Razvijalec Rocksteady Studios nam je leta 2015 dostavil zaključni del trilogije Batman Arkham iger in mu nadel naslov Arkham Knight, pri tem pa se je uštel glede PC-verzije igre, ki je imela toliko hroščev in tako slabo optimizacijo, da jo je založnik Warner Bros. za nekaj časa celo umaknil iz prodaje na Steamu.
Igralci so bili takrat na razvijalca zelo jezni, a se sploh niso zavedali, kako lepo jim je bilo, saj v naslednjem desetletju niso dobili nobenega dostojnega naslednika znotraj Batman iger: Gotham Knights je bil zgolj povprečen naslov in ga je razvil ločen razvijalec, medtem ko je Rocksteady devet let delal na igri Suicide Squad: Kill the Justice League, ki je bila takšna katastrofa, da je bila podpora zanjo ukinjena manj kot leto po izidu.
Jeza na Arkham Knight je bila tako v desetletju od izida pozabljena, igra pa na Steamu trenutno uživa visoke ocene. Nov izgovor za ponovno preigravanje vam zdaj nudi modder GPUnity, ki je originalno kampanjo dodobra predelal preko modifikacije z imenom Master Overhaul.
Dodane so bile trdnejše težavnostne stopnje, in na najvišji boste zdaj imeli zelo kratko časovno okno za reakcijo na sovražnikove napade, ki vas bodo napadali iz vseh smeri. Modder je za potrebe prenovljenega boja predelal tudi drevo veščin ter v igro povrnil posebno sposobnost Bat Swarm, ki je bila prisotna v prejšnjem delu Arkham City, a odstranjena v Arkham Knightu.
Potem je tu slavni Batmobil, ki bo prav tako prenovljen. Igralci bodo zdaj imeli dve možnosti: bodisi bodo droni, ki nas napadajo, postali bolj agresivni, zaradi česar se bo povečala težavnost, ali pa bomo vključili možnost, ki te igralne vložke skrajša – kar bodo mnogi igralci pozdravili z navdušenjem, saj so bili ravno ti segmenti številnim trn v peti pri igranju kampanje. Modder bo v igro vpeljal tudi različne preobleke, ki jih bomo zdaj odklepali organsko skozi igranje in jih našli znotraj skrinj – kar je še ena lepa nagrada za raziskovanje odprtega sveta.
Na žalost Master Overhaul še ni na voljo za igranje, a modder pravi, da je zelo blizu zaključni verziji, ki jo bo najprej ponudil v testiranje. Za posodobitve glede razvoja je najbolje, da spremljate njegov YouTube kanal, saj tam redno objavlja novosti o napredku tega projekta. Med čakanjem se lahko spravite v ponovno igranje Batman: Arkham City, saj je isti modder za to igro predelal kampanjo in to naredil veliko težjo.
Ekskluzive na konzolah znajo postati stvar preteklosti, saj Microsoft svoje Xbox igre seli praktično na vse obstoječe platforme, tudi Sony pa je začel nekatere svoje paradne konje, kot so franšize Uncharted, God of War in The Last of Us, prenašati na PC. Strogo zvest ekskluzivnosti ostaja le še Nintendo – in tako bo verjetno tudi ostalo. Zato so za selitve njihovih iger poskrbeli kar nekateri zelo pridni in pametni pripadniki PC-igričarske skupnosti.
Tokrat beseda ne teče o emulatorjih, ki jih je Nintendo sicer uspešno zapiral, a nikoli povsem, temveč o skupini modderjev Harbour Masters, ki so uspešno predelali kodo igre Mario Kart 64 iz leta 1996 in omogočili igranje te klasične dirkačine tudi na PC-ju. Računalničarji in nostalgiki lahko zdaj ta naslov, po novem imenovan SpaghettiKart, preigrajo v ločljivosti 4K in uživajo pri 120 sličicah na sekundo. Glede na igralne posnetke na spletu ostaja Mario Kart 64 še vedno presneto zabaven naslov – še posebej, če vam uspe v igranje pridobiti še kakšnega prijatelja, se skupaj vsesti pred večji televizor in uživati v skupnem dirkanju.
Skupina Harbour Masters je že v preteklosti pripravila podobne predelave – med drugim za Super Mario 64, Star Fox in Zelda: The Ocarina of Time. Za razliko od emulatorjev te predelave ne vsebujejo nobene Nintendove kode, saj gre zgolj za ogrodje, ki nato lahko poganja igre s konzole Nintendo 64. Seveda si boste igre oziroma ROM-e morali pridobiti sami, a ko bo to za vami, boste lahko uživali v napredni različici te dirkačine, ki zdaj omogoča celo funkcije, ki jih original ni imel: prilagajanje agresivnosti nasprotnikov, ustvarjanje lastnih prog in deljenje le-teh z drugimi igralci.
SpaghettiKart je tudi dobra podlaga za prihodnje dodatne modifikacije, ki bodo denimo izboljšale grafično podobo. Obstaja na primer mod Mario Kart 64 HD, ki prenovi vizualno podobo igre, a je zaenkrat na voljo le za emulatorje. Zdaj bo treba to modifikacijo prilagoditi še za SpaghettiKart – in ne dvomimo, da se bo to zgodilo kmalu in takrat bo Mario Kart 64 zasijal v povsem novi luči.
Izkušeni PC igričarji zdaj že veste, kako stvari tečejo. Valve namreč vsako leto spočne več večjih razprodaj in naenkrat zniža cene stotinam naslovov na Steamu in poletni meseci pri hujšanju vaše denarnice niso izvzeti.
Včeraj se je tako uradno začela poletna razprodaja in očitno so igralci še vedno močno zainteresirani za popuste, saj je platforma za nekaj časa preprosto nehala normalno obratovati, saj so se vsi naenkrat obesili na strežnike. Popusti segajo od malce starejših pa vse do iger, ki so izšle v 2025, zato si poglejmo tistih nekaj najbolj zanimivih znižanj.
Popusti morda niso tako impresivni kot nekaj let nazaj, kar gre na račun tudi dejstva, da so igre dandanes dražje kot prej. Posamični naslov je lahko tako znižan za 50 %, a če je njegova originalna cena 80 €, potem moraš ob polovični ceni še vedno zanj odšteti 40 €.
Celoten seznam popustov najdete na Steamu, razprodaja pa se bo zaključila 10. julija.
Avgusta lani smo pisali o pogumni pobudi, ki jo je skupaj spravil YouTuber Ross Scott, in ta se loti problema prezervacije iger in kako bi te ohranili v delujočem stanju tudi, ko za založnika niso več profitabilne. Sicer je veliko takšnih iger našlo zatočišče v spletni trgovini GOG, ki ima sama tudi svojo iniciativo glede ohranjanja iger, a njihov pristop je učinkovit zgolj pri enoigralskih igrah, kjer je včasih dovolj že odstraniti zaščito, narediti nekaj popravkov za kompatibilnost z novejšimi sistemi in igra lahko živi “večno”.
