega igralca in podrobnejši pogled nad zdravstvenim stanjem ekipe. Lansko leto uvedeni športni znanstveniki igrajo pomembnejšo vlogo, saj omogočajo detajlen vpogled v fitnes ekipe – kako se poškodovani igralci regenerirajo in kakšna je možnost za poškodbe preostalih igralcev.

Screenshot 9

Kot že na začetku omenjeno, pa je največja novost socialna plat ekipe. Vsi vemo, da je za uspeh na igrišču pomembna kohezija izven njega in to je sedaj dosti bolj vidno tudi v igri. Razcepljena ekipa bo manj uigrana ter napravljala več napak. Tako je potrebno uravnavati tri ločene aspekte, vsak izmed katerih prispeva k višjem ekipnem duhu. To so “ekipna kohezija”, “atmosfera v slačilnici” ter “menedžerska podpora”. Vse izmed kategorij se navezujejo druga na drugo – z zmagovanjem dvigneš kohezijo, to posledično dvigne atmosfero, s tem je večja tudi tvoja podpora med igralci, to ponovno zviša motivacijo in cikel se ponovi. Po določenem času sem si sicer zaželel, da bi sistemu posvetili malce več časa, saj ni tako dodelan, kot bi si želel in je precej omejen. V naslednjem letu bomo po vsej verjetnosti tako prejeli več sprememb, ki bodo celotni sistem popeljale še dlje.

Zelo je potrebno biti pozoren na socialno postavitev posameznih igralcev, saj nikakor nočeš razburiti vodje ali vplivnega igralca, saj boš to v nasprotnem primeru drago plačal. V mojem primeru sem se želel odrešiti kapetana z razlogom postaranja in hitrega padanja atribut, prav tako je za sabo imel kup slabih tekem. Seveda mu to nikakor ni bilo po godu in med ekipo je zanetil upor. Sledila je prodaja več igralcev, nakar se je preostala ekipa (po vsej verjetnosti zaradi straha, da bodo naslednji odpadnik) končno pomirila.

Screenshot 6

Zelenice še bolj zelene?

Seveda pa novosti nikakor niso edina sprememba, saj nova iteracija vsebuje tudi več vizualnih predelav. Na igrišču se lahko pohvali z novim 3D grafičnim motorjem (kakšnih večjih sprememb sicer ni vidnih) ter precej sprememb glede uporabniškega vmesnika, čeprav so nekatere bolj dobrodošle od drugih. Zajem gibanja omogoča preko DirectX 11 (prejšnja igra je delovala na DirectX 9) bolj realistično predstavitev tekem, medtem, ko predelan taktični sistem lepše prikaže, kako učinkovita je taktika in kje se kažejo luknje. Tako je podatkov za podrobnejši nadzor več in menjevanje strategij tako pogostejši dogodek, kljub občutku pred tekmo, da ste natuhtali popolno strategijo.

Če se Football Manager vedno bolj skuša približati realističnem stilu menedžmenta, je dinamični sistem skupin igralcev odlična pridobitev, ki najverjetneje nudi vpogled v prihodnost serije. Seveda potrebuje do tja še kar nekaj dela. Igralci se še vedno prepogosto poškodujejo napram resničnemu stanju, 3D animacije so še vedno štoraste in obnašanje igralcev nerealistično ter na čase naravnost obupno, saj bežijo stran od žoge, kot da bi bil v igri med dvema ognjema.

Screenshot 12

Uporabniški sistem je šel v večini primerov res na boljše, a nekateri meniji so še vedno preveč skriti, medtem, ko ti razvijalci v obraz tišijo nepomembne stvari. Variacija med izgledom naključno generiranih igralcev je še vedno preslaba, včasih kakšno zagode (na primer bledolični, okroglo-oki Japonci) in prav tako se igralci vizualno ne starajo in nihče nikoli ne umre zaradi naključnih dogodkov. A kljub vsemu temu so razvijalci na pravi poti in s počasnim klesanjem bomo sčasoma morda le dobili perfektno nogometno simulacijo.

Ubisoft podarja 3 igre!