Večji problem pa se zgodi pri tistih igrah, ki se za svoje delovanje zanašajo na delovanje strežnikov, saj so ti dragi za vzdrževanje in založniku se čez čas, ko igralna baza pade pod določeno raven, to več ne splača, nakar gre igra v grob, igranje pa je zaradi mrtvih strežnikov nemogoče. Tako je v preteklosti pomrlo ogromno MMO-jev, a tista stvar, ki je Rossa spodbudila k izdelavi pobude Stop Killing Games, je bila igra The Crew – spletna dirkačina, ki jo je Ubisoft odklopil od strežnikov in je tako postala neigralna.
Pobuda Stop Killing Games bi to preprečila – in to prek zakona, ki bi ga morala sprejeti Evropska unija. Stvar sicer ne bi prisilila založnikov, da bi morali večno plačevati za strežnike, a bi ti morali vsaj igri ponuditi možnost “offline” igranja, tako da skupki kode ne bi ostali povsem nekoristni in bi igralci v njih še vedno lahko našli nekaj zabave. To pa bi potem omogočilo tudi izdelavo zasebnih strežnikov, prek katerih bi se, na lastne stroške, igralci vseeno lahko povezali med seboj in se družno zabavali v igranju.
Iniciativa Stop Killing Games je lani sicer dobila pogumen začetek, saj je vse skupaj postalo peticija, ki jo lahko podpiše vsak legitimen prebivalec Evropske unije. Podpisi so se začeli hitro zbirati, saj je gibanje postalo močno razširjeno, a se je nato tudi močno upočasnilo. Razlogov za to je več: Scott v novem videu pravi, da je igričarje težko prisiliti, da jim je res mar za določeno pobudo, in morda tudi igra The Crew ni bila prava izbira za tisti naslov, za katerega bi se morali zavzeti vsi igričarji po svetu, saj je to dokaj povprečna dirkačina. Svojo škodo je gibanju zadal tudi YouTuber Pirate Software, ki je podpisom nasprotoval in celotno zadevo že vnaprej obsodil na propad.
Za uspeh te državljanske pobude je potrebno zbrati milijon podpisov, časa za to pa ni več veliko, saj se rok izteče že čez dober mesec – 31. julija 2025. Peticija je sicer do sedaj zbrala že dobrih 570 tisoč podpisov, a je tako še vedno dokaj daleč od svojega cilja, zato potrebuje pomoč vsakega, ki za njo še ni spočel svojega digitalnega podpisa. Svoj glas lahko oddate prek sledeče povezave in s tem vsaj malce pripomorete k lepši igričarski prihodnosti.
Capcom je naslednje poglavje franšize Resident Evil na lisičji način že predstavil na konferenci Summer Game Fest, včeraj pa je priredil vnovično konferenco za nekatere od svojih naslovov in tam smo dobili tudi prve prave igralne posnetke iz igre Resident Evil Requiem.
Nova predstavitev skače med igralnimi kadri in člani razvojne ekipe, ki pravijo, da bo Requiem pomemben korak v razvoju te dolgoletne franšize. Nastopali bomo v vlogi FBI-agentke Grace Ashcroft, ki je v bistvu hčerka Alysse, to pa smo srečali leta nazaj v igri Resident Evil Outbreak. Grace se vrne v mesto Raccoon City, in to 30 let po tragičnih dogodkih iz tretjega Resident Evila, kjer je vlada infestirano mesto bombardirala in spremenila v kup komaj stoječih ruševin.
Grace bo zanimiva protagonistka, saj za razliko od kakšnega Leona S. Kennedyja ta nima preveč izkušenj z orožjem in bojem nasploh, a se bo tega naučila skozi kampanjo, saj ji bodo po življenju ves čas stregle takšne in drugačne grozote. Requiem bo tako še vedno preživetveni naslov, tako da bomo morali iskati zaloge zdravja in streliva, obenem pa poskušati Grace ohraniti pri življenju tudi s tem, da se včasih neslišno presmukamo mimo nasprotnika. Igra bo vsebovala tako prvoosebno kot tudi tretjeosebno igranje, kar je v nasprotju s prejšnjimi poglavji, kjer smo lahko strogo igrali samo skozi en pogled (zadnji del Village je sicer to pravilo spremenil, a šele kasneje, ko je dobil posodobitev).
Resident Evil Requiem bi sicer pri igranju pokazal še nekaj več, a morda Capcom ne želi vsega razkriti prehitro, saj igra izide šele 27. februarja 2026.
Igralci na konzolah PlayStation že 15 let plačujejo za dostop do možnosti večigralstva, in verjetno bi marsikateremu izmed njih na oči stopile solze, če bi preračunal, koliko denarja je s tem romalo na Sonyjev račun.
Sony je sicer nedavno prenovil svojo ponudbo naročnine PlayStation Plus in zdaj to ponuja v treh različnih stopnjah, ki se razlikujejo v ceni in ponudbi. Za praznovanje obletnice bodo vse stopnje dobile dostop do prav lepe trojice novih iger, ki jih boste v svoji knjižnici obdržali vse do takrat, dokler ne boste nehali plačevati naročnine.
Največji naslov julijske ponudbe je zagotovo igra Diablo 4, in kar malce ironično je dejstvo, da Sony za praznovanje svoje obletnice v darilo ponuja naslov, ki se ga v bistvu lasti njegov največji konkurent Microsoft. Razvijalec Blizzard je ta svoj akcijski RPG v igranje ponudil leta 2023, in to na malce drugačen način, kot pa smo ga bili do sedaj vajeni. Dogajanje je bilo namreč postavljeno v odprti svet, in tako kot v Diablu 3 so bili že takoj na začetku problemi z uravnoteženjem igralnih razredov in “lootom”, ki so padali iz riti poraženih demonov, nakar je Blizzard skozi sezone nekaj od teh stvari popravil in jih nato zopet malce okvaril.
Skupno gledano pa je Diablo 4 od svojega izida skupaj spravil dovolj vsebine, da vam bo ta za preigravanje vzela desetine ur. Če pa se boste spravili v lov za najboljšimi predmeti, pa znate v igri izgubiti kar stotine ur in zna igranje za vas postati sekundarna služba. Za dodatno uživanje v zgodbi lahko naknadno kupite še dodatek Vessel of Hatred.
Druga zanimiva igra julijske ponudbe sliši na ime Jusant, tole pa je bolj preprost naslov, ki se loti plezanja po različnih terenih. Gre za prisrčen naslov, ki ga je ustvaril razvijalec Don’t Nod, in čeprav stvar ni bila prodajna uspešnica, si je povsod prislužila visoke ocene.
Ponudbo zaključuje še pretepačina The King of Fighters XV, ki jo je leta 2022 razvil KOF Studio, in ta ponuja zanimivo pretepanje, ki nosi animejevsko podobo. Poleg akcije za enim televizorjem pa lahko nato pretepe izvajate tudi preko interneta.
Vse tri igre bodo na voljo od 1. julija, še pred tem, natančneje 30. junija, pa boste lahko preizkusili časovno omejeno verzijo igre Monster Hunter: Wilds, že včeraj pa je na enak način možno testirati rokoborsko igro WWE 2K25, a je ta na voljo samo lastnikom naročnine PlayStation Plus Premium.
Originalna trilogija STALKER naslovov je postala slavna predvsem na račun svoje atmosferičnosti, saj je razvijalec GSC Game World dve desetletji nazaj res ustvaril neverjetno izkušnjo, ki vas je preselila v brutalni postapokaliptični svet. Levji delež takšnega doživetja je nosila tudi napredna umetna inteligenca, imenovana A-Life. Ta sicer ni bila tam, da bi vašim nasprotnikom dala kakšne neverjetne bojne sposobnosti, ampak je bila zaslužna predvsem za ustvarjanje občutka živega sveta, saj so se zaradi nje NPC-ji gibali med različnimi območji in imeli svoje cilje ter naloge, ki so jih nato opravljali tudi izven vašega vidnega polja.
Ob splavitvi nadaljevanja STALKER 2 je zato veliko igralcev bilo razočaranih, da A-Life v tej igri sploh ni obstajal, GSC Game World pa se je moral po izidu ukvarjati s poplavo drugih hroščev, ki so močno grenili igralno izkušnjo. A zdaj so si končno vzeli čas tudi za dodajanje nove vsebine, in nedavno izdana posodobitev 1.5, imenovana Guns & Looting, je med drugim končno v pogon Unreal Engine 5 dodala dolgo obljubljeno umetno inteligenco A-Life.
Med igranjem boste zdaj opazili, da se nekateri NPC-ji selijo med lokacijami, zato jih znate na svojem potovanju srečati večkrat – in ni nujno, da vedno v še živeči obliki. Svet igre STALKER 2 namreč vsebuje ogromno nevarnosti, in NPC-ji se znajo zaplesti v spopad z mutanti ali pripadniki nasprotnih frakcij, kar jih bo hitro oropalo življenja, vi pa jih nato lahko počastite s tem, da jim iz žepov izmaknete surovine.
A-Life ni edina stvar, ki jo prinaša ta ogromni popravek. Razvijalec je izdal tudi urejevalnik modov, ki jih lahko zdaj prenašate kar znotraj igre, med raziskovanjem boste naleteli na nova orožja, in paziti se bo treba nove anomalije, imenovane Water Electro Tornado.
Igro STALKER 2 lahko igrate na PC-ju in konzoli Xbox Series X, razvijalec pa za zdaj ni povedal še ničesar konkretnega glede različice za konzolo PlayStation 5.
Na letošnji poletni konferenci Summer Game Fest je Microsoft za svojo divizijo Xbox iger napovedal novo strategijo, ki jo imenuje Xbox Play Anywhere. Ta v ospredje ne rine več konzol Xbox Series X, ampak se osredotoča na ponudbo iger preko različnih platform, tako da lahko v njih uživamo na PC-ju, konkurenčni konzoli PlayStation 5 ali pa kar preko telefonov. Takšen pristop jim omogoča njihova platforma Game Pass, in ta se je že dolgo nazaj preselila tudi v VR-vode, Microsoft in Meta pa sta včeraj razkrila nov korak v njunem partnerstvu, saj sta najavila skupno različico VR-očal Meta Quest 3S.
Nova različica očal je v bistvu prebarvana različica že obstoječega izdelka, tako da so zdaj očala na voljo v fini črno-zeleni izvedbi, ki nosi tudi Xboxov logotip. Strojne zmogljivosti so ostale enake, s tem da tukaj gledamo različico očal Meta Quest 3S, ki vsebujejo samo 128 GB prostora za shranjevanje, paket pa vsebuje še Elite naglavni trak ter posebno barvno različico Xboxovega kontrolerja.
In kako točno lahko Microsoftove igre zdaj igrate v VR-pogledu? Je morda Microsoft šel tako daleč, da je vložil finančna sredstva in predelal obstoječe naslove v takšne, ki popolnoma podpirajo VR-igranje, in boste tako po novem na nov način stopili v svet Halo iger ter verno vihteli orožja?
Odgovor je seveda negativen. Xboxove igre lahko res igrate preko očal Meta Quest 3S, vendar ne v popolnem VR-načinu. Namesto tega se bo pred vami izrisal ogromen virtualni zaslon, na njem pa boste igrali izbrane naslove preko Xboxovega kontrolerja. Izkušnja tako ni preveč drugačna od igranja na večjem televizorju, le da tukaj ne boste gledali 4K-slike, za igranje pa bo treba uporabljati pretočno tehnologijo, tako da igre v bistvu “streamate” preko interneta. K sreči je Microsoft v paket dodal 3 mesece naročnine Xbox Game Pass Ultimate, Meta pa je k temu dodala še svoje 3 mesece naročnine Meta Horizon+.
Na žalost tega izdelka v Sloveniji in v bistvu v celotni Evropski uniji ni možno naročiti. Microsoft in Meta sta pripravila omejene količine zalog, ki jih prodajata samo v ZDA in Združenem kraljestvu, tam pa se prodajajo po ceni 379 funtov oziroma 399 dolarjev.
Razvijalec Techland je nekaj časa nazaj omenil, da delajo na manjši obnovi prvega Dying Lighta, ki je zdaj star že 10 let, a še vedno redno nabira zdravo bazo igralcev. V tej igri so zatočišče našli tudi tisti igralci, ki jih je nadaljevanje razočaralo in jim je mesto Harran skozi leta postalo drugi dom – čeprav je to na vsakem koraku infestirano z zombiji.
In zdaj je ta obnova praktično nared, Techland pa ji je včeraj nadel ime Retouched ter v blog zapisu opozoril, da to ni predelava, ampak bolj poliranje tistega izdelka, v katerega so se vsi ljubitelji postapokaliptičnih svetov zaljubili pred desetletjem.
Kljub temu bo ta brezplačna posodobitev s sabo prinesla nekaj lepih nadgradenj, saj bodo nekatere teksture zdaj bolj podrobne, čaka nas tudi prenovljena osvetlitev in boljše sence. Koliko od tega boste opazili, medtem ko vas bodo iz vseh strani napadali nemrtvi, je odvisno od vašega stila igranja, boste pa zagotovo opazili prenovljeni zvočni vidik igre. Za to se je k igri vrnil originalni skladatelj Paweł Błaszczyk, ki je prenovil obstoječo glasbo in dodal nove skladbe, pri tepežu nemrtvih pa boste opazili tudi nove zvoke – ne samo ob udarcih, temveč tudi iz okolice, tako da bo atmosferičnost na še višjem nivoju.
Posodobitev Retouched bo brezplačna za vse lastnike izvirne igre in izide že jutri, 26. junija. Tole je tudi lep izgovor, da ponovno preigrate celotno kampanjo, saj boste avanture junaka Kyla Cranea spremljali tudi v prihajajoči igri Dying Light: The Beast, ki izide že 22. avgusta.