-

20. decembra, 2017

Ubisoft se je tokrat odločil, da v predprazničnim obdobjem podarijo tri igre, ki bodo ljubiteljem krajšale hladne zimske večere. Žal ne gre za nove igre, saj so naslovi identični tistim, ki so jih delili v začetku decembra. Vseeno popravni izpit za vse, ki ste priliko takrat izpustili iz rok. Pridobiti jih bo mogoče do 23. decembra.

Tokrat podarjajo:

-Assassin’s Creed Black Flag

Leto je 1715 in pirati so si na Karibih ustvarili svojo republiko brez zakonov, ter vladali na kopnem in po morjih. V ta svet prijadrate vi. Vihrav, uporniški pirat po imenu Edward Kenway. Vaša spretnost z mečem in zaničevanje oblasti, sta vam prislužila spoštovanje pri legendah kot je Črnobradec, a žal pahnila v starodavni spor, ki grozi uničiti vse kar so si zgradili pirati.

-World in Conflict (Complete Edition)

Sovjeti uspejo pred Seattle pretihotapiti dobršen del svoje armade in pohrustajo Jenkije za zajtrk. Če se jih je pred zlobnimi komunisti večina podelala v hlače, to zate ne velja. Skozi 14 peskovniških misij boš rdečo nadlego neutrudno potiskal proti obali in si ob tem prepeval Star Spangled Banner…

-Watch Dogs

Težko pričakovana, a bolj medlo sprejeta igra, ki se je skušala spopasti s serijo GTA. Solidna mešanica, ki te postavi v vlogo zateženega kodo-pisca, ki mu uporaba kroglo-strelov ni tuja.

Igre najdete na tem naslovu, za pridobitev pa potrebujete Uplay račun.

Samsung izdal patent za zaslon, ki se “ovije” okoli telefona

-

19. decembra, 2017

Samsung izdal patent za zaslon, ki se “ovije” okoli telefona

Proizvajalci naglavnih telefonskih pripomočkov konstantno preizkušajo različne načine, kako njihovo napravo vzdigniti nad drugimi in tako pritegniti k sebi nove kupce.

Tako je Samsung vložil patent za zaslon telefona, ki se ne nahaja samo na sprednji strani ampak pokriva tudi tudi rob telefona in zajema tudi zadnji del naprave. Na strani za registracijo patenta je moč videti deset diagramov, ki pa ravno ne povedo nekaj veliko. Moč pa je videti kako bi zadeva izgledala v praksi, kako pa bi telefoni izkoristili tako funkcionalnost pa lahko samo ugibamo.

Ni pa Samsung prvi, ki je naletel na dotično idejo. Prehitel ga je Apple, ki je že lani prišel do podobnega koncepta, razlika je samo v temu, da je njihova naprava imela zaslon, ki je objemal tako sprednji kot zadnji del.

LG je imel podobne prebliske in je dobil patent za telefon, čigar zaslon se ovije skozi zgornji del in se nadaljuje tudi na zadnjici naprave kar naredi iz gizma nekakšno dvostransko čudo.

Vse našteto so seveda zaenkrat samo koncepti a zanimivo je videti v kakšne smeri razmišljajo največji proizvajalci.

Spoznajte najstarejšo ekipo v CS:GO

Novice
PC

-

19. decembra, 2017

Čeprav naj bi se za “profi” igralce v igri Counter Strike: Global Offensive starost gibala med 20 in 30, to ne pomeni, da špila ne morejo uživati tudi nekoliko starejši. Ravno tu se nahaja ekipa imenovana The Silver Snipers, ki velja za najstarejšo ekipo v CS:GO.

Švedska ekipa je sestavljena iz postavnih možakarjev in deklet, kjer je povprečna starost v družbi 71 let. Največ preigranih ur ima deklina Monica “Teen Slayer” Idenfors, ki je upihnila 62 svečk in drži 69 ur igralnega časa, medtem ko je najstarejši veteran Bertil “Berra-Bang” Englund, ki je pri starosti 81 preigral 55 ur, njegovo K/D razmerje pa je 0.55.

Čeprav so stari, to ne pomeni, da špila ne vzemajo resno. Najeli so svojega trenerja, Tommyja “Potti” Ingermarssona, ki je nekoč igral v ekipi Ninjas in Pyjamas. Ta Srebrne Ostrostrelce sedaj pospešeno pripravlja za tekmovanje DreamHack Winter 2017, kjer računajo oz. sanjajo celo o zmagi.

Nikoli ni prepozno, ne za ljubezen, ne za CS:GO.

Monster Hunter: World – kampanja bo dolga približno 50 ur

-

19. decembra, 2017

Monster Hunter: World – kampanja bo dolga približno 50 ur

Monster Hunter: World bo imel kar 40-50 ur dolgo kampanjo, seveda pa bo igralni čas odvisen od igralca in koliko časa bo namenil samemu raziskovanju sveta. Tako je izjavil Yujya Tokuda, kateri je hkrati dodal še da vsebine ne bo zmanjkalo saj bo po končani zgodbi še vedno kaj za početi. Igralci bomo lahko izboljševali svoja orožja in oklepe ter premagovali različne pošasti. Capcom ima v mislih dodati še kar nekaj novih pošasti in to popolnoma brezplačno z posodobitvami, kar je danes postala že skorajda redkost. Poleg naštetega je Tokuda povedal še, da je njihov svet v Monster Hunter: World bil pod velikim vplivom Avstralije, bolj natančno otoka Tasmanija.

Igra bo izšla 26. januarja 2018 za Xbox One in PlayStation 4, PC igralci pa jo bodo preigravali nekoliko kasneje, točnega datuma pa se žal še ne ve.

Extinction ne bo imel mikrotransakcij

-

18. decembra, 2017

Maximum Games in Iron Galaxy Games bodo svojo igro, Extinction, izdali v začetku leta 2018 in ravnokar je bilo potrjeno, da ne bo vsebovala nobenih mikrotranskacij kar je seveda odlična novica. Poleg tega so nam razvijalci pokazali še nov posnetek, ki pokaže različne spretnosti in lastnosti.

Lastnosti igre:

Poglobljena kampajna | Zaščitite človeško populacijo, rešite čimveč civilistov kot se da in premagajte svoje brutalne nasprotnike.

Dinamične stranske naloge | Dokončajte veliko stranskih nalog in si pridobite odlične nagradnje, ki vam bodo še kako prav prišle skozi celotno igro.

Interaktivno okolje | Premikajte se svobodno po okolju in ga uporabite sebi v prid.

Spretnostni boj | Tekajte po zidovih, uporabljajte bič, poiščite šibke točke nasprotnikov in jih premagajte.

Extinction bo izšel v začetku leta 2018 za PC, Xbox One in PlayStation 4.

Bo Counter Strike: Global Offensive dobil svoj Battle Royal način?

Novice
PC

-

18. decembra, 2017

Bo Counter Strike: Global Offensive dobil svoj Battle Royal način?

Battle Royal način igranja je trenutno najbolj popularna reč v igričarskih krogih in igre kot so PUBG, H1Z1 ter Fortnite doživljajo rekordno število istočasnih igralcev.

Nekdaj najbolj popularna streljačina, Couter Strike: Global Offensive si očitno želi prilastiti košček te potice zato je nedavno izšla govorica, da zna tudi ta Valvova mojstrovina dobiti povsem svoj Battle Royal način.

Neuradna Valve stran, Valve News Network je pod drobnogled vzela vse posodobitve za igro CS: GO, ki segajo vse do maja 2016. Opazili so, da se v datotekah nahaja kar nekaj stvari, ki so značilne za Battle Royal žanr a se še niso pojavile v igri. Zadeve kot so loki, pretepanje s pestmi ter MK2 granate pašejo v bolj odprte svetove iger kot so Player’s Unknown Battlegrounds kar bi znalo napovedovati novo smer v katero se zna razviti Global Offensive.

Problem je seveda v motorčku Source, ki nekako ni ravno namenjen odprtim svetovom. Bo Valve morda kmalu presenetil vse in v CS: GO vdihnil novo svežino? Ne preostane nam drugega kot čakanje.

Sonic Forces – Recenzija igre

Simon D.