Založnik Bandai Namco je včeraj za igro Little Nightmares pripravil kar celo konferenco, saj je to očitno postala že cela franšiza. Do zdaj nam je razvijalec Tarsier Studios pripravil dve igri, nakar so se odpravili delati ločeno igro Reanimal, Bandai pa medtem ne namerava kar pustiti, da licenca nabira prah. Povezali so se z razvijalcem Supermassive Games, ki zdaj dela na tretjem delu, ta pa bo omogočal tudi sodelovalno igranje dveh igralcev. Včeraj smo za ta naslov dobili tudi nov igralni posnetek in datum izida, ki bo 10. oktobra.
Prednaročila za ta naslov so se zdaj že odprla in s sabo tokrat prinašajo lep bonus. Vsak, ki bo po trenutni ceni 40 € prednaročil tretji del, bo dobil dostop tudi do igranja predelave prvega dela – in to takoj, ko bo prednaročilo opravljeno. Ostali, ki bi radi najprej počakali na recenzije, boste lahko predelavo Little Nightmares Enhanced Edition prav tako kupili ločeno, a boste za to morali počakati do oktobra.
Predelava prvega dela je sicer malce čudna odločitev, saj je ta še danes videti fantastično, vendar pa je razvijalec Engine Software naredil nekaj posodobitev, ki tej osem let stari igri dodajo nekaj lepotnih popravkov. Na konzolah PlayStation 5 in Xbox Series X boste lahko uživali ločljivost 4K in to pri 60 sličicah na sekundo, prenovljene različice pa boste veseli tudi PC-jaši, saj ima igra zdaj ray tracing osvetljevanje in nekatere druge dodatne vizualne bombončke. Prek vklopa posebnih opcij si lahko igranje tudi olajšate.
Na žalost lastniki izvirnika te nadgradnje ne boste dobili brezplačno, s tem pa se tudi niso zaključile vse novice glede te franšize. Ta bo namreč skočila tudi v VR-vode, saj je bil najavljen naslov Little Nightmares VR: Altered Echoes. O njem, razen kratkega dražilnika in dejstva, da obstaja, dejansko še ne vemo praktično ničesar, zato tega verjetno letos še ni za pričakovati na trgu.
Vsak je že kdaj po težkem dnevu skočil na YouTube in si ogledal kakšen prisrčen posnetek malih mačkonov, ki se komaj skobacajo iz svoje košare v naročje drugega štirinožnega pritlikavca. Platforma vas je takrat označila za ljubitelja živali, nakar ste na domači strani naleteli na priporočene posnetke z drugih kanalov – med njimi pa je bil gotovo tudi kakšen iz kanala oziroma zavetišča Save-a-Fox.
To zavetišče se primarno ukvarja z reševanjem lisic in zagotovo marsikdo pred ogledom posnetka sploh ni vedel, da so to izjemno ljubke živali, ki se rade pocrkljajo in iz sebe spravijo takšne zvoke, da jim kar težko verjameš. Slaven je denimo posnetek lisice Dixiedo, ki je med snemanjem svoji varuhinji Mikayli Raines ukradla telefon, ga držala v gobčku in hitro stekla stran – ob tem pa se pritajeno smehljala svojemu podvigu. Zahvaljujoč Mikayli in drugim pridnim delavcem tega zavetišča je Dixiedo postala spletna zvezda, pridružila pa se ji je še ena prikupna lisička Finnegan, skupaj z nekaterimi drugimi živalmi.
Skratka, YouTube kanal Save-a-Fox je postal izjemno priljubljen za sproščanje in je marsikomu pomagal skozi težke čase koronavirusa. Kanal je bil ustanovljen leta 2009 in je do danes zbral več kot 2,4 milijona sledilcev. Ti so lahko uživali v rednih novih posnetkih ali spremljali prenose v živo, kjer je kamera neprekinjeno snemala dogajanje pred seboj.
Na žalost pa je v ozadju ustanoviteljica Mikayla Raines močno trpela. Borila se je z avtizmom in depresijo, tarča pa je bila tudi spletnega nadlegovanja. Na Redditu se je pojavila prav posebna podskupina r/saveafoxsnark, kjer so člani neprestano pisali žaljive komentarje o njej in organizaciji. Ta del Reddita je zdaj nastavljen kot zaseben, moderatorji pa so očitno izbrisali svoje račune, saj so se vsi po vrsti ustrašili novice, ki jo je pred nekaj urami sporočil njen mož: Mikayla si je pred nekaj dnevi vzela življenje.
Vidno pretreseni Ethan Raines je v posebnem posnetku Mikaylo opisal kot neverjetno žensko, ki je dala vse za svoje živali. A kljub letom terapije na koncu ni mogla premagati same sebe. Za njeno smrt po njegovem mnenju ni kriva le depresija, temveč tudi spletno nadlegovanje – ne le s strani tujcev na internetu, ampak tudi s strani določenih posameznikov iz njenega osebnega življenja in celo članov drugih društev, ki se prav tako ukvarjajo z reševanjem živali.
Ethan v emotivnem videu pove, da se ne namerava predati ter da bo Mikaylino vizijo nadaljeval – še naprej bo pomagal živalim v stiski. Pri tem pa bo potreboval podporo vseh, ki spremljajo YouTube kanal Save-a-Fox. Donacije lahko pošljete prek njihove uradne Facebook strani z gumbom “Doniraj”, ali pa preko Patreona – v opisu posameznega YouTube posnetka so na voljo še druge možnosti za donacije.
Mikayla je ob svoji smrti imela komaj 29 let, za seboj pa je zapustila moža Ethana in njuno triletno hčerko Freyo.
Weapons je nova prihajajoča grozljivka, ki je pokazala ogromno potenciala že s prvim napovednikom, oboževalci žanra takšnih filmov pa jo nestrpno pričakujejo že na račun tega, da film režira Zach Cregger, ki je pred tem leta 2022 skupaj spravil kvalitetno srhljivko Barbarian.
Weapons je že dobil en kratek napovednik, v katerem smo izvedeli tudi za unikaten zaplet tega filma. Nekega večera izgine 17 otrok – in to vsi iz istega razreda. Varnostne kamere po mestu so jih ujele med Naruto tekom, vidimo pa lahko samo, da so še v pižamah in da so se vsi odpravili v določeno smer, kjer se je nato za njimi izgubila vsaka sled.
V novem napovedniku lahko vidimo krizni sestanek mesta, kjer so seveda vsi starši močno razburjeni nad izginotjem svojih pomladkov, krivdo pa so začeli valiti tudi na učiteljico Justine Gandy (Julia Garner), saj je bil njen razred tisti, ki je izgubil vse otroke razen enega. Eden od očetov, Archer Graff (Josh Brolin), se odloči stvari vzeti v svoje roke in detektivsko poiskati svojega izgubljenega otroka, a v novem napovedniku lahko vidimo, da tista stvar, ki je tisto usodno noč obsedla otroke, ne bo počivala in bo svojo roko stegnila tudi po odraslih. Kar nekaj kadrov zgornjega videa ti pošlje srh po telesu – kot je denimo nek tip, ki se začne prostovoljno zabadati v obraz, in pa dvojec, kjer neka ženska poskuša prebiti lesena vrata kar s svojo lastno glavo.