-

18. decembra, 2017

Minilo je šest let od zadnje resnično dobro sprejete 3D Sonic igre in počasi je že čas za nov uspeh, ki ga modri ježevec zadnje desetletje doseže bolj poredko. Zgodilo se je nemogoče. Igličar je bil poražen in doktor Jajčnik je s pomočjo virtualne resničnosti in novega kolega, Neskončnega, končno prišel korak bližje svojim mokrim sanjam in zavzel celoten svet. Kdo bo tokrat obul Sonicove čevlje in med njegovo doživljenjsko zaporno kaznijo postal rešitelj sveta? Bo to Repič? Amy? Členkar? … Pravzaprav ta čast ne pripada nobenemu od obstoječih pomočnikov modrega brzinca, čeprav jih je v igri prisotnih kar precej. Kot igralec si lahko namreč ustvarite svoj lik, ki bo nato s pomočjo odpora zagrenil življenje obilnemu jajcu. Ozadje nove igre iz Sonic univerze zveni kot nekaj sijajnega, drugačnega in novega, a z nekonsistentnimi stopnjami, kratkimi vmesnimi sekvencami in težavami, za katerimi so trpele že nekatere serije izmed prejšnjih iger, ostane le korak stran od zgodbe o uspehu. Izdana le dobrih par mesecev po Sonic Manii, 2D retro platformščini z zelo pozitivnim sprejemom tako med kritiki, kot tudi oboževalci serije, ne uspe nadaljevati ponoviti uspeha in sramežljivo gleda iz ozadja.

Razvojna ekipa: Sonic Team/Hardlight
Založnik: SEGA
Platforme: PC, PS4, XboxOne, Switch
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 7. 11. 2017
Cena: 39.99 €

Zvrst: Akcijska avantura

Sveža kri je vedno najslajša

Verjetno ni nikakršno presenečenje, da je izgradnja lastnega lika največja prodajna točka in največja novost Sonic Forces, saj si je vsak dolgoročni Sonic oboževalec tega že od zmerom želel (sploh, če pogledamo fantazijsko fikcijo, yikes). Izbereš si lahko raso ter izgled in na koncu oblečeš še malo morje oprave, ki jo dodatno odklepaš tudi med igranjem. Ta novinec se nato pridruži uporu, katerega cilj je osvoboditev Sonica iz zapora, že takoj na začetku ga namreč nabije nova igračka zlobnega doktorja, zaradi česar pristane v doživljenjskem arestu. Uvedba lastnega lika in sodelovanje s SEGA-maskoto proti staremu srboritnežu je nekaj, kar smo že dolgo čakali.

Zgodba se prične zanimivo, a kmalu zatrdi z leseno predstavitvijo, predvidljivostjo ter vmesnimi sekvencami nizkoproračunskega občutka v stilu starejših CGI risank. Večino časa gre za naloge tipa “ej, ugotovili smo, da je x na lokaciji y” ali pa “z je slabo ubranjen, zdaj je čas za napad”, in če nisi res oboževalec serije, je različnih likov tako ogromno, da ti po dobri uri ni več jasno, kdo je kdo in kdo sodeluje s kom. Sploh zaradi vključitve alternativnih dimenzij, drugega Sonica in virtualne resničnosti, z uporabo katere dr. Jajčnik končno namerava podjarmiti rodno grudo.

Glavni problem zgodbe je pomanjkanje epskih trenutkov, saj imaš konstantno občutek, da bo vsak čas prišlo do ultimativnega spopada med Sonicovo druščino ter doktorjem in kompanjoni, a ta nikoli ne prispe in zgodba se namesto tega le trudoma privleče do konca v obliki pet do šest ur trajajoče kampanje. Z večino prisotnih likov se sploh ne srečaš, razen v vmesnih sekvenc, in gre za cenen način vključitve velikega števila imen, brez da bi ta bila dejansko prisotna med igranjem.

Minuto mi daj, pa ga porazim

Med igranjem se boste v glavnem soočali s štirimi različnimi vrstami tras, ki delujejo na zelo podoben princip in združujejo 3D ter 2D okolice, postavljene v vse od drugih planetov, fliper arene, džungel, razrušenih mest ter robotskih tovarn. Vsem so skupna podrobna, odlično izdelana okolja ter izvrstna glasbena podlaga, sestoječ iz vsega od remiksov, 16-bitnih pozabljenih ritmov ter starošolskega pop rocka devetdesetih. Mala zamera gre tu na raven nemega novinca, kar je po občutku prevzeto iz South Parka.

Fizika sprva potrebuje nekaj navajanja, saj nadzor nikakor ni tako gladek, kot bi to pričakoval za eno najhitrejših bitij na svetu. Izmenično se soočaš z dokaj linearnimi 2D in 3D stopnjami, pobiraš cekine – pardon, obroče – ter pobijaš sovražnike, čeprav večino časa prebiješ v visokih hitrostih in tako ti niso prevelika ovira.

Gremo se najprej lotiti vseh vrst stopenj, da lažje predstavim, kaj mislim s štirimi vrstami. Najprej imamo moderne stopnje, kjer igraš kot klasični Sonic. Linearni svetovi, tekanje v skorajda svetlobni hitrosti in le bežen pregled nad dogajanjem so tu stalnica. Potem imamo tu klasične stopnje, spet s Sonicom na čelu. Te so dosti bolj fleksibilne in mehanično raznolike, saj ne vsebujejo le ene poti, igranje pa je dosti počasnejše in ne sestoji le iz čim hitrejšega tekanja naokoli.

Tretja oblika ti pod nadzor da lastnega lika oziroma začetnika, kot ga igra okliče. Stil je precej podoben modernemu načinu, a način igranja je unikaten in se navezuje na izbrano raso ter orožje. Slednje lahko vsebuje tudi do tri različne lastnosti, kot je instantno ustavljanje, začasna nesmrtnost ob pobranem stotem obroču in podobne zadeve, ki izbiri dodajo še dodatno globino. A kakorkoli sem izbral, lahko večina orožij enostavno z vsakim zamahom razbije po desetine sovražnikov, in tako se ti porodi vprašanje, kako so ti idioti sploh uspeli zavzeti celoten svet, če jim že amater uspe povzročati takšne težave.

Še zadnja izmed stopenj so šefovski spopadi, ki so sicer kompetentno izdelani napram večini iger v Sonic seriji, a kljub temu ne nudijo večjega izziva in so lahko končani tudi v 30 sekundah, če veš, kaj delaš in z uporabiš prej omenjeno orožje. Večina jih vsebuje tudi več faz, čeprav kaj kmalu opaziš ponavljajoč se vzorec in se nevarnostim zlahka izogneš. Vseeno so vizualno in mehanično dobrodošel predah od preostale igre, saj se ne osredotočajo na hitrost, temveč na izmikanje projektilom, ugotavljanje šibkih točk in nazadnje izkorist teh v pogubo preko-samozavestnega šefa.

Vse izmed prvih treh vrst stopenj se soočajo s klasičnim problemom takšnih iger, in to je slab prikaz prihajajočih nevarnost in nemogoča priprava nanje ob prvem teku skozi novo stopnjo. Ko s sto na uro brziš skozi neskončen travnik, boš zaradi poskakujoče kamere sploh v 2D načinu zelo težko opazil hitro približujočo se nevarnost, pa naj bo to luknja z instantno smrtjo, bodice ali kateri izmed sovražnikov, ki navadno ne povzročajo pretiranih problemov. Nikakor ne gre za obseg, v katerem je bil te težave deležen Sonic 2006, ampak po občutku bi rekel, da so ciljali na večkratno preigravanje in pripravo na vse, kar ti igra vrže v obraz. Tu je sploh dobrodošla fleksibilnost, ki jo določene stopnje z več potmi nudijo, saj se boš lahko odločil za pot, ki ti najbolj odgovarja ali pa se ob napaki prisilno odločil za pot, na kateri si sedaj pristal.

Prehitro je vsega konec

Stvar, ki je ves čas prisotna, je tudi kratkost glede na ostale Sonic naslove (dobre ali slabe) in neskončno število življenj, saj umiranje vpliva le na rezultat. Čeprav je stopenj precej, je kratkost kriva za marsikatero negodovanje, saj so stopnje izjemno raznolike, a vseeno bi rad videl, kakšen dizajn bi lahko vključili, če bi na isti lokaciji preživel več kot tri minute. Klasični Sonic tu najbolj trpi, saj izpade kot naknaden dodatek. Kot da razvijalci niso bili zadovoljni le s stopnjami z lastnim likom in so tako na hitro dodali nekaj klasičnega, saj Sonic igro tako težko okličeš brez zvezde za volanom.