Film Weapons se bo, glede na prejšnji napovednik, dogajal v istem vesolju kot Barbarian, in morda bomo med obema videli še kakšno bolj jasno povezavo. Upam samo, da napovedniki zopet niso vrhunski, nakar končni izdelek ne bo dostavil obljubljenega – kot je bilo to denimo v primeru filma Longlegs.
Junijska predstavitev iger Summer Game Fest se je odvila nekaj tednov nazaj in čeprav je bila ta ogromna, hkrati tudi ni edina takšna večja konferenca, ki jo bomo deležni to poletje. V Evropi se za avgust pripravlja tradicionalni fizični sejem Gamescom, še pred tem pa bo svojo ponudbo prihajajočih naslovov ločeno predstavil založnik THQ Nordic, in to na konferenci THQ Nordic Digital Showcase 2025.
Ta švedski založnik je sicer del veliko večjega podjetja Embracer Group, in tega se v zadnjih dveh letih spomnimo predvsem po masovnih odpuščanjih in zapiranju studiev. Stanje se je zdaj nekako normaliziralo, in čeprav je bilo zaradi finančnega kolapsa preklicanih veliko iger sredi razvoja, ima THQ Nordic pod sabo še vedno veliko prepoznavnih licenc – in te nameravajo predstaviti na prihajajoči konferenci.
Za kar nekaj naslovov, ki jih bomo videli v predstavitvi, že vemo od prej, saj so bili nekateri med njimi predstavljeni že na prejšnji konferenci in so še vedno sredi aktivnega razvoja, kadre iz njih pa lahko vidimo tudi v novem dražilniku, ki je bil pripravljen posebej za ta dogodek. Tu je denimo predelava igre Gothic, ki je v razvoju že zelo dolgo in je nedavno dobila demo verzijo. Sumimo, da bo letos večjo predstavitev dočakal tudi akcijski RPG Titan Quest 2, veliko pa se bo govorilo tudi o igri Wreckfest 2, ki je že na voljo v programu Early Access. Razvijalec Tarsier Studios, ki je v preteklosti ustvaril dvojec iger Little Nightmares, bo končno nekaj več povedal o svoji naslednji igri Reanimal – in kdo ve, morda končno nekaj zvemo tudi o svežem poglavju serije Darksiders, za katero smo doslej dobili le en izjemno kratek dražilnik.
Seveda bomo ugledali tudi kakšno presenečenje in stavimo, da ne bo manjkalo niti napovedi takšnih ali drugačnih predelav. THQ Nordic Digital Showcase 2025 bomo v živo lahko gledali 1. avgusta, in to na uradnem YouTube kanalu tega založnika.
Nintendo je od vedno veljal za tisto podjetje, ki ga ni strah inovirati, pa četudi mora med posameznimi generacijami konzol povsem spremeniti strojno opremo svojih izdelkov. To jim je prineslo tudi široko bazo oboževalcev, ki so se izdelkom tega podjetja dosmrtno zavezali, in sčasoma sta Sony in Microsoft enostavno obupala nad tem, da bi te igralce pridobila na svojo stran.
To nenehno spreminjanje strojne opreme in samega načina, kako igralci igrajo igre, se Nintendu ni vedno obrestovalo. Veliko prodajo je denimo zabeležil sistem Wii, a nato naslednika niso imenovali Wii 2, ampak WiiU, in to je privedlo do zmede pri kupcih, prodaja pa je drastično padla. Japonci te napake pri njihovi najbolj komercialno uspešni konzoli niso nameravali ponoviti, zato se novi izdelek imenuje preprosto Nintendo Switch 2, in čeprav je bilo že pri prvi predstavitvi jasno, da bo tole strojna nadgradnja originala s parimi dodatki, sem vseeno pričakoval, da bomo morda dobili kakšno dodatno skrito presenečenje. Zdaj lahko po obsežnem testiranju potrdim, da Nintendo v rokavu ni skrival ničesar, in čeprav je Switch 2 povsem spodobna konzola, ne morem mimo dejstva, da sem od nje vseeno pričakoval več.
Če bi Switch 2 postavili ob bok predhodniku, bi vsak takoj opazil, da je nova konzola večja od predhodnika, na sebi pa nosi bolj umirjeno barvno kombinacijo. Paket je sicer lično majhen in v njem lahko najdemo polnilec, držalo za skupek novih kontrolerjev Joy-Con 2, HDMI-kabel in postajo, preko katere napravo nato povežemo na televizor.
Sam ekran je sicer večji, a ni spet tako velik, da bi se ga morda bal držati v rokah, celotni sistem pa je tudi presenetljivo lahek. Gledamo v LCD velikosti 7,9 palca, ki za razliko od originala zmore izvreči sliko ločljivosti 1920 × 1080 in se osvežuje pri kar 120 Hz, kar so seveda pritikline sodobnih sistemov in hudo prav pridejo tudi pri igrah. Dodana je bila podpora tudi za tehnologijo HDR, podatke pa lahko zdaj shranjujemo na disk velikosti 256 GB. Vse to so še kako potrebne nadgradnje konzole, ki je originalno izšla leta 2017, in razvijalcem se je zdaj končno odkotalil kamen od duše, saj je bila za marsikoga od njih optimizacija za originalni Switch pravi pekel in niti ni čudno, da si veliko večjih naslovov tipa Dying Light 2 na originalnem Switchu igral le preko oblaka.
Ekran ni OLED, a je vseeno zmožen sproducirati žive barve in se dobro obnese ob sončnem vremenu.
LCD-zaslon zmore svetilnost 500 nitov in tole je dober ekran, ki žal ni OLED, a zna vseeno izdati pisane barve in se dobro obnese tudi na odprtem, saj bo zagotovo prišla priložnost, ko boste napravo s sabo odnesli na kak sprehod in si zaželeli igranja iger. In na tej zadevi boste samo in le igrali igre, saj Nintendo še vedno trdno verjame, da je Switch namenjen zgolj zabavi, in za razliko od kakšnih Steam Deckov in Legion Go-jev tega ne boste zmožni povezati na monitor in gor opravljati kakšna pisarniška dela ali pa se morda spraviti v brskanje po spletu.
Zaslon v sebi hrani tudi drobovje strojne opreme, tako da boste na vrhu našli tipko za vklop in izklop naprave, dva gumba za nadzor glasnosti, luknjo za žičnate slušalke in režo za vstavljanje microSD-kartic z igrami. Nintendo je pametno na vrh vgradil še en vhod za USB-C, kar pomeni, da lahko napravo zdaj polnite tudi medtem, ko jo brez postaje preprosto naslonite na naslonjalo, ki je precej kvalitetnejše od tistega, ki smo ga prejeli ob originalu.
Kontrolerji Joy-Con 2 so zdaj magnetni in jih uporabljamo tudi kot nekakšno miško v tistih igrah, ki to podpirajo.
Pomemben del vsakega Switcha so tudi njegovi kontrolerji. Tako kot ob predhodniku so ti odstranljivi, a namesto da bi jih morali zatikati po tirnicah na svoja mesta, jih zdaj preprosto priklopimo preko magneta. To je bila zame osebno ogromna nadgradnja, saj imam večje roke in mi je bilo zaradi tega pri originalu odstranjevanje kontrolerjev vedno muka, saj sem skoraj vedno nehote po nesreči stisnil nek dodaten gumb. Tule pa kontrolerja preprosto približamo ekranu in na svoje mesto klikneta z zadovoljujočim zvokom, naprava pa celo dovoli, da kontrolerja prisesate na napačno stran, na kar vas nato ob prižigu opozori začetni zaslon. Oblika kontrolerjev drugače ostaja nespremenjena: na vsakem Joy-Conu se nahajata po dva skupka četverice gumbov, z minusom in plusom na vrhu, to pa sta seveda tudi dve nadzorni paličici. Novost je C-gumb, ki sproži video pogovore, in to je v bistvu tudi njegov edini namen. Tako kot prej lahko z Joy-Coni mahate po zraku in tako upravljate nekatere igre, oba pa je moč uporabiti tudi z drsanjem po podlagi v slogu miške.
Naslonjalo je zdaj kvalitetnejše od originala, na vrhu pa je dobrodošel tudi dodatni vhod za USB-C.
Če ste pričakovali, da boste ob zagonu konzole ugledali tudi povsem nov uporabniški vmesnik, potem boste na tem mestu zagotovo razočarani. Nintendo Switch 2 ima namreč praktično enako programsko opremo kot original, tako da je prečesavanje menijev še vedno preveč zamudno, kot bi moralo biti. Novost so virtualne kartice, ki jih iz svojega profila uvozite na novo konzolo in tako na enostaven način preselite svojo knjižnico iger iz originalnega Switcha. Na novi konzoli bodo delovale vse igre, ki ste jih kupili na pretekli konzoli, a nekateri naslovi so dobili unikatne nadgradnje, ki jih je treba doplačati in na Nintendo Switch 2 prinesejo dodatno optimizacijo, kot je možnost igranja pri višjih ločljivostih in sličicah na sekundo.
Direktna primerjava med Steam Deckom (zgoraj) in Nintendo Switchem (spodaj).
Prišli smo zdaj do iger, in na žalost je to stvar, ki je zaenkrat tudi največji minus tega izdelka. Uvoz starih iger in možnost preigravanja teh je sicer lepa noviteta Nintendovega ekosistema, a večina igralcev bo Switch 2 kupila za igranje novih iger, ki pa jih preprosto ni. Nobenega novega Maria, nobene sveže Zelda avanture – zadovoljiti se boste morali z novim poglavjem serije Mario Kart, ki je sicer dobro prodajan izdelek, a če vam ni do večigralskega dirkanja, potem je seznam naslovov kratek oziroma ga sploh ni, a še večje presenečenje je to, da za njih sploh še nismo dobili napovednikov. Tako sem ob testiranju moral igrati Mario Kart in Zeldo: Breath of the Wild, ki je sicer zdaj končno dobila podporo za 60 sličic na sekundo, vendar bi od novega sistema pričakoval veliko večji razpon iger. Naslednja večja zadeva pride naslednji mesec, ko izide Donkey Kong Bananza, a to ni videti kot res velik naslov, za povrh pa je treba zdaj tudi za takšne malce manjše naslove odšteti 70 €, medtem ko Mario Kart zahteva kar 80 €.
Konzola lepo sede v roke in ima veliko potenciala – a ji žal zaenkrat še manjkajo igre, ki bi bile razvite zgolj za njo.
Kar se tiče baterije, je ta vzdržljiva, a zaradi večjih mišic strojne opreme na njej brez polnjenja ne boste mogli uživati tako dolgo kot pri originalni konzoli. Tule spet pride prav prej omenjena opcija dodatnega USB-C vhoda za polnjenje, medtem ko je konzola na naslonjalu, med uporabo v ročnem načinu pa sem tudi opazil, da se je ta hitreje segrela kot tista originalna.
In to je v srži Nintendo Switch 2: strojna nadgradnja originalne konzole, ki ponuja veliko združljivosti s preteklostjo, a se nato zanaša tudi pri katalogu iger. Ta se bo seveda sčasoma močno razširil, saj predvidevam, da bo tudi ta sistem Nintendo podpiral še vrsto let, a če trenutno niste res velik oboževalec Mario Karta in vam preigravanje starih naslovov v višji ločljivosti ni dovolj privlačen razlog za nakup nove konzole, potem je morda smotrno, da z nakupom malce počakate – in če ste dovolj potrpežljivi, boste celo pričakali OLED različico, ki jo imajo Japonci zagotovo že v planu in bo takrat imela tudi večjo zalogo iger.
O igri The Blood of the Dawnwalker smo se prvič razpisali januarja letos, saj smo takrat zanjo dobili tudi premierni napovednik. Gre za prvi naslov izpod razvijalca Rebel Wolves, ki ga vodi Konrad Tomaszkiewicz – ta je bil nekoč pomemben član studia CD Projekt RED, zdaj pa se je odločil ustvariti nekoliko drugačen RPG, ki pa je glede na pravi igralni napovednik… no, v bistvu dokaj podoben igri The Witcher 3, le da bomo tokrat namesto v vlogi Veščeca nastopali kot vampir Coen.
Igralni napovednik je dolg dobrih 20 minut in ni vzet iz končne verzije igre, a nam lepo nakaže, kakšen naslov bo The Blood of the Dawnwalker. Igranje bo potekalo iz tretjeosebnega pogleda, čaka pa nas odprti svet, posejan z večjimi in manjšimi nalogami, ki jih bomo našli zunaj v divjini ali pa znotraj večjih mest.
Pravzaprav bi vedel, da so člani te ekipe prej delali na The Witcher igrah, tudi če mi nihče prej ne bi povedal njihovega življenjepisa, saj je že sama podoba igre močno »witcherjevska«: tu so gozdovi, tam se v daljavi izrisuje srednjeveški grad, spremljevalna glasba je otožna, na poti pa vsake toliko naletimo na bandite, ki nimajo drugega opravka kot čakanje na lahek plen. Na tem mestu nam razvijalec predstavi tudi boj, ki prav tako spominja na igro The Witcher 3 in se zdi akcijski, a hkrati nekoliko okoren. Med igranjem bomo lahko uporabljali posebne sposobnosti – takrat svet zamrzne, mi pa si vzamemo čas za pregledovanje statistik različnih nasprotnikov in premislek, kateri pristop bi bil do njih najbolj učinkovit. Boj bo brutalen in se ne bo bal prikazovati nasilnih prizorov, kot je denimo obglavljanje sovražnikov.
Coen se kasneje prelevi v vampirja in za boj uporabi lastne našiljene kremplje – v tem segmentu postane boj še bolj kaotičen. Osebno mi ni bilo všeč, kar sem videl, saj se na zaslonu izriše ogromno hitrega zamahovanja in navidez naključnega izmikanja udarcem, animacije pa niso ravno dorasle izzivu.