Po preteku ne preveč dolge zgodbe ti preostane odklepanje vizualnih priboljškov ter izboljševanje rezultatov, ob tem pa lahko preko spleta dostopaš tudi do SOS misij, kjer rešuješ kreacije drugih igralcev. Gre za izpuščen potencial, saj celotna večigralska komponenta ni nič drugega kot možnost uporabe likov drugih igralcev ter deljenje rezultatov. Več stopenj ter obširnejši in težji šefovski spopadi namesto tega bi bili dosti bolj dobrodošli.

LordFebo o Batman: The Enemy Within

-

16. decembra, 2017

2

Batmanov kanon je domač slehernemu razgledancu, a vseeno smo štorijo o gothamskem rešimožu, siroti in playboyu videli v nebroju variacij. Risanke, filmi, stripovske kontinuitete, igre – vsaka predstava ima samosvoj ustroj, podobo in mikrokozmos. Ob zadnječasnem izobilju Temnega viteza je zato kar podvig udejaniti še eno privlačno različico. Toda pripovedovalni ekipi Telltale je z lansko interaktivno serijo to uspelo. Zamislili so si posrečen, izviren scenarij o kriminalni preteklosti Waynovih staršev, ki spodbudi maščevanje Bruceovega otroškega prijatelja Pingvina. Vkup z njim se je pojavila na novo ustvarjena negativka Lady Arkham in za nameček je v kaosu iz župana Harveya Denta nastal še Dvoličnež. Kljub izdatno malopridni družbi pa ni bil v ospredju samo Netopir, marveč je dogajanje enakovredno pestril tudi gospodič Bruce. Na kraju je kakor vselej zmagala pravica, vendar ne za dolgo, kajti tu je že druga sezona, ki nadaljuje napete gothamske kronike.

Razvojna ekipa: Telltale Games
Založnik: Telltale Games
Platforme: PlayStation 4, PC, Xbox One
Datum izida: 8.8.2017
Cena: 22,99 €
Žanr: Interaktivna drama

Batman The Enemy Within 09 min — Batman se mora neprestano odločati med brezmilostno Amando Waller (tisto, ki ima ponavadi čez suicide squad) in neučinkovitim komisarjem Gordonom.

Kdo je zelen in prav nič pošten?

Prvo od petih epizod otvori Riddler, drugačen, mnogo bolj krvoločnejši od onega, ki ga spremljamo v TV-seriji Gotham. A zeleni ugankar ne deluje sam in njegovo zagonetkarstvo je samo uvod v širše podzemne peripetije. Kmalu na oder stopijo še drugi sloviti mestni tolovaji, od Gospoda Zmrzovalnika do Mačježene. Njihova galerija je zanimiva in vsaka figura ima osvežene definicije, dasi v njihove izvore pripoved ne posega. Takisto so prisotni drugi spremljevalni liki, recimo uslužni Alfred, nesposobni Gordon in zloglasna Amanda Waller. Fabula ni po treh poglavjih nič manj intrigantna od prve sezone in jo vnovič spremljamo tako skozi oči Batmana kot njegovega človeškega jaza. Le kaj ima banda pridaničev za bregom? So sploh oni glavna nevarnost? Bo Jim pogruntal, čigava čeljust gleda spod netopirjevske maske? In kako se bo nekam nesamozavestni zelenolasec John Doe, ki smo ga spoznali lani, postal klovnasti princ zločina?

Batman The Enemy Within 02 — Tepež je vnaprej režiran, držalec joypada mora le pritiskati zaporedja navedenih tipk. Vsaka napaka ni kaznovana, a pretirana štoravost terja ponavljanje.