The Blood of the Dawnwalker bomo lahko igrali enkrat leta 2026, in sicer na PC-ju ter konzolah PlayStation 5 in Xbox Series X.
Za razprodaje vam ni vedno treba čakati na tista večja vsakoletna znižanja, kot je Steamova poletna razprodaja, saj založniki vsake toliko na lastno pobudo poskrbijo za znižanja cen – tokrat je na vrsto prišel Team17.
Ta si lasti cel kup indie naslovov, ki pa so tako kvalitetni in polni vsebine, da vam lahko zlahka ukradejo desetine ali celo stotine ur. Razvijalec The Game Kitchen je pod njihovo založbo leta 2019 izdal odlični Blasphemous, ki je zaslovel najprej zaradi svoje groteskne podobe, nato pa so igralci opazili, da se pod pikslasto, a sodobno podobo skriva tudi odlična platformščina z elementi metroidvanie.
Postavljeni smo v brutalni svet dežele Cvstodia, ki je padla pod prekletstvo, imenovano The Miracle. Nastopamo v vlogi junaka The Penitent One, ki na glavi nosi zašiljen klobuk, in na nas je padla naloga, da ljudi rešimo večnega trpljenja ter na svoji poti nasilno raztrgamo celo paleto različnih nasprotnikov, med katerimi se redno pojavljajo tudi raznovrstni šefi.
Blasphemous je igra, kjer kri šprica na vse strani – če ne iz okončin nasprotnikov, pa kar iz nas samih, saj Penitent One ni tipični heroj videoiger in rad trpi tudi sam, saj si želi izpovedati svojih grehov. Tole je naslov, kjer se vse vrti okoli tematike trpljenja in nasilja, vse skupaj pa prepleta zgodba z močno versko simboliko – ob igranju vam priporočam, da vključite špansko glasovno podajanje, saj je atmosferičnost tako še bolj pristna.
Blasphemous je del razprodaje založnika Team17 in na Steamu si lahko ta naslov trenutno pridobite po ceni 2,49 €. The Game Kitchen nam je nato leta 2023 dostavil še nadaljevanje, ki je prav tako znižano – za 50 % na 14,99 €. Akcijska cena bo trajala do 26. junija.
Igra Splinter Cell prihaja iz časov, ko je bil založnik Ubisoft dejansko povsem drugačno podjetje in si je upalo dostavljati raznovrstne igralne izkušnje, strah pa ga ni bilo inovirati. Preden se je med nami pojavil prvi Assassin’s Creed in je založnik vse napore usmeril v to franšizo, kjer je nato razvijalce iz povsem drugih žanrov prisilil v kopiranje Creedovih igralnih elementov, je bil Splinter Cell čistokrvna skrivalščina, ki je cenila prikrit pristop do misij.
Moderna ninja Sam Fisher je lahko misije opravil tako, da se sovražnik na koncu sploh ni zavedal, da je bil tam, in čeprav je igra omogočala nekaj akcije in ubijanje sovražnikov iz zasede, si lahko celotno kampanjo preigral tudi tako, da se sovražnika sploh nisi dotaknil, in ti so te kvečjemu opazili na robu vidnega polja, nakar so skomignili in se vrnili nazaj v svojo običajno patruljiranje.
Skratka, Splinter Cell iz leta 2002 je bil mojstrovina, a dandanes je igra že malce zastarala in ji manjka nekaj stvari, ki jih pričakujemo od modernih naslovov. Te stvari poskuša popraviti mod Enhanced Edition, ki med drugim omogoči tudi podporo za višje ločljivosti in široke zaslone, sličice na sekundo se zdaj ustavijo pri meji 60, dodane pa so bile sence in osvetljava, ki je v originalu nismo videli in sta bili prisotni samo na Xbox verziji igre. Potem je tu še podpora za kontrolerje, možnost skrivanja uporabniškega vmesnika in avtorji so šli celo tako daleč, da so obnovili dve izrezani misiji. Mod je še v razvoju, tako da ti dve misiji potrebujeta nekaj dodelave, a nova vsebina za originalni Splinter Cell je nekaj, kar bodo oboževalci slinasto preigrali in so o tem sanjali že več kot dve desetletji.
Mod Enhanced Splinter Cell je tako najboljši način za igranje te igričarske klasike in prenesete si ga lahko na naslednji povezavi. Postopek namestitve ni videti preveč zakompliciran, a avtor opozarja, da vaši shranjeni položaji iz originalne igre tule ne bodo delovali.
Osem let stari naslov Zelda: Breath of the Wild je eden tistih naslovov, ki ga čislajo praktično vsi, mnogokrat zasede najvišja mesta lestvic najboljših iger vseh časov in na spletni strani nosi oceno 97. To vam da vedeti, da gledamo v izjemno kvaliteten naslov, ki ga ena generacija igralcev izkusi le redkokrat, a kljub vsem tem lovorikam meni osebno nikoli ni zares prirasel k srcu.
Stvar sem sicer probal igrati na Nintendo Switchu in čeprav mi je jasno, da je bilo v to zadevo vloženega ogromno truda in sem ob igranju doživel nekaj zanimivih trenutkov, stvari ne bi uvrstil na vrh lestvice najboljših iger, ki sem jih kadarkoli izkusil. Morda takšen tip igre enostavno ni zame, ali pa me je Ubisoft skozi leta igranja franšize Assassin’s Creed zdresiral, da moram za svoje raziskovanje odprtega sveta vedno biti nagrajen z nekim zakladom ali pa izkušnjami, namesto da bi užitek potegnil zgolj iz raziskovanja in čudenja nad lepotami pokrajine.
Skratka, osebno nisem največji oboževalec igre Breath of the Wild, zato niti nisem pričakoval, da bom ob igranju nadgradnje za novo konzolo Nintendo Switch 2 korenito spremenil mnenje. In ta moja teza se je izkazala za pravilno, saj je Nintendo za to manjšo obdelavo ohranil praktično vse iz originala in je nekaj postoril le na optimizaciji.
NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Nintendo Založnik: Nintendo Platforme: NS2 Nakup:Povezava Datum izida: 5. junij 2025 Cena: 79,99 €
Nadgradnja je dovolj velika, da lahko pod črto potegnemo ugotovitev, da je igranje na konzoli Nintendo Switch 2 najboljši način za preigravanje igre Breath of the Wild (vsaj na legalen način, saj so Japonci nekako prišli do ugotovitve, da je emulacija na PC-ju nelegalna). Ob preigravanju kampanje so bile sličice na sekundo trdno zaklenjene na mejo 60, in to je veljalo takrat, ko sem konzolo priklopil na televizijo, in takrat, ko sem jo držal v roki. Nadgradnja se prav lepo obnese v ločljivosti 4K na večjem televizorju in končno ob gledanju velike slike ne boste videli nazobčanih robov in rahlo zamegljenih podob.
Pohvaliti je treba tudi hitrejše nalaganje stopenj, in na splošno je zdaj igranje in bojevanje veliko bolj zabavno kot na originalni konzoli. 60 sličic na sekundo zna biti za igralce, ki so vajeni špilanja samo na prvem Switchu pri 30 sličicah na sekundo, preprosto magičnih, in ni dvoma, da je že to za nekatere dovolj velik izgovor, da se loti ponovnega preigravanja cele kampanje — in nihče mu tega ne bi zameril.