The Enemy Within je seveda tipičen Telltalov izdelek, kar pomeni poudarek na povesti, ki jo krojimo po svoje. Kljub akcijskim delom to ni klasična arkada s prostim mahanjem, saj je niz kretenj vnaprej določen, treba je le hitroprstno stisniti izrisani simbol. Prav tako ne sodi v žanr pustolovščin, dasi določeni raziskovalni deli, kjer detektivsko povezujemo sledi, tako delujejo. Igralec ima sicer v roki joypad, s katerim klika na postavke v dialogih in pritiska gumbe med tepežem, vendar je njegova vloga na meji z gledalcem. Od tod oznaka ‘interaktivna nadaljevanka’. Špilavni del je namreč tekoč in brez izziva, saj to sorto izdelkov določajo izbire. Filmsko kadrirana predstava se odvija potom pogovornih in drugih odločitev, ki nato vplivajo na obnašanje soljudi in na dogodke. Bo Batman dal prav komisarju ali agentki? Naj se osumljenca loti s pestmi ali ga raje medi? Bo naloga bolje opravljena, če se pokaže v civilni opravi? Še dejanja iz prve sezone imajo posledice, recimo prijateljevanje z Johnom, spanje z Mačko in končni obračun, ki je bodisi Alfreda stal očesa bodisi Bruceu poškodoval uhelj.

Batman The Enemy Within 11 — Včasih so pogovorne izbire le kozmetične, drugič neposredno vplivajo na odnos s sogovornikom, ki se odrazi na kasnejšem vedenju.

Z odločitvami, a ne docela drugače

Vseeno popolne svobode v teh izdelkih ni, zato se Batman ne more preleviti v maščevalnega pobijalca. Zgodba se ne plete nalik tistim nelinearnim knjigam, kjer bralec skače naprej in nazaj ter lahko dejansko izkusi čisto različne dele in konce. Resda je nekaj točk, kjer se pot razcepi v dve začasni vzporednosti, recimo v sodelovanje z enim ali drugim likom. Toda največkrat so razlike le v par drugačnih vrsticah in animacijah. Pripoved pripeljemo do enakega zaključka ne oziraje, ali se Batman do policaja obnaša vzvišeno in Bruce Selini zleze v hlačke. V ospredju so odnosi, zlasti s sumničavim Gordonom, ki mu gre Wallerjeva na živce, in s Catwoman. Vendar v resnici ni pravih in napačnih izbir. Če se Bats sporeče z enim organom oblasti, mu bo priskočil na pomoč drugi, in če nečesa ne dobi od Cat, bo tisto dostavil dostavil Joker. V prvem uživanju je utvara nadzorovanja zgodbe dobra, nakar ob ponovnem preizkušanju spoznaš, da docela različne niti ne obstajajo. To zna malce zamoriti, ako se nadejaš drugačnega skozihoda.

Batman The Enemy Within 07 — Primer konkretnejše odločitve. Če Bruce hčerki od Luciusa Foxa zaupa svojo skrivnost, bo delala zanj in prinesla boljšo opremo.

A ne glede na tako neizpolnjeno pričakovanje je serija vredna ogleda. Za 23 evrov dobiš dvanajst ur domiselne in atraktivno podajane gothamske štorije, boljše od večine risank. Vključeni so vsi potrebni elementi, od zanimive akcije in detektivskosti prek razdelanih likov in bat-orodij do originalnega scenarija. Obe sezoni sta obvezno užitje za slehernega navdušenca. Telltalov Gotham je po eni strani domač, a vseeno dovolj odklonski, da prinese svežino in radovednost. Zamerim njihovim pripovedim edinole dvomesečne pavze med posameznimi poglavji, kar ni v redu, saj gre za nadaljevanko. A zdaj, ko je četrta epizoda tik pred izidom, se splača razmisliti o pričetku. Svetujem pa, da v dogajanju uživaš na TVju, s kavča, po možnosti v družbi. Tako, kot se gleda dobre filme ali nizike. Obstaja celo možnost, da se sogledalci priklopijo telefonično in glasujejo za izbire. Tretji letnik bo gotovo sledil in če si upam malce špekulirati, zna vključiti širši DCjev univerzum.

Batman The Enemy Within 06 — Bruce je že v prvi sezoni lahko vzpostavil telesni odnos s Selino. Tudi sedaj ji lahko nameni batino ali batine. Škoda pa za neprijazen sistem do preizkušanja alternativ. Igra namreč nima zaznamkov in treba je reštartati epizodo, kar obenem izniči napredek.

Bohemian Killing – Recenzija igre

-

15. decembra, 2017