Igra je vsekakor videti bolj ostro in končno vam na večjem televizorju ne bo treba gledati nazobčanih robov tekstur.
A nadgradnje se tu nekako tudi zaključijo, in čeprav je treba lastnikom originalne igre za uživanje te predelave doplačati samo 10 evrov, sem vseeno nekoliko razočaran, da ni Nintendo na tem mestu naredil malce več. Meja izrisovanja je denimo še vedno slaba in praktično identična originalni izkušnji, tako da boste ob tekanju še vedno ugledali kamne in drevesa, ki pred vas skočijo kot iz neke druge dimenzije, Nintendo pa ni poskrbel za kakšne nadgrajene teksture ali kakšne druge grafične bombončke. Primerjavo lahko na tem mestu naredimo z igro Horizon Zero Dawn Remastered, ki je za enako ceno celo igro preselila v nov pogon, kar je s sabo prineslo tudi nov sistem osvetljevanja in boljše obrazne animacije. Breath of the Wild se medtem čuti kot zgolj optimizacija za nov sistem, in PC-jaši smo takšne nadgradnje deležni takrat, ko v sistemu zamenjamo grafično kartico in lahko končno uživamo v bolj tekoči izkušnji — in to na softverski strani lahko naredimo brezplačno.
Boj je pri 60 sličicah na sekundo izkušnja, ki so jo lastniki originalne igre dolgo zahtevali.
V bistvu niti ne vem, kaj točno bi lahko še zapisal v tej recenziji, ki se je usmerila zgolj v prednosti, ki jih prinaša Nintendo Switch 2 edicija igre, saj o kakšnih novostih tu nimamo za govoriti. Baje da je nova neka aplikacija, ki vam omogoča boljšo mapo in iskanje skrivnosti, a te niti nisem preizkusil, saj bi izničila tisto največjo prednost kampanje, in ta se tiče raziskovanja brez pravega cilja, kjer potem vsake toliko odkriješ skritega Koroka. Ostalo je enako kot prej in če vam takšno tavanje po mapi ne ustreza in ste nasprotnik sistema orožij, ki se vam hitro pokvarijo in jih ni možno popraviti, potem vas tudi tale predelava ne bo prepričala, da kampanjo preigrate do konca in se nato spravite v igranje nadaljevanja Tears of the Kingdom, ki je glede na vse, kar sem videl, nekako enaka predelava kot Breath of the Wild.
Na žalost meja izrisovanja tudi na Nintendo Switch 2 ostaja problematična.
Skratka, tole nadgradnjo za Nintendo Switch 2 bi označil kot obvezno tistim, ki so veliki pristaši originala in bi želeli tega končno izkusiti brez vseh težav, ki ste jih doživeli zaradi ostarelega drobovja originalne Switch konzole. Če pa ste morda original že izkusili in ni bil po vašem okusu, potem vas tudi ta manjša predelava ne bo prepričala v nasprotno — nove kupce bi znalo pogreti tudi dejstvo, da boste za digitalno kopijo tega naslova v Nintendo trgovini morali odšteti kar 80 €.
Osebno obožujem igre, ki se lotijo malce drugačnega pristopa do strašenja igralca, in prav nekaj posebnega je na tem, ko nekdo poskuša vsakdanje stvari spremeniti v srhljive – ter to nato zapakira v igro, ki je na prvi pogled videti povsem nedolžna, a se med igranjem stvari korenito zasukajo.
Dober primer takšne grozljivke je denimo anime naslov Doki Doki Literature Club, sveže predstavljeni naslov Out Fishing pa si svojo tematiko ribarjenja deli tudi z igro Dredge.
Out Fishing bomo izkusili iz prvoosebne perspektive in navidez gre za dokaj preprost naslov, namenjen sproščanju. Naša naloga bo ribolov, ki ga bomo lahko izvajali s palico in mrežami, kasneje pa bomo lahko postavljali tudi pasti. Sčasoma bomo nalovili toliko morskega plena, da bomo od tega lahko tudi nekaj zaslužili.
Sredi divjine je vse videti dokaj nedolžno, vendar igra vsebuje tudi cikel dneva in noči – in ko se enkrat sonce skrije za horizont, prej sproščujoča okolica postane povsem neznana ter v sebi skriva kar nekaj konkretnih nevarnosti. Ta preskok med dvema atmosferama je v napovedniku celo malce komičen: nekaj časa mečeš kamenčke v jezero in si ogleduješ sveže ujeti plen, v naslednjem kadru pa že držiš puško in se boriš proti neki paranormalni sili. Takrat bo edina varna točka vaše taborišče, ki ga boste tekom igre lahko tudi nadgrajevali. Zanimivo bo videti, ali bomo morali vzdrževati dobičkonosnost ribištva in kako se bo to preneslo v boj proti grozljivim stvorom v obliki ljudi, ki lebdijo v zraku.
Out Fishing je v razvoju ekskluzivno za PC in čeprav si lahko igro že dodamo na seznam želja na Steamu, datum izida za zdaj še ni znan.
Kitajska počasi postaja pomemben faktor v igričarski industriji. S tem mislimo na enoigralske naslove višje produkcije in ne na mobilne igrice, kjer že dolgo služijo velike denarce preko mikrotransakcij. Lani so nas kar malce presenetili z lepoto igre Black Myth: Wukong, julija prihaja ravno tako impresivni soulslike WUCHANG: Fallen Feathers, včeraj pa je kot strela z jasnega prišla najava igre Blood Message, ki jo skupaj razvijata kitajski razvijalec 24 Entertainment in NetEase Games.
Tudi ta igra je grafično videti presneto impresivno in Kitajci so se očitno dobro oprijeli tehnikalij, ki jih ponuja pogon Unreal Engine 5. Blood Message bo enoigralski naslov in se bo dogajal v obdobju dinastije Tang, nastopali pa bomo v vlogi brezimenega junaka, ki se je skupaj s sinom znašel ujet sredi napetega upora znotraj mesta Dunhuang.
Iz igralnega posnetka je težko razbrati, kakšen točno bo ta naslov, saj v enem trenutku spominja na Uncharted, le da tu raziskujemo starodavne templje iz kitajske mitologije, nato pa se spravimo v tretjeosebno pretepanje, ki nekoliko spominja na God of War. V napovedniku, ki je dolg kar pet minut, ni opaziti kakšnih pošasti, tako da očitno ne bomo gledali fantazije in se bomo v glavnem pretepali proti povsem navadnim vojščakom, ki pa se bodo razlikovali po velikosti in orožjih, ki jih vihtijo.
Blood Message za zdaj nima datuma izida – znano je le to, da je trenutno v razvoju za PC in konzole. Med te verjetno lahko prištejemo PlayStation 5 in Xbox Series X, a povsem možno je, da bo NetEase Games igro izdal tudi za Nintendo Switch 2.